Ob grobu Leopolda Jakoša Isteklo se je jubikjno 30. kto osvoboditve, ko se je 23. decembra lani izteklo tudi mla-do življenje enega soustvarjal-cev naše svobode. Komaj 54 kt je imel naš tovariš Polde, ko je mnogo prezgodaj omagaL Življenjskih radostije užival kaj malo, a dal je mnogo - mnogo več, kakor lahko mi, njegovi so-borci, izrazimo z besedami! Odraščal je v zavedni sloven-ski družini, ki mu je privzgojila delovne navade v boju za vsak-danji kruh ob Ijubezni pri obde-lovanju zemlje, vendar tudi za-vest, da se pri vsakodnevnem težkem delu ne more prezreti dostojansta in narodnega po-nosa. To bogato doto, ki sta mu jo dala starša, je pravilno pora-bil takoj v prvih usodnih dneh za naš narod leta 1941. Odločil se je za boj proti okupatorju in že maja 1942. leta stopil v par-tizanske enote - najprej v Za-hodnodelotijski odred, takoj po ustanovitvi Gubčeve brigade pa je prestopil v njen sestav, Pogum in odločnost izgnati tujce z naše rodne grude je do-kazal ob napadu 1. čete 3. ba-taljona te brigade na utjeno so-diščno stavbo v Žužemberku julija kta 1943. Sam je veliko prispeval k porazu halijanov, a žal je bil v tem boju težko ra-njen. Tovariši so poskrbeli zanj, kolikor so v tedanjih razmerah moglL Pospremili so ga do par-tizanske bolnišnice Jekndol v Rogu, kjer je za silo okreval Vendar so bile poskdice težke, za nadaljevanje naporov v ope-rativnih enotah pretežke. Ostal je pri drugem delu, nič manj koristnem in nujnem pri oskrbi drugih partizanskih bobiišnic -vse do marca kta 1945. Po osvoboditvi je kljub posle-dicam iz bojev nadaljeval z na-pori za obnovo domovine. Pri-tegnilo ga je ustvarjanje v ksni stroki, na kar se je najbolj spo znal. Ustvaril si je družino, za katero je prav lepo skrbel Toda z zrahljanim zdravjem je moral - kljub veliki volji - rmogo prezgodaj odložiti dolžnosti in privoliti v invcdidsko upokoji-tev. A tudi ob tej žrtvi, ob kateri je zanesljivo sam najbolj občutil notranjo stisko, nipovsem spre-gel. Nasprotno! Se nadalje je ostal aktiven družbenopolitičen delavec in kot tak zlasti ne-umomo delal v organizaciji ZVVI Moste, o kateri je kot 60-odstotni invalid in NOB so-dil, da mu je najbližja Bilje več kt član vodstva in tudi njegova zasluga je, da so vojaški vojni invalidi terena Moste v jubikj-nem ktu razvili svoj prapor. Žal pa ni dočakal, da se ob tem pra-poru večkrat sestal ob veselih dogodkih, proslavah in drugih srečanjih s soborci iz NOV; bil je med prvimi člani organi-zacije, ki se rnu je novi prapor poslednjič priklonil v pozdrav! Dragi naš Polde! Za tvoj pri-spevek k naši svobodi tije druž-ba dolžna vse priznanje. Za tvo-jo hrabrost ti fe podelila red za hrabrost in red zaslug za narod. Mi, tvoji soborci za svobodo, pa ti izrekamo še posebej zahva-lo za vse, kar si storil tudi po osvoboditvi kot zvest član ZVVI in ZB NOV ter krajan Most. Naj ti bo lahka slovenska zemlja, saj je prepojena tudi s tvojo krvjo! Tvojim najožjim dragim, ieru Mariji, sinu Mirku in ostalim sorodnikom, naše najgloblje sožalie. ZDR UŽENJE BORCEV N0VM0STE