PLEBISCIT ZA DRŽAVO MIRU
Zadnji čas je, da zaorjemo i brazde na njivi, ki smo jo začeli pripravljati pred vollitvami. To je njiva naše samostojnosti in samobitnossti. Njiva, ki jo bomo sami oplodili, poželi njeno žito iin ga spravili v dotnače kašče. Pred nami je edina in i morda zadnja priložnost, da postanemo gospodarji naa svojem gruntu in ne le hlapci, ki menjajo gospodarj-ja.
Z ustanovitvijo Slovenske; kmečke zveze leta 1988 se je začel slovenski nacionalnni preporod, ki so se mu pridružile tudi vse novo nasstale stranke v Sloveniji. Najpomembnejše mesto v pprogramih teh strank je zavzela zahteva po neodvisnaosti Republike Slovenije. Vsi so si bili edini, da si morra Slovenija v Jugoslaviji pridobiti neodvisnost in suvierenost, da mora urediti odnose v jugoslovanski skuupnosti in določiti svoje mesto in položaj v njej. Prizmati moramo, da je do tega dejanja, pred katerim stojjimo, prišlo po zaslugi takratnih opozicijskih straink, združenih v Demos - združeno opozicijo, ki so naa volitvah dosegle večino in v skupščino pripeljale pluiralizem mnenj in stališč.
Prepričan sem, da se slovenski narod zaveda pomembnosti odločitve in volje, ki jo bo izrazil na nedeljskem plebiscitu. Tako kot smo se spomladi s polno zavestjo odločali in volili na prvih povojnih svobodnih - demokratičnih volitvah. Od glasu vsa-kega in prav vsakega posameznika sta odvisna naša prihodnost in naše preživetje. Zdaj imamo priložnost, da po svoji meri in postavi uredimo svoje žitje in bitje.
Dejstvo, da so se za potrebnost ozirotna nujnost plebiscita odločile in zedinile vse stranket ki so zasto-pane v parlamentu, govori samo zase. Zelja, da bi živeli v državi miru, nenasilja, prijaznosti do soljudi, državi gospodarske blaginje, nam je vsem skupna in jo bomo skupaj začeli uresničevati po nedeljskem ple-biscitu.
Ne bodimo »cagavci« in ne dovolimo, da bi nam lastni otroci, ki jim želimo le najlepše, očitali našo nezrelost in nesposobnost, da jim zapustimo resnično njihovo državo.
JANEZ DOLINŠEK