^^^^^ PRAKTIČNA DARILA POD NOVOLETNO JELKO V pritličju trgovske hiše NAMA Ljubljana, Tomšičeva 2 ter v posebnem oddelku aranžirana novoletna darila iz tekstilnega in kozmetičnega blaga. Velika izbira okraskov za novoletno jelko. V III. nadstropju darilni paketi in delikatesnega blaga. Za otroke vseh starosti na izbiro domače in uvožene igrače. Potrošnikom iz Gorenjske želimo srečno in uspešno novo leto 1966! LETO XVII. številka 99 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL J« •enlce, Kranj, Radovljica, Skofja Lok n Tržič. — Izdaja Časopisno pod let je »Gorenjski tisk« — Glavni in Odgovorni urednik SLAVKO BEŽNI K GLASILO KRANJ, sobota, 25. 12. 1965 CENA 40 DIN Ust Uhaja od oktobra 1947 kot tednika LIJ L Januarja 1958 kot poltednlk. )d 1. Januarja 1960 trikrat tedenska*' Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredah In sobotah SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KOMU ZELENICO? Vrh Zelenice je tržiška občina vsa zadnja leta vložila veliko denarja za ureditev lepega doma v tem zimsko športnem središču. Toda dom sploh ni tržiški. To bi lahko »ugotovili« pikolovci, kajti v katastrskih dokumentih je dom zgrajen na ozemlju jeseniške občine. To bi po pravnih vidikih lahko imelo neprijetne posledice. Seveda se na Jesenicah niti najmanj ne potegujejo za te pravice in so se s Tržičani lepo dogovorili o »mirni« rešitvi tega problema. Vendar le dob- ra volja in njihov dogovor ni dovolj. Zato je bil predlog za spremembo te meje v korist Tržiču že predložen ustreznemu organu republiške skupščine, kjer pa so zadevo odložili na poznejši čas, ko bo na dnevnem redu več teritorialnih sprememb. Slika prikazuje nagrajence ODLIKOVANJA OB DNEVI JLA RAZMIŠLJANJE OB EKONOMIZACIJI Vse do svoje meje Zaradi lastnih računov 1.000 delavcev brez prevoza — Pravijo, da zguba ni tolikšna kot zatrjujejo neka« teri — Prepoln »beli vlak« in brzovlak za nekaj potnikov Na jeseniški občini smo zvedeli, da bo železniško transportno podjetje s 1. januarjem nepreklicno opustilo gornjesavsko progo. S tem bi lahko zaključili poročilo. Vendar je ta sklep naletel na jeseniškem območju na tolikšno ogorčenje, da bo vendarle prav, če se nekoliko pomudimo ob njem. O tem so razpravljali na nedavni konferenci SZDL, na konferencah osnovnih organizacij ZK, v sindikalnih organizacijah in končno na seji občinske skupščine, ko so odborniki ostro obsodili tako početje. Vprašanje je, do kod lahko ekonomizacija gre. Vsekakor ima tudi ona svoje meje. Sicer bi lahko zaradi trenutnih koristi napravili dosti (Nadalj. na 3. strani) Primerna darila za svojce, prijatelje in znance lahko kupite v prodajalnah KOKRE Kranj. "Prodajalne: Blagovnica, Tekstil, Gorenje, Lipa, Ura v Kranju so bogato založene s primernimi darili za DEDKA MRAZA. Predsedndik (republike Josip Broz Tito je ob dnevu JLA odlikoval deset ljudi iz kranjske občine za dolgoletno delo v organizacijah ZROP na terenu. V sredo jim je izročil odlikovanja predsednik Skupščine občine Kranj Martin Košir. Odlikovanje »Red vojaških zaslug s srebrnimi meči« so prejeli: Ivan , Orehek, Dominik Bogataj, Miloš šestovič. Z »Medaljo za vojaške zasluge« pa so bili odlikovana: Marjan. Skok, Alojz Podgoršek, Stanko Sorčan, Anion Jereb, Ludvik Peterlin, Bo-rislav Stevanovič in Anton Mušič. Po podelitvi odlikovanj je predsednik Košir priredil za odliikovance in nekatere druge goste v stavbi skupščine manjšo zakusko. -c CENJENE BRALCE OBVEŠČAMO, DA BOMO NOVOLETNO ŠTEVILKO IZDALI V ČETRTEK, 30. DECEMBRA, V POVEČANEM OBSEGU. UREDNIŠTVO r Spoštovani bralci in naročniki! Te dni bo naša uprava razposlala poštam položnice za poravnavo naročnine za prvo polletje 1966. Pismonoši se bodo torej oglasili pri vas prihodnji teden ali pa po Novem letu. V novem letu naročnine ne bomo povišaU. Za 2.000 dinarjev ali 20 novih dinarjev boste lahko brali GLAS vse leto. Polletna naročnina pa je 1.000 dinarjev ali 10 novih dinarjev. Glas je tako najcenejši časopis, saj ga lahko v predplačilu dobite po 20 dinarjev ali 20 para vsako številko! Razen tega bo Glas v marcu 1966. leta priredil za vse stare in nove naročnike veliko nagradno žrebanje s 100 dobitki v vrednosti poldrug milijon dinarjev. S plačano polletno naročnino boste z enim glasom sodelovali pri žrebanju naslednjih dobitkov: hladilnik, pralni stroj, 5 tranzlstorskih radioaparatov, 5 gramofonov, več mikserjev, ožemalcev, jogijev, kuhalnikov, ekonom loncev itd. Za plačano celoletno naročnino dobite dva kupona za nagradno žrebanje! Prav tako dobite še po 1 kupon za vsakega novega naročnika! Poravnajte naročnino - zbirajte nove naročnike! NOTRANJA POLITIKA 25. DECEMBER 1965 * GLAS POMEMBNA ODLOČITEV KRANJSKEGA KOLEKTIVA ISKRA Za združeno podjetje 60.37 % volivcev je glasovalo za novo obliko podjetja Kot v vseh tovarnah Iskre po Sloveniji, je bil tudi v Kranju v sredo referendum, na katerem so delavci odločali o tem ali so za novo obliko združenega podjetja in tudi ali so za pripojitev Zavoda za avtomatizacijo k združenemu podjetju Iskre. Do časa poročanja nismo uspeli dobiti rezultatov glasovanja za vse Iskrine tovarne, pač pa poročamo le o rezultatih referenduma v kranjski tovarni. Na dvanajstih voliščih je v sredo glasovalo 3419 delavcev od 3964, kar znaša 86,5 %. Za združeno podjetje se je odločilo 60,37%, (2065 delavcev), za staro obliko je glasovalo 22,03 % (754), neveljavnih glasovnic je bilo 17,12% (583), nevrnjcnih pa 0,48% (17). Za pripojitev Zavoda za avtomatizacijo se je izreklo 60,75 % volilcev (2076), proti pripojitvi 22,74% 778), neveljavnih glasovnic je bilo 15,73 % (538) in zadržanih 0,78 % (27). Posvetovanje o , zdravstvu Kranj, 24. decembra — Predsednik glavnega odbora SZDL Slovenije in zvezni poslanec dr. Jože Vilfan je sodeloval na posvetovanju o organizaciji in financiranju zdravstvene službe v novih razmerah, ki je bilo v Kranju. Tovariš Vilfan se je namreč že na občinski konferenci SZDL, ki je bila preteklo soboto, zavzel za reševanje nekaterih nastalih neskladnosti v zdravstveni službi, šolstvu in v drugih 'dejavnostih. — K. M. Preseneča število glasov, ki so bili oddani proti novi obliki ali pa so bili neveljavni, saj to pomeni, da nekateri niso dobro razumeli pomena referenduma. Z referendumom je postala vsaka tovarna v okviru Iskre samostojna celo do te mere, da bi se lahko z morebitnim novim referendumom popolnoma odcepila od združenega podjet- ja. Da prej ni bilo tako, nam lepo pokaže referendum o odcepitvi, ki je bil pred kratkim v tovarni Elementov v Ljubljani. Kljub odločitvi o odcepitvi je delavski svet podjetja ta sklep razveljavil, za kar je imel pravico po starem statutu podjetja. Nimamo še podatkov iz drugih tovarn, vendar kaže, da je bila drugod udeležba na referendumu večja. Iz Železnikov smo dobili neuradno sporočilo, da se je udeležilo glasovanja 95 % delavcer P. Čolnar SPREMENJEN ODLOK O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV Davki neispremenjeni Kranjska občinska skupščina je na zadnji seji (20. decembra) sklenila februarja letos sprejeti odlok o prispevkih in davkih občanov, in sicer predvsem zaradi tega, ker se je spremenila občinska stopnja prispevka iz osebnega dohodka od prejšnjih 6,8% na 5%. Spremenjeni odlok najprej določa višje osnove za tiste kategorije osebnih dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega razmerja na podlagi pavšalne osnove; to so: odvetniški pripravniki, gospodinjske pomočnice, hišniki, osebe, zaposlene pri I KOMUNISTI NA SVOJIH KONFERENCAH Ne ostajati sredi pota Nekateri se lotevajo važnih nalog Čeprav še ni zbrano gradivo o poteku vseh konferenc, saj bodo o tem še razpravljali tovarniški in tudi občinski komiteji v januarju, pa je ie doslej vidno, da se ob tej priloinosti komunisti lotevajo mnogih važnih problemov razvoja. Komunisti kranjske tovarne IBI so se zelo temeljito pogovorili o njihovih nalogah pri uveljavljanju reforme in pri reševanju najrazličnejših težav v tej zvezi. Podobno je bilo tudi na mnogih konferencah jeseniške železarne, kjer je 38 osnovnih organizacij. Marsikje so razprave zašle na drobne, trenutne posledice reforme, toda v večini komunisti ocenjujejo reformo kot nujen korak današnjega razvoja in zahtevajo, da se posamezni premiki tudi dosledneje in hitreje uveljavljajo. Sem sodi sistem delitve dohodka in decentralizacija sredstev na proizvajalne enote, sistem kreditiranja in deviznega režima, uravnavanje tržnih in potrošniških gibanj, cene, nagrajevanje oziroma delitev po delu in podobno. V Zavarovalnici Kranj so se iz svojega primera lotili tudi raznih nepre- mišljenih reorgaiuzacij, ki dostikrat prinašajo zmedo in škodo. Nekatere organizacije v Tekstilindusu, v tržiški predilnici in drugod so pretresale posamezne zastarele oblike samoupravnega sistema itd. Konference po terenu pa ponekod zelo temeljito obravnavajo dosedanjo prakso raznih družbeno političnih organizacij na vasi. Ugotavljajo tudi, da se člani, ki so zaposleni, v svojem kraju premalo (mnogi sploh nič!) vključujejo v družbeno politično življenje. krajevnih skupnostih, lovci in ribiči in zaposleni v domovih planinskih društev. Spremenjena so tudi nekatera določila odloka o obdavčitvi dohodkov od samostojnih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, in sicer se v skladu z določili temeljnega zakona o prispevkih in davkih zmanjša stopnja od sedanjih 17,5% na 12,5%, kakršna je tudi stopnja za prispevke iz delovnega razmerja. Za obrti, ki plačujejo prispevke od osnov, ugotovljenih po dejanskem-osebnem dohodku, pa ostane v veljavi še vnaprej progresivna lestvica, katera začetna stopnja je prav tako 12,5%, višina pa ni omejena. Zaradi porasta osebnih dohodkov v letošnjem letu so določeni tudi novi letni kosmati dohodki kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Nove osnove za leto 1966 so izračunane s predpostavko, da se bodo osebni dohodki v tem letu povečali za 15 %. Pri obdavčitvi dohodkov kmetijskih proizvajalcev nI sprememb, ne pri proizvodnih okoliših in ne pri lestvici. Skupščina je namreč upoštevala, da so v pripravi novi predpisi o zdravstvenem zavarovanju kmetov, ki bo slonelo na samofinansiranju, dalje 'predpisi o zavarovanju živine in pridelkov, o prispevku za šolstvo in o polnem kritju veterinarskih storitev. S tem bodo nastopile za kmete nove obveznosti. Pri olajšavah za kmete — borce NOB pa spremenjeni odlok določa, da se olajšava ne prizna, če zavezanec dobiva dohodke od delovnega* razmerja aH v obliki pokojnine ali invalidnine. -a STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V NOVIH RAZMERAH Kolikšna bo najemnina? (Nadaljevanje) Nova stanarina bo določena v odstotku od nove vrednosti stanovanj in stanovanjskih zgradb. Višina bo določena s posebnim odlokom občinske skupščine; predvidevajo, da bi nova letna stanarina znašala od 3,5 % do 4 % vrednosti. Izračun bi bil takole: 4 % od vrednosti: 8,831.100 x 3,5 ■-rži-: 12 = 17.007 din 8,857.190 x 3,5 " 100 T 3,5 % od vrednosti: 8,857.190 x 4 12 = 17.083 din 100 8,831.100 x4 " ~1C0 ; 12 = 19.437 din : 12 — 19.524 dm Taka stanarina, izračunana v odstotkih od vrednosti stanovanj (vrednost smo ugotovili na osnovi števila točk, površine stanovanja in vrednosti točke) bo bremenila nosilca stanovanjske pravice (najemnika) leta 1970. Prehod na te ekonomske stanarine pa bo postopen, čeprav bodo že s 1. januarjem 1966 zagotovljena sredstva za polno stanarino. Amortizacija bo znašala 1 % vrednosti (100-letna amortizacijska doba) oziroma 25 % polne stanarine. Subvencija na stanarine pa bo znašala 200 % amortizacije. Zgoraj smo ugotovili polno stanarino za en mesec v dveh variantah; pri 3,5% vrednosti stanoval i a bo stanarina po zgornjem izračunu 17.007 dinarjev oz. 17.083 dinarjev mesečno, pri 4% vrednosti pa Leto Polna stanarina 19.437 oz. 19.524 din. Za primer, kako se bo stanarina gibala v breme stanovalca, smo vzeli polno stanarino v znesku 19.524 din, ki bo v letu 1970 v celoti bremenila stanovalca. Znesek te stanarine, ki jo bo plačeval stanovalec, se bo v posameznih letih do leta 1970 gibal takole: Znesek stanarine Subvencija ki jo plača na stanarino stanovalec 1966 19.524 9.762 9.762 1967 19.524 12.202,5 7,321,5 1968 19.524 14.643 4.881 1969 19.524 17.083,5 2,440 1970 19.524 19.524 Po tem izračunu se bo stanarina v breme stanovalca povečala letno za 2.440,5 din oz. za 25 %, subvencija pa se bo za toliko zmanjšala vse do leta 1970, ko bo stanarina v celoti bremenila stanovalca. Sredstva za subvencije bodo na poseben račun pri banki odplačevale delovne -organizacije — dosedanji zavezanci stanovanjskega prispevka; denar za te subvencije bodo plačevale delovne organizacije namesto odstopi jenr "a stanovanjskega prispevka. Ob- činska skupščina je predpisala, da bodo dosedanji zavezanci stanovanjskega prispevka odvajali 25 % odstopljenega prispevka za subvencije na nove stanarine. Subvencijo za kritje polne stanarine bo prejemalo stanovanjsko podjetje in ne stanovalci. Na osnovi trome-sečnega obračuna, ki ga bo izdelalo stanovanjsko podjet-« je, bo pristojna banka oz. služba družbenega knjigovodstva izplačala stanovanjskemu podjetju subvencijo v višini 200 % amortizacije, ustvarjene od stanovanj in stanovanjskih zgradb, s katerimi bo gospodarilo stanovanjsko podjetje. Po opravljenem popisu, ugotovitvi nove vrednosti in izračunu novih stanarin bodo vsi stanovalci dobili odločbe o stanarini, treba pa bo tudi skleniti najemne pogodbe. (Nadaljevanje in konec prihodnjič^ V 15 letih od 310 tisoč na 2,200 milijonov celotnega dohodka Zagotoviti razvoj tudi vnaprej t--r\ Gospodarske novice OD V OKTOBRU Povprečni osebni dohodki so bili oktobra meseca v Sloveniji 64.895 dinarjev, kar je za 2% več kot prejšnji mesec. V gospodarstvu je bil povprečni osebni dohodek 63.097 dinarjev, v negospodarstvu pa je znašal 75.537 dinarjev, kar pomeni 7% več kot prejšnji mesec. NEIZKORIŠČENE KAPACITETE Industrijske klavnice v vsej državi lahko na leto predelajo skupno 4 milijone 235.000 glav pitane živine. Dejansko pa se zakol giblje od 1,900.000 do 2,000.000 glav. Pomeni torej, da razpoložljive klavnice niso zaposlene niti 50 »/o. GRADBINCI NA TUJEM 1964. leta so gradbinci zaslužili na tujih trgih 15 milijard dinarjev. Letos pa so do konca oktobra zaslužili v inozemstvu okrog 13.5 milijard dinarjev, kar pomeni, da bodo lanskoletno vsoto precej presegli. Letošnji plan inozemskih del v gradbeništvu znaša 24.6 milijard dinarjev. MANJ PLOČEVINE Do konca novembra Je bila proizvodnja pločevine v vsej državi za 9% nižja kot lani. Debele in srednje pločevine smo sicer proizvedli 14% več kot lani, tanke pa kar 18 odst. manj. ^--J Pred nekaj dnevi je prišlo v kranjski tovarni Iskra do velikega razburjenja. Delavci so izvedeli, da so v Skupnih službah v Ljubljani delili dobiček. Vsi, ki občutijo težek položaj podjetja, so bili močno prizadeti. Delavcem so kasneje pojasnili, da niso delili dobiček, temveč akontacije na nove odločbe o osebnih dohodkih, po katerih naj bi imeli v Skupnih službah večje mesečne prejemke. V zvezi z nepravilno izplačanimi akontacijami za osebne dohodke v nabavni organizaciji za meseca oktober in november je v.d. generalnega-direktorja Vlado Sodin naroČil finančnemu sektorju podjetja, da akontacije odtegne v januarju in februarju. Ker so bile akontacije izplačane brez odobritve samoupravnih organov, sta v.d. direktor Delovni kolektiv SGP »Sava« z Jesenic praznuje te dni 15-letnico svojega rojstva. V počastitev jubileja so pripravili slavnostno sejo delavskega sveta, gledališko predstavo za kolektiv in nagradili nekaj jubilantov. Gradbeno podjetje »Sava« se je pravzaprav razvilo iz Komunalnega podjetja, Po Tržiču so se razširile govorice, da so bili krediti za gradnjo hiš odobreni le nekaterim borcem. Pripovedujejo, da so odigrale pri tem pomembno vlogo zveze itd. Na zadnji seji je občinska skup- nabavne organizacije in direktor finančnega sektorja v disciplinskem postopku.—o (Nadaljevanje s 1. strani) škode. Se zlasti zato, ker ni vse perspektivno kar je trenutno rentabilno in predvsem obratno: ni vse za staro šaro kar trenutno ne daje (otipljivih) koristi. Morda bi se morali tisti, ki po prevzeli v upravljanje družbena sredstva in ki sedaj v želji za čimveč-jimi (trenutnimi) gospodarskimi učinki režejo vse kar ne »nese«, bolj zavedati resnice, da ima vsaka palica dva konca. O To velja tudi za železniško 6 transportno podjetje. Po O Jesenicah in po dolini se • ljudje sprašujejo, zakaj % ne bi železnica najprej # ukinila res nerentabilnih # vlakov, ob tem poiskala • morda še kakšno možnost ki je v prvem letu obstoja doseglo le 310.000 dinarjev celotnega dohodka. Spričo naraščajočih potreb v gradbeništvu se je podjetje štiri leta kasneje reorganiziralo v Splošno gradbeno podjetje »Sava« in dobilo pravico opravljati vse vrste gradbenih del. ščina, ko je obravnavala pritožbe o komunalnem prispevku nekaterih borcev, razpravljala tudi o tem problemu. Pojasnili so, da so dobili vsi prosilci kredit. Zavrnjene so bile le prošnje, ki niso imele potrebne dokumentacije. Tako so n. pr. zavrnili prošnjo za gradnjo, če je prosilec želel najeti kredit, da bi zidal hišo za sina, da bi gradil gospodarsko poslopje, da bi preuredil delavnico itd. Do nejasnosti je prihajalo predvsem zaradi tega, ker bo • za boljši ekonomski uči-% nek proge in končno še • eakrat pregledala kalku-0 lacije za vzdrževanje i>ro-0 ge — pa šele potem ukre-O pala. Mar je res treba že • takoj v začetku zaradi % slabih krav požgati hlev! Kar zadeva sedanji vozni red, pravijo ljudje, da bi mirne duše lahko spustili dva vlaka. Čudijo se le, da že pred »ekonomizacijo« ni nihče videl, da prevažajo le nekaj ljudi v vsako smer. Ljudje so se na primer smejali, ko je vozil braovlak Beograd—Rateče—Planica. V treh pulmanih se je večkrat vozilo prav toliko ljudi. To pa je seveda stalo! Prejšnjo nedeljo je železniško turistično podjetje or- S številnejšim in boljšim kadrom ter večjo mehanizacijo je podjetje hitro napredovalo in iz leta v leto dosegalo večje uspehe. Trenutno zaposluje okrog 620 ljudi, ki so letos že presegli 2.200 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Pod veščimi rokami članov kolektiva je z novim letom ukinjen stanovanjski sklad in bodo sredstva sklada prenesena v banko. Skupščina je pooblastila Upravni odbor stanovanjskega sklada, da pregleda vse prošnje borcev, ki prosijo za zmanjšanje komunalnega prispevka (sedaj znaša za borce 5 %, a za ostale 10 %) in odločila, da se prispevek ne sme več zmanjšati,,ker je sredstev za gradnjo komunalnih naprav kljub predpisanemu prispevku premalo, pač pa da lahko posameznikom odobri odložitev plačila. P. Čolnar ganiziralo iz Ljubljane do Planice tako imenovani »beli vlak«. Bila je taka gneča, da so smučarji stali celo na stopnicah. Mar se ne bi dalo takih posebnih vlakov pripraviti več? Tu je denar — in turizem! Kazalo pa bi tudi bolje proučiti, kolikšen bo učinek povišanih cen za mesečne vozovnice. Menda bi se tudi to nekoliko poznalo na blagajni. To, pa morda še kakšen podoben ukrep, bi bistveno zmanjšalo dosedanjo zgubo, za katero vsi verjamejo, da je bila doslej precejšnja. Na skupščini so nekateri izrazili tudi dvom v realnost kalkulacij za vzdrževanje proge. Predvsem se jim zdijo previsoki stroški za osebne dohodke in za čiščenje proge. Pravijo, da so jim v podjetjih, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo, zagotovili, da zraslo nekaj sto stanovanj na Gorenjskem in v Ljubljani, številni vodovodi, nov hotel Jelovica na Bledu, hokejsko igrišče in tribuna na Jesenicah, žičnica na španov vrh. Zdravstveni dom na Jesenicah, nova električna peč, kisi-karna, trafo postaja in nekateri drugi objekti v Železarni. In kako v bodoče? Gospodarska reforma je močno prizadela gradbeništvo, ker ni in verjetno še kmalu ne bo toliko del, kot smo jih bili vajeni doslej. Prilagajajo se novim tržnim pogojem in v zvezi s tem prizadevajo intenzivirati gradbeno proizvodnjo in gospodarjenje v podjetju. Delavski svet je že sprejel nekaj smernic za bodoče delo in utrdil tudi notranjo zakonodajo. V bodoče se bodo bolj posluževali poimontaž-ne in industrijske gradnje ter novih materialov in sistema dela. Vključili so se v poslovno združenje za industrijsko gradnjo stanovanj in naselij »GIPOSS«. Napravili so že tudi korake za integracijo gradbeništva v tem delu Gorenjske. Obveščamo privatnike in ustanove, da bomo sprejemali oglase za novoletno številko Glasa do 27. decembra 1965 do 10. ure dopoldan. Uprava Glasa bi bili pripravljeni prevzeti dela za polovično Č°eno, pa bi še zaslužili kakšen dinar! Menimo, da je zaskrbljenost Jeseničanov in ljudi iz dolino utemeljena, odločitev železnice pa prehitra zlasti zalo* ker cesta Rateče—Podkoren— Jesenice ne ustreza. Ze doslej je bil v konicah promet pregost, pozimi pa včasih nemogoč. Kako naj torej cesto* ki je v sezoni obremenjena s povprečno enim vozilom na minuto, dodatno obremenijo s približno 60 avtobusi, ki naj bi dnevno prepeljali v obe smeri 995 delavcev? Potem je tu še turizem.' Naj počaka na cesto? # Včasih interesi posamez- # nih služb in dejavnosti % resnično niso dobro vzkla- # jeni In ukrepi zato niso # najboljši. Sem sodi prav % gotovo tudi opisani primer. ABC Slika prikazuje delo SGP »Sava« in sicer ZD Jesenice ZNIŽANJE KOMUNALNEGA PRISPEVKA BORCEM RES NEENAKI KRITERIJI? NEPRAVILNOSTI PRI IZPLAČILU OD Disciplinski postopek Vse do svoje meje KULTURA IN PROSVETA ,. DECEMBER 1965 * GLAS Koncert slovenskih reproduktivnih umetnikov V Kranju bo v ponedeljek (27. decembra) ob 16. url koncert slovenskih reproduktivnih umetnikov: Gita Maly ln Igor Dekleva — klavir, al-tistke Dane Ročnikove in klarinetista, solista Slovenske filharmonije Igorja Kar-lina. Koncertni spored obsega dela, katera bomo v Kranju prvič slišali. Pianista Gita Maly in Igor Dekleva bosta izvajala štiriročni skladbi J. Christiana Bacha Sonato za klavir v F-duru, Al-legro-Rondo-Allegro ter Schu- bertovo Fantazijo v f-molu. Al tis tka Dana Ročni kova pa nam bo zapela 6 skladb M. Musorskega iz ciklusa »Brez sonca« in tri samospeve Antona Lajovica: Večer, Poljub in Cveti, cveti rožica. Klarinetist Igor Karlin bo izvajal prvo sonato Francoisa Devi-ennea, Solo de concurs Hen-rija Rabauda in Dva kaprisa Tadeusza Bairda. Tokrat bo koncert v dvorani kranjske glasbene šole. P. L. DRUGA PREMIERA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU M. Bidovec: Bajka o Slavčku Ocenjevati delo, ki je nastalo v času, ko je slovenski narod doživljal- najhujše trenutke v svoji zgodovini, je brez dvoma težko. Kaj bi lahko rekli o tem delu, ki je bolj zanimavo zaradi svojega nastanka kot pa zaradi svojih kvalitet? Avtorica Martina Bidovče-va je Bajko o slavčku postavila v belokranjsko okolje. Vpletla je nekaj ljudskih običajev, bolj ali manj uspešno uporabila skoraj vse znane pravljične figure in dodala nekaj pesmi, ki so vodile tudi avtorja glasbe Fa-bianija, da je pravljico spremenil v spevoigro. Najbolj zanimiva je ideja, ki se prepleta skozi vse delo. Vera v prihodnost, ki je bila tako značilna za tisti čas, v katerem je »Bajka« nastala, se odraža v vsakem sestavku, RAZGOVOR Z DIREKTORJEM DU DOMŽALE KARLOM KUŠARJEM DU žarišče dopolni nega izobraževanja Delavska univerza Domžale Je letos v sodelovanju z delovnimi in družbeno političnimi organizacijami sprejela obsežen program dela, predvsem na področju dopolnilnega izobraževanja zaposlenih in vzgoje članov organov upravljanja. Zato smo prosili direktorja DU Domžale Karla Kušarja za kratek razgovor. Nam lahko poveste, kaj je delavska univerza letos jeseni že storila na področju dopolnilnega Izobraževanja zaposlenih? »Letos smo se prvič bolj načrtno vključili v poklicno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega kadra glede na potrebe po posameznih podjetjih oziroma strokah. Tako smo zaključili s seminarjem o metodah in o uvajanju na delo ter o medsebojnih odnosih v delovnih .skupnostih za vodje oddelkov in izmen v tovarni T0-KO. Seminar je obsegal 26 ur predavanj in praktičnih vaj, udeležilo pa se ga je 41 vodstvenih delavcev. Prav tako smo zaključili s seminarjem za člane organov upravljanja Papirnice Količevo, ki so poslušali predavanja iz ekonomike podjetja in iz osnov samoupravnega sistema. Imeli smo tudi tečaj za tkalske mojstre in predde-lavce za Tovarno sanitetnega materiala Vir in Trak iz Mengša. Zaključili smo s poukom v 7. in 8. razredu večerne osemletke, začeli s poukom v 2. letniku srednje tehnične usnjarsko-galante-rijske šole — oddelek za odrasle, ki ga financira TOKO DOMŽALE, in s predavanji v 3. letniku triletne ESS in 1. letniku 4-letne ekonomske srednje šole. Začeli smo tudi z jezikovnimi tečaji.« Vaš program predvideva tudi vrsto predavanj za vodilni kader v delovnih organizacijah in za člane organov upravljanja? »Da. V 'sodelovanju i.n na pobudo občinskega sindikalnega sveta smo organizirali za vodilni kader podjetij že dvoje predavanj s tega področja, in sicer je Pavel Ko-gej govoril o racionalnem zaposlovanju, predsednik IS SRS Janko Smolej pa o osnovnih vidikih reforme. Do konca leta (šolskega) pa predvidevamo še predava- nja o sistemu delitve čistega in osebnega dohodka in o vlogi subjektivnih sil v sistemu samoupravljanja. Udeleženci že omenjenih predavanj so bili zelo zadovoljni, saj je marsikateri, pripomnil, da bi morali take strokovno res dobro pripravljene posvete organizirati že pred nekaj leti. Na osnovi izkušenj teh posvetov je naš zavod pripravil podroben program tridnevnih seminarjev za člane organov upravljanja, ki naj bi v skupinah po 25 ljudi zajeli vseh 600 upravi j alcev.« Kaj pa na drugih področjih izobraževanja? »Povem naj samo, da imamo izdelan program izobraževanja odbornikov občinske skupščine, da bomo imeli tečaj (560 ur) za usposabljanje poklicnih šoferjev C kategorije, v Domžalah pa tudi gospodinjski tečaj. Na vseh popolnih osnovnih šolah bomo organizirali 5 do 6 predavanj iz šole za starše, nekaj predavanj pa tudi po podružničnih šolah. Na terenu bomo v sodelovanju s KO SZDL organi zral i več predavanj iz kmetijstva. FILMI, KI JIH GLEDAMO GEPARD Veliko je bilo hrupa o Gepardu že v času, ko je Vi-scomtl prenašal istoimenski roman na filmski trak. Prav toliko pa je film vzdignil prahu, ko je odšel na pot po klnodvoranah po celem svetu, številni kritik! si v mnenjih niso bili edini. Tako selo samosvoj pojav je ta film v svetovni kinematografiji, da bi skoraj ne našli primere. Kolil okrat smo že zapisali, da je ekranizacija literarnega dela dokaj jalov posel, ki da v večini primerov slabo kvaliteto. Luchino Visconti pa Je ustvarjalec, za katerega ne velja to pravilo. Kvalitete Torr^ra so ga vodi'e v nove kv&lul-jte. S polao mero ustvarjalnosti je uspel podati zgodbo, ki bi lahko vodila v konvencionalnost, tako, da nam dobesedno prikaže in oživi čas ter okolje, v katerem se zgodba dogaja. Liki so jasni, realistični. Kot da bi šli skozi galerijo starih mojstrov-f;likarjcv, ki kažejo čas, v kaetrem so živeli s portreti lujdi. UPORNIK BREZ RAZLOGA če bi iskali po ' časopisih recenzije znanega francoskega filma »Prevaranti« in če bi si s tem filmom primerjali film »Upornik brez razloga«, bi nedvomno našli številne stične točke, ki so značilne za obe ti dve filmski deli Nera^-irpl'ivo na ostala le i 3, da je bil film dobrih deset let prepovedan za Jugoslavijo. Mar se Američani tako zelo boje, da tifdi mi ne bi zvedeli nekaj resnice o njihovem življenju? Mar so mnenja, da jih ne bomo razumeli? Podobni problemi so povsod po svetu. Celo pri nas smo na isto temo naredili »Nočni izlet*«, ki pa je kazal le to, da smo v tistem času bili nezreli celo za kopiranje. Problem, ki ga film rešuje, je močan. Žal pa je rešavanje tega problema neizrazito in nepopolno. Celo James Dean, ki je še danes ljubljenec številnih ameriških mladoletnikov, je kaj slabo uporabil svole znanje, ki si gi le pridobil v slovitem Actor's studio v New Torku. B. Spiajc Pripravljen pa imamo že tudi program za večerno politično šolo odprtega tijpa skupaj z DU Kamnik, in sicer na osnovi programa, (ki so ga izdelali strokovnjaki Visoke šole za politične vede v Ljubljani.« — F. G. Pošiljajte vesti iz vašega kraja 500 prešlo-voljnih m Prebivalci Spodnjega Brnika in Vopovelj že dalj časa urejajo svoje krajevno pokopališče. Povečali so ga za 250 kvadratnih metrov, tako da bo lahko služilo svojemu namenu še najmanj sto l"t. Prihodnjo spomlad belo zgradili še mrliško vežo. Doslej so opravili že nad 500 prostovoljnih delovnih ur in prispevali precej gradbenega materiala. Ker je njihovo pokopališče staro že nad 400 let, želijo prebivalci ohraniti tradicijo pokopa svojcev na domačem pokopališču. skoraj v vsaki besedi. Vsekakor je treba iskati vrednosti dela prav tu. Res pa je da nam ta idejna poanta včasih zbledi zgolj zaradi glasbe. Pa nič zato, Bajka je namenjena predvsem otrokom in prav gotovo je to le še korak bliže v otroški svet, ki je tako razsežen in včasih starejšim skoraj nedoumljiv. Režiser Peter Malce je »Bajko o slavčku« to pot že drugič postavil na oder. Iz-redno velik ansambel je brez dvoma precejšnja ovira, ki se jo le z dolgoletnimi izkušnjami da premostiti. Kakšni vzroki so bili, da je pri tako velikem številu igralcev ostajal na trenutke v kompoztaji nerealen, bi težko rekli. Morda bi se našlo opravičilo v neizkušenosti otrok. Hiter preobrat v akciji, ki ga mora imeti prav vsaka mladinska igra, je bil nejasen in nedodelan. Prav to pa bi moralo biti narejeno s precejšnjo mero preračunljivosti in občutka. Režijsko ne kdove kako blestečo uprizoritev je dal scenograf Saša Kum p v scenski okvir, ki je čudovita sinteza realizma in stilizacija s prizvokom poezije. V tem zanimivem sodelovanju obeh ustvarjalcev, režiserja in scenografa, pa lahko najdemo kvalitete te uprizoratve. Redkokdaj se. zgodi, da se lnbko režiser in scenograf na;deta v svojih Sekanjih v po'.nem pomenu te besede. O orkestru, ki ga je vodil mladi dirigent Peter Škerjanec, pa le to, da je dosegal raven uprizoritve. Včasih je zaradi svojih kvalitet in tudi z«4radi uspešnega vodan j a to raven celo presegal. Igralci so bolj peli kot isrrali. Iskren aplavz pa gre Pikapolonici (Verica Beliče-va), ki kaže neobičajen talent in nadarjenost. Tako zelo prisrčna je bila, da je požela vse priznanjeNgledalcev. In če smo že pri gledalcih, naj omenimo še to ,da so predstavo sprejeli s simpatijami. Božo Šprajc Tovornjak v potoku V sredo zjutraj se je pripetila v Lipnici pri Podnartu huda prometna nesreča. Iz Podnarta proti Kropi je peljal voznik tovornega avtomobila LJ 199-30 s hitrostjo 40 km na uro. Na zoženem delu ceste mu je nasproti pripeljal tovornjak LJ 272-55. Ker je voznik prvega tovornjaka uvidel, da se ne bosta mogla srečati, je vozilo zapeljal na skrajni desni rob ceste in počakal. Toda kljub temu je prišlo do trčenja med njima. Zaradi tega je tovornjak LJ 272-55 zdrsel po pobočju navzdol v globino 15 metrov, kjer je s kolesi navzgor obstal v potoku Lipnlca. Pri nesreči se Je težko poškodoval voznik prevrnjenega tovornjaka in so ga takoj odpeljali v jeseniško bolnišnico. Na vozilih p«> znaša škoda okoli 2,100.000 dinarjev. JJ 59999999999999999999999998256 PRVI ZIMSKI TURISTI NA BRNIŠKEM LETALIŠČU Vključevanje v redno gospodarstvo V sredo so pristala na brniškem letališču tri letala, ki so pripeljala 218 potnikov. To so prvi potniki, ki so prišli v Jugoslavijo v letošnji zimski turistični sezoni. Letališče slavi prav te dni jubilej. Minili sta dve leti, odkar so pričeli obratovati. Podjetje je postalo v dveh letih že rentabilna gospodarska organizacija. Brutoprodukt podjetja se je v zadnjih treh letih hitro dvigal: leta 1963 (ko je bilo letališče še v Ljubljani) je znašal 22 milijonov din, 1964. 199 milijonov din in 1965. 460 milijonov din. S porastom brutoprodukta pa so upadale dotacije, ki jih je vlagala skupnost v podjetje: leta 1963. 18 milijonov, 1964. 13.5 milijona in 1965 brez dotacij. Tudi priliv deviznih sredstev, ki Jih je ustvarjalo podjetje, se zelo hitro veča: leta 1964 — 54.000 dolarjev, 1965 — 123.000 in plan za leto 1966 — 180.000 dolarjev. V planu za naslednje leto je za- pisano, da bodo ustvarili za 560 milijonov dinarjev prometa. Vse te, na videz suhoparne številke pa povedo" zelo veliko. Podjetje se je namreč vključilo v redno gospodarstvo pod istimi pogoji kot vsaka druga gospodarska organizacija. Sposobna je odplačevati anuitete (85 milijonov dinarjev letno). V zadnjem letu so na letališču usposobili potrebni stro- kovni kader, tako da imajo sedaj polno zasedbo, dogradili so manjši hotel z 18 ležišči (vložili 20 milijonov), nabavili so opremq za vžig reakcijskih letal, tako da sedaj lahko sprejmejo in odpravijo prav vsa letala. V januarju bo pričela na letališču obratovati meteorološka postaja, ki so jo sami uredili. Ta bo dajala podatke iz začetka pristajalne steze in ne s komandnega stolpa, kar je do-sedaj precej oviralo pristajanje. V pristaniški stavbi nameravajo adaptirati mednarodni del, nabavili so moderno gasilsko opremo itd. V letu 1965 Je bilo na letališču 3.173 letal (prav tako kot pri potnikih je štet prihod in odhod), ki so pripeljala 105.268 potnikov, llledna-rodni promet je bil precej večji od domačega, saj j a obiskalo letališče 65.871 tujih in 31.784 domačih potnikov. Le tranzit je opravilo 7.613 potnikov. V domačem prome« tu je večji tovorni. Naša le* tala so pripeljala (odnosna odpeljala) 105.586 kg tovora, tuja pa 32.516 kg. Uprava letališča že priprav Ija programe za novo sezono, Pravijo, da so največjo iniciativo pokazali zopet Angleži. P. Čolnar ! Skutine jedi SKUTI NA KREMA \ 2 dl sladke smetane, 2 dl mleka, 0.5 kg skute, 10 dkg sladkorja, cimet, limonine Jupine, vloženo sadje. Skuto pretlačimo, dodamo med mešanjem sladkor, cimet, limonino lupinico, mleko in smetano. Kremo lahko okrasimo z mareličnim kompotom. SKUTINI ZREZKI 0.5 kg skute, 2 jajci, sol, 1/4 kg kruha, 3 dkg margarine, zelen'peteršilj, mast za pečenje, drobtine. Nekaj dni star kruh naribamo na strgalniku, dodamo dobro umešana jajca, pre-tlačeno skuto, stopljeno margarino in sesekljan zelen pc-teršilj. Dobro premešamo, naredimo na deski, potreseni z drobtinami, zrezke in jih na vroči masti po obeh straneh popečemo. SKUTINI CMOKI 0.5 kg skute, 2 jajci, 8 dkg pšeničnega zdroba, 12 dkg kruhovih drobtin, 2 dkg mar- garine, 10 dkg moke, maščoba za zabelo in zelen peteršilj. Skuto pretlačimo, dodamo zdrob, drobtine, moko, jajca in maščobo. Zamesimo v testo in z mokrimi rokami naredimo cmoke. Cmoke skuhamo v slanem kropu. Kuhane poberemo z lopatico iz vode in jih zabelimo z razpu-ščeno maščobo in potresemo s sesekljanim zelenim peter-fcljem ali drobnjakom. LJUDJE IX DOGODKI Korak naprej ali nazaj? V preteklih nekaj dneh so bile oči svetovne javnosti uprte predvsem v New York, kjer se je v palači združenih narodov zaključevalo jubilejno 20. zasedanje generalne skupščine in na področje jugovzhodne Azije, kjer so se močno zapletale in razpletale zadeve v Vietnamu in okrog njega. Morda je kdo poSkilil v Washington, da bi opazoval, kako se je za-bodnonemš.ki kancler na moč trudil, da bi izsilil od »starejšega brata« soudeležbo pri upravljanju z atomskim orožjem. No, od tod ni bilo kaj prida novic in kaže, da je vse ostalo pri starem. Johnson je sicer močno hvalil kanclerja, menda predvsem zato, ker mu v tem trenutku z drugim ni mogel ustreči. Jubilejno zasedanje generalne skupščine je tako za nami. Prav gotovo je opravičilo upanja miroljubnega človeštva. Na sestankih so sprejeli mnoge pomembne sklepe. Med drugim so določili, naj se vsaj do 1967. leta sestane svetovna razo-rožitvena konferenca. Letošnje zasedanje Je pote- kalo v povsem normalnih okoliščinah, medlem ko lani normalno delo sploh ni steklo, ker se je razbilo v razpravah o članarini, čeprav je bil vzrok za razdor drugje in giobji. Ni odveg napisati, da je letošnji predsednik generalne skupščine, italijanski državnik Fanfani, skušal posredovati med Severnim Vietnamom in ZDA. Tudi to po svoje pove, kakšno je bilo vzdušje na sestanku državnikov domala iz vsega sveta. Domala sem zapisal zato, ker žal niti letos niso uspeli rešiti vprašanja kitajskega predstavništva v OZN. Za sprejem LR KltajBke v OZN je sicer glasovalo doslej največ dežel, vendar premalo za sprejem, kar je slabo. Ne samo zategadelj, ker so Združeni narodi tako še vedno okrnjeni, marveč tudi zato, ker bi se kot članica OZN Kitaiska morda le bolj zavedala obveznosti, da deluje za utrditev miru. Danes, žal, Kiatjska deluje ravno obratno. Spor v Vietnamu samo podžiga, kar je močno všeč ameriškim vojaškim krogom, ki imajo podobne namere. V Vietnamu so se stvari te dni tako zapletle, da je bilo moč pričakovati najhujše — razširitev spopada. Wa-shington je objavil, da Fanfani skuša posredovati. S tem ni hotel povedati nič drugega kot to, da se ne namerava pogajati. Vietnamsko osvobodilno gibanje Je povečalo aktivost, objavljen je bil sovjetsko-vietnamski sporazum o povečani pomoči. Kitajci so začeli še bolj rožljatl z orožjem, podobno tudi Američan!. Britanski politiki in papež so predlagali, naj bi vsaj za božične praz-znike prekinili boje. To je bil tudi predlog vietnamskega osvobodilnega gibanja. Toda stvari so se tako zapletle in zaoetrile, da prvi hip ameriški poveljnik sploh slišati nI hotel o premirju. >t »■ i. -r\ # No, .zadnje vesti le niso # tako črne. Povedo, da © je bil dosežen sporazum # o 30-urni prekinitvi og-O nia za praznike. To si- # cer ni veliko. Toda optl-0 misti upajo* da je to # prvi korak na bolje. 9 Upajmo, da jih dogodki ne bodo razočarali. To bi bil dober uvod v novo leto. ABC Mastno lasišče Lasišče izloča kožno mast, ki masti lase. Seveda, če je te masti preveč so lasje pre-mastni in nobena pričeska ne drži. Da lasje ne bodo preveč mastni, moramo najprej poskušati omejiti izločanje masti v lasišču, medtem pa odstranjevati odvečno mast. Mast izločajo kožne žleze lojnice. Mnogokrat žleze loj-nice, predvsem v puberteti, premočno izločajo. Koža je predvsem po obrazu, hrbtu in prsih i/redno mastna in pojavijo se mozolji. Prva naloga je, da omejimo dotok maščob. Torej se moramo izogibati mastni, zabe-Ijcni hrani. Predvsem svinjska mast je škodljiva. Tudi olja, maslo in rastinske masti so maščobe, zato se bomo omejile tudi pri tem. Čokoladi se bomo odpovedali, prav tako ne bomo segale prepogosto po slaščicah. Jejmo čira več sadja in zelenjave. Maščobo bomo skušali odstraniti tudi s pudri. Uporab-ljajmo kozmetične pudre za lase ali tudi otroške pudra. Lasišče napudramo, pustimo da puder učinkuje vsaj pet minut, nato lasišče dobro prečešemo. Kadar umivamo glavo, si pripravimo mnogo tople voda in šampon v prahu. Jajčni šamponi so za mastne lase premastni. Nujno je, da umivamo mastne lase vedno v deževnici ali v vodi, v katero smo dodali žličko boraksa.-' Beljenje las in trajna posušita lase. Tupirana pričeska mastne lase nekako prezrači, zato jo priporočamo. Tudi sonce in veter mastnim lasem zelo dobro deneta. J KRILO IN BLUZA . vedno primerno oblačilo Krilo in bluzo najdemo verjetno prav v vsaki omari z ženskimi oblačili. Saj je praktično in primerno vsaki postavi. Gotovo ima vsaka izmed vas več kot eno bluzo ali puli. Tudi modni ustvarjalci zagovarjajo to kombinacijo in so celo letos na modniii revijah prikazali vrsto teh modelov. Letos so zelo moderna karirasta krila (v zelo zmernih barvah), seveda bomo k takemu krilu oblekle le enobarvno bluzo oziroma puli. Krilo 1966 naj bo širše z gubami ali brez, zvončasto krojeno ali rezano v pole in precej kratko. Vendar, to le za ženske z merami vitkih manekenk. Če nismo tako zelo prepričane v svoje vitkost, si bomo izbrale raje preprosto gladko krilo, ne preozko in zopet ne preširoko. Če imamo v omari celo vrsto pisanih bluz in vzorčastih pulijev tudi ne Večerna obleka v Coni- - -s bomo segle po pisanem kri- stilu. Obleka je poudarjeno lu, temveč kupile enobarvne- preprosta. Pas je pomaknjen ga. • daleč navzdol. mmm& 141. Tečajniki so že vstali in se odpravljali k zajtrku, le Janez je še vztrajno tičal pod odejo. Bilo ga je neznansko strah. Ne, skočil ne bo, je trdno sklenil. Samo kako bi jo kar najbolj častno pobrisal domov?! »V postelji ostanem in se naredim bolnega,« se je odločil. Tedaj je vstopil Peter. »Fantje, pospravite svoje stvari, ob devetih gremo domov!« — »Ni mogoče, zakaj pa?« so se osuplo spogledali tečajniki. Peter je skomignil z rameni: »Ne vem. Učitelj mi je tako naročil. Menda se je pokvarilo letalo.« SPORT 112. Fantje so žalostno strmeli v Petra, edino Janezu se je od srca odvalil težak kamen. V navalu velikodušja je odprl kovček in položil na mizo velik zavoj peciva in potico. »Fantje, pojejte, domov ne bom vlačil, je pretežko!« »O, to pa že,« so se razveselili fantje in planili po razstavljenih dobrotah. Vendar jim okusna potica ni mogla povsem povrniti razpoloženja. Samo Peter in Marko sta se gostila kot da je vse v najlepšem redu. 143. »Ali bo treba danes odpeljat' nom na zajtrk?« Tečajniki so se v učitelja, ki se je pojavil me* vendar sami naročili, da gremo ' da sem naročil?« je učitelj izbul« dobra!« Fantje so se spogledali V krotijiv smeh. Janezu je obtičal K* lu. Z odprtimi usti je zijal v Petf* se krohotali tečajniki in se ^ OBČNI ZBOR TVD »PARTIZAN« KRIŽE »mucanje in rokomet Tržič, decembra — Pred dnevi je Imelo TVD »Partizan« Križe pri Tržiču svoj redni letni občni zbor, na katerem so pregledali svoje delo v preteklem letu. Iz poročil, ki so jih podali predsedniki posameznih sekcij, v društvu namreč deluje 6 sekcij (rokometna, na-mizno-teniška, smučarska, sekcija za splošno vadbo, atletska In šahovska) je razvidno, da so športniki iz Kri-žev kljub zelo slabim finančnim pogojem dosegli dobre uspehe. Seveda to velja samo za nekatere. Po poročilih se je razvila živahna razprava. Največ govora je bilo o tesnejšem sodelovanju med ostalimi društvi občine in Občinsko zvezo za telesno kulturo v Tržiču. Govora je bilo tudi o športnem tednu, ki ga bodo tudi prihodnje leto organizirali v mesecu juliju, na katerem naj bi poleg najboljših športnikov Tržiča in učencev STRELCI V POČASTITEV DNEVA JLA Pckal za SD »BratstvoEdirtstvo« Vinko Frelih zmagovalec med posamezniki V ponedeljek so se zbrali v tovarni Sava strelci iz petih kranjskih strelskih družin, da bi s tekmovanjem počastili obletnico naše armade. Tekmovali so z zračno puško za pokal, ki ga Je namenila najboljši ekipi SD Sava. Tudi letos je zmagal lanskoletni zmagovalec ekipa SD Bratstvo-Edinstvo in to z zelo visokim rezultatom in si tako pridobil pokal v trajno last. Med posamezniki je bil najboljši Vinko Frelih, član zmagovalne ekipe. Z zmago je dokazal, da se bo tudi letos lahko uspešno potegoval za naslov najboljšega slovenskega strelca z zračno puško. REZULTATI — Ekipno: 1. Bratstvo-Edinstvo 693 krogov (od 800 možnih), 2. Iskra 660, 3. Ivo Slavec-Jok! 649, 4. Tone Nadižar (ćhče) 638 in 5. Sava 632 krogov. Posamezniki: 1. Vinko Frelih (B-E) 179, 2. Tone Prestor (B-E) 178, 3. Vinko PeternelJ (S) 177 krogov itd. # Ob razglasitvi rezultatov % so strelci Save poklonili % lepo spominsko plaketo % Stanetu Košniku, strelcu, O ki že več kot trideset let ak-% tivno sodeluje v strelskih 9 organizacijah in je bil vse 9 do letos, ko je odšel v po-% koj, eden izmen najaktiv-O nejših strelcev v tovarni © Sava. Košnik je znan tudi O kot dober trener kranjskih % strelcev,. Malovrh osnovnih šol sodelovala tudi ostala gorenjska športna društva. Z ozirom na skrčena finančna sredstva je bilo govora tudi o prioriteti dveh športnih panog v Krizah. Odločili so se za smučanje in rokomet. Seveda s tem v zvezi ne bodo pozabili na ostale sekcije, kajti osnova za vsak šport, tako menijo v Križah, je splošna vadba. Na koncu so izvolili upravni in gospodarski odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Kristjan KOKALJ. Podelili pa so tudi spominska darila najzaslužnejšim vaditeljem in članom. D. Humcr TVD Partizan: Garnizon 5:0 V počastitev dneva JLA je bil v Krizah v nedeljo na-miznoteniški turnir. V ekipni konkurenci je zmagalo moštvo TVD »Partizan« iz Križev, med posamezniki pa Peter MALI iz Križev. Rezultati finala ekipno: — TVD Križe : Garnizon Križe 5:0, (Maglica, Stanojev, 21:16, 14:21, 21:16; Sitar : Salaj 21:10, 17:21, 21:16; Mali : Arandželovič 21:16, 21:12; Maglica : Salaj 21:19, 21:19; Mali : Stanojev 21:16, 21:19). Med posamezniki je nastopilo 12 tekmovalcev. Vrstni red: 1. Mali Peter — Partizan Križe, 2. Franc Prelog — TVD Tržič, 3. Duško Stanojev — Garnizon Križe. D. Humer HOKEJ: Turisti na svetovnem prvenstvu v hokeju % Naša letalska podjetja so O najavila že več poletov, s 0 katerimi bodo prevažala 6 predvsem turiste, ki si 0 bodo hoteli ogledati sve-Q tpvno prvenstvo v hokeju 9 na ledu. # JAT Je že prijavil redni O dodatni let na i*rogi Beo- • grad—Ljubljana. Letalo bo 6 odletelo iz Beograda vsak O dan ob 7. in se vračalo % ob 19. uri. Ta zveza bo Q ugodna predvsem za turi- j O ste iz vzhodnih držav, ki I Q imajo že dobre prcnetne | O zveze do Beogiuda. Isto j O podjetje bo imelo na Ie- # tališču na Brniku tudi O stalno letalo, ki bo v času # svetovnega prvenstva na # razpolago skupinam turl-9 stov ter bo opravljalo po-G lete po želji. 9 Adria aviopromet je prifa-O vilo 10 letov iz švedske, # a JAT 10 letov iz Frank-9 furta, Berlina, Londona in ® Kopenhagna. Poleg tega © pričakujejo še prijave tu-© jih družb. Za sedaj je zna-© no le to, da bo prišlo eno © kanadsko letalo. -c Anekdote oJVap1 Nekoč se je Napoleon pogovarjal Škofom Belloyem, ki je bil star že * su mu je cesar dejal: A »Verjemite mi, gospod, če boste v lje in brez skrbi, boste živeli 100 J* »Sto let!« je vzkliknil nadškof pi^ želite, da bi živel samo še štiri le* Prin^ de Ligna je dejal o Napole" »Napoleon bi bil popolen človek, § Zal pa je bil samo genij.« O Napoleonovi vrnitvi z Elbe anekdota: \. tudi tajni policijski agenti, ki ogled1-1 slehernega gosta. Francu je žal, da so se tu ustavili. J skih agentov veljajo že dolgo za zaroti1*' Franc jih ne sliši, čeprav se pogovai'J slišal in občutil njihovo zaničevanje. V proti Tutzingu. Starnberško jezero se dvajsetkilometrsko dolžino v obzorje pi'4 gove mladosti in njegov»e prve ljubez jezerca v bližini, ki ga spominjajo na Toda Starnberško jezero, plaža pod Bt?i minja prvega srečanja z Anno. Prav I bregu je grad kralja Ludvika II. Bavar spominske kapele nad jezerom, kjer je ta kralj utonil. Na tisti poti je Anno P sta potem naslednji dan veslala, dokler med ločjem. Celo desetletje je preteklo se potem ločili. Anna je poročila Ba munehonskem hotelu zadela kap prav n3 v Miljah in Piranu. KRONIKA gospođo z avio-presenečeno ozrli vrati. »Saj ste lomov.-« — »Jaz, il oči, »ta je pa ) prasnili v neu-&ek potice v gr-, »o, ho, ho,« so tžali za trebuhe. leonu pariškim nad-let. Pri slove- sno dobre voli »«nečeno. »Mar , bi imel dušo. fori naslednja 144. Peter je prijateljsko potrepljal Janeza po hrbtu. »No, le hitro se odkašljaj. Danes bomo s potico v želodcu odlično skakali.« Med razposajenim smehom so zapustili sobo. Tisto dopoldne je vsak napravil dva skoka, samo Janeza niso mogli niti zlepa niti zgrda pripraviti, da bi skočil. »Tako ne gre! Samo vozili ga ne bomo na sprehod pod oblake,« je nejevoljno menil učitelj. Poklical je Petra k sebi in mu dolgo nekaj zaupno šepetal. Petru so se zaiskrile oči. Navdušeno je pokimal. Ko se je izkrcal v Franciji je imenoval prebivalce »meščani«, med potjo proti Parizu jih je tituliral s »Francozi«, v Parizu pa jim je že rekel »podlož-niki«. f Mladi Friderich Staps je poskusil umoriti Napoleona. Cesar je bil pripravljen, da bi ga pomilostil in je velel naj ga pripeljejo. »Kaj bi počeli, če bi vas pomilostil?« ga je vprašal. ^Slre, poskusil bi vas še drugič ubiti,« je odvrnil Staps in s tem zapečatil svojo usodo. Ko je decembra 1832. leta Victor Hugo branil vlado Louisa Philippa svojo dramo »Kralj se zabava«, ki jo je bila cenzura prepovedala, je dejal: »V tem stoletju smo doživeli v Franciji velikega moža in veliko stvar: Napoleona in svobodo. Velikega moža smo zgubili, zato pazimo vsaj na veliko stvar, ki smo jo dobili!« Zvedeli smo © KUD v Zalogu pri Komendi priredi v petek zvečer ob 19. uri silvestrovanje s kulturnim programom. Za zabavo bodo igrali »Veseli trgovci«. © V torek je bil na Češ-njici pri Železnikih zbor občanov, ki ga je skliicala KS Železniki. Obravnavali so poročilo KS za tričetrtletje, nov statut in še nekatera druga pomembna vprašanja. , • V Iskri v Železnikih bo sindikalna podružnica priredila praznovanje Dedka Mraza. Po kultrnem programu bodo obdarili tudi predšolske otroke zaposlenih delavcev. Prireditev bo v prostorih podjetja. © Pripralvjalni odbor za proslavo Krajevnega praznika v Železnikih je imel te dni svojo prvo sejo. Pripravili so program prireditev, ki bodo v začetku januarja v Železnikih, Dražgošah in v Selcah. — jj zavore vzrok nesreče © Voznik tovornega avto-© mobila LJ 147-23 je peljal © iz Jesenic proti Žirovnici. © Ko je pripeljal do prve © hiše v Mostah mu je iz © nasprotne smeri prišel av-© tobus. Voznik tovornjaka © se je nesreči nameraval © izogniti z zaviranjem, ven-© dar mu zaradi slabih za-© vor to ni uspelo in prišlo © je do trčenja. Materialna © škoda na vozilih znaša za © okoli 200 tisoč dinarjev. - Ji Obvestilo živinorejcem Živinorejsko veterinarski zavod v Kranju skrbi že preko 10 let za redno oplojevanje goveje živine na področju Gorenjske. V tem času je bilo oplojenih z umetnim osemenjevanjem ali naravnim pripustom preko 100 tisoč plemenic. Z načrtnim delom je uspelo zatreti spolne kužne bolezni, ki so povzročale gospodarstvu ogromno škodo. Z osemenjevanjem se izboljšuje tudi kakovost goveje črede. Zavod bo tudi v naprej skrbel za izbrane plemenjake za umetno osemenjevanje in za naravni pripust. Osemenjevalci zavoda obiščejo na svojih dnevnih obhodih — progah 342 vasi. Stroške za to službo so nosili živinorejci v obliki pavšalne skočnine ter kmetijske organizacije in občine preko skladov. V bodoče bodo morali plačati skočnino živinorejci sami, ker ni več drugih možnosti. Izkušnje in uspehi v dosedanjem delu dovoljujejo, da se način plačevanja skočnine poenostavi, s tem, da se skočnina plača ob priliki osemenitve. Za pripuščanje pod bika pa mora imeti rejec kot dosedaj potrdilo o plačani skočnini (bon). Bone bodo rejci prejeli takoj v pričetku leta. Stari boni iz leta 1965 se v upravičenih primerih obračunajo z doplačilom, zamenjava se mora izvršiti do 30. marca 1966. Izračuni so pokazali, da so povprečni stroški za vsako oplemenjeno pleme-nico (kravo ali telico) 4.000.— din. Živinorejec ima s tem zagotovljene naslednje usluge: 1. osemenitve 2. zdravljenje plodnostnih motenj 3. pregled na brej ost 4. razni nasveti ob priliki osemenitve. V smislu zakona o pospeševanju živinoreje so rejci plemenic dolžni, da na področju, kjer je predpisano obvezno umetno osemenjevanje, plemenijo svoje krave le preko osemenjevalcev. Tam, kjer umetnega osemenjevanja ni, je dovoljen pripust pod izbrane bike. Strogo je prepovedano vsako pripuščanje kod neizbra-ne zakotne bike. Vsak rejec plemenke ali bika je dolžan v svojo korist in v korist napredne reje živine, da se ravna po teh obvestilih. Za kršitelje so po zakonu določene občutne denarne kazni do 300.000.— din. Nadzor bosta opravljala veterinarski in kmetijski inšpektor. Ponovno opozarjamo, da bodo vsi oni, ki bodo kršili predpise, občutno kaznovani. Živinorejsko veterinarski zavod v Kranju V1IHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJ/ Med njimi so c;0 s sumljivimi pogledi j» da Cehi v očeh avstrij- io glasno v želji, da bi jih I vozi že od Sceshaupta ipira pred nJim s svojo severu. To je jezero nje-So še druga jezera in ta ljubezenska doživetja, m na oni strani ga spo-oni strani, na vzhodnem In tam je pot mimo ed osemindvajsetimi leti { poljubil. In tam mimo ta našla skritega kotička od tedaj. Njuni poti sta 'ja, ki ga je v nekem L ko ga je varala z njim -^-■^-'fc^fc-'^^-*. ■<%. <%. Kje so sedaj Milje? In kje je Piran? Sarajevski atentat, a še bolj dogodki minulih desetih dni so pretresli svet in raztegnili čas. Cela večnost je pretekla že od takrat, ko je Anna morala odpotovati zaradi Bauerjeve kapi na Bavarsko. In cela večnost je že pretekla od zadnjega njenega pisma. Tako se mu zdi, čeprav je njeno zadnje pismo prejel komaj pred šestnajstimi dnevi. Toda Milje so daleč, kakor jo daleč čas, ko se ni upal odločiti, da bi odpotoval za njo. Vojna sama ga je zdaj pripeljala sem. Tudi Anni je sporočil, da je doma, in jo prosil, da bi se kje dobila. Osem dni je že od tedaj. Mislil je, da bo najkasneje v dveh dneh prejel njen odgovor, a ga še do danes ni. Se je Bauerjevo zdravje izboljšalo, so ga zdravniki in nune v zdravilišču vrnili življenju in tako podaljšali plačevanje Anninih let za Bauerjevo bogastvo? Morda sta z Anno že odpotovala v Avstrijo? Morda celo v Milje? Ce sta, ne bo vzdržal doma. Ni vojak. Prosil bo, da mu bodo dovolili vrnitev v Trst. Hoče biti v Annini bližini in čakati na Baucrjev konec. odpotovala, bodo najbrž v hotelu vedeli, ali se je vrnila na Dunaj. Anna je bivala v hotelu Simson. Vprašal bo po njej. Ce je ali v Graz ali v Milje. S takimi mislimi irstopi v Tutzingu. Kakor tujec se ozira in ogleduje zunanjost gradu, kakršnih je v teh krajih mnogo, samostanske zidove misijonskih benediktinskih nun. Korak Vnu postaja čudno težak. Loteva se ga tesnoben strah in zbrati mora ves pogum, da vstopi v hotel Simson. Hotel je skoro prazen. Ni vrvenja, kakršnega se spominja iz otroških let. Letoviščarjcv je malo. In še ti so starejši ljudje. Med njimi je nekaj oficirjev z zdravniškimi oznakami. Vratar v re- cepciji je brezbrižen. Niti ne pogleda ga, ko ga Franc nagovori, niti ga ne posluša do kraja. Ce išče sobo, bo moral vprašati pri zasebnikih. Od danes naprej razpolaga s hotelom vojska. Spremenili ga bodo v lazaret, oziroma v okrevališče za rekonvalescente. Vsi gostje ga morajo zapustiti najkasneje do srede. Le s težavo dopove vratarju, da ni prišel zaradi sobe. Rad bi samo zvedel, kam je odpotovala gospa Bauerjeva. Gospa Bauer? Kdo pa je rekel, da je odpotovala. Torej je še tu? Da, a kdo je on, ki vprašuje po milostljivi. Znanec? Sorodnik? Kaj naj mu odgovori? Anni bi prav gotovo ne bilo prav, ko bi rekel, da je znanec. Zato reče: »Sorodnik.« »Tako?« ga pogleda vratar. »A kaj naj gospe1*sporočim?« Nič. Samo pokliče naj jo. Mora govoriti z njo. Ne more je poklicati. Gospe ni. Morda je pri soprogu v zdravilišču kakor sleherni popoldan. Uboga gospa! Taka nesreča jo je doletela. K sreči se zdravje gospoda Bauerja naglo boljša, kakor je slišal mimogrede. Kaj ko bi mladi gospod stopil sam v zdravilišče. Gospod Bauer ga bo prav gotovo vesel. Franc se zahvali. Ne sliši vratarjeve kletvice, ki jo je siknil, ker ni prejel napitnine. Odhaja proti jezeru, v park nad obrežno promenado. Sede na klop v bližini Brahmsovega spomenikaNTu mimo bo prišla Anna, ko se bo vračala v hotel. Ko jo bo opazil, ji bo stopil nasproti in ji povedal, da jo je iskal v hotelu in da se je vratarju predstavil kot njen sorodnik. 8 GLAS PIONIRJEV 25. DECEMBER 1965 # GLAS Rešitev bratov Kovačičev Tako mi je pripovedoval oče: Dobro se spominjam, kako so dne 21. decembra 1941 partizani rešili brata Kavčiča iz gestapovskih zaporov. Bilo je dne 18. decembra 1941. 1. Osem gestapovcev je aretiralo brate Kavčiče. Jožeta so prijeli v gostilni, Pavle, ki je bil tudi tam, je pobegnil skozi okno. V delavnici so aretirali Franceta, Peter pa je bil pravočasno opozorjen in se umaiknil. Peter in Pavel sta še istega dne odšla v partizane. Takoj naslednji dan je bila obveščena OF, da namerava gestapo odpeljati Jožeta in Franceta v Begunje. Zato je bilo treba delati hitro. Napad na zapore naj bi se izvršil v nedeljo, 21. decembra zvečer, ko je bil gestapo najmanj buden. Podatke o stanju in sodniji jim je dal Peter Grošelj, ki je bil tam v službi. Na terenu je pripravil akcijo Cvetko Kobalj, a vojaške stvari Pavle Kavčič skupno s štabom Cankarjevega bataljona. Ves zadnji dan so člani SKOJ neprestano kontrolirali poslopje zaporov. Pri Presečni ku je bil sestanek Cankarjevega bataljona. Izdelali so tečen načrt. Napad naj bi se izvršil v nemških uniformah, da bi bil dostop do zgradnje lažji, in da bi Nemce tem bolj zmešalo. Za to akcijo se je javil Alojz Peč-mik kot nemški oficir, Franc štular kot podoficir in Jaka Rozman kot aretirani tihotapec. Akcija je bila izvršena ob 19.20, ko se je končala ki-nopredstava. Pečnik in Rozman sta opravila s paznikom TomaŽem in odprla zapore. Jože in France Ahačič, ki sta računala na pomoč, sta takoj pobegnila, medtem, ko se ostali niso takoj odločili in So ostali v zaporih. Nemci so poznali zvijačo in zato so se partizani s težavo umaknili. Zaradi hrabrosti in odločno- sti je akcija uspela. Nemci so bili besni. Orožnik polkovnik ITandl je takoj naslednji dan razposlal okrožnico, s katero opozarja postojanke na pripravljenost, ker se partizansko gibanje bolj širi in so si upali izvršiti napad na zapore v Škof- ZAJCEK IN JEŽEK ji Loki. Oba rešena brata Jože in France sta odšla takoj v partizane. V tem času je odšlo v partizane 17 tovarišev iz Škofje Loke. Marija Hren, Osnovna šola škofja Loka Na majčkeni jasi je zajček živel. V grmu zelenem je hišico imel. Ob zori je vsak dan na pašo hitel, v mraku domov se je vračal vesel. Ko neko je jutro na pašo brzel, srečal je ježka. To bil je vesel! Takoj ga je k sebi v hiško sprejel, da ježek pogumni bi ga lisice otel. Ponoči, ko zajček že rahlo je spal, zaslišal je šum. »To je lisica,« si je dejal. Poklical je ježka, a ta se ni bal. Je stopil pred hišo, počakal lisico, to grdo tatico, jo zbodel z bodico in jo pregnal. Elga Tušar, Jesenice Osn. šola »Tone Cufar« ŠPORTNI DAN V šoli smo se dogovorili, da pojdemo na Kališe. Zjutraj sem se odpravil in poslovil. Pred šolo je že vse žvrgolelo. Potem smo šli. Ko smo dospeli do gozda, nas je pozdravilo ptičje žvrgolenje. Od daleč se je slišalo šumenje potoka, ki se je vil po dolini. Potem smo se vzpenjali po serpentinah. Med potjo smo vpili, kot da bi nas bilo najmanj sedemdeset. Po dveh urah hoje smo bili pri prvih hišah. Tu smo videli dva spomenika. Sli smo do koče Ko-krškega odreda. Vsi utrujeni smo posedli po stolih in se krepčali. Pozneje nam je tovariš učitelj dovolil, da gremo lahko do sedla. Lojze, Stane, Rudi in jaz smo se domenili, da pojdemo do nekake palice, ki stoji pokonci. Preplezali smo nekaj skal, potem pa smo se odpočili in Dedek Mraz in Sneguljčica od Most do 0 Meteorologi so napove- 0 dali hladnejše vreme. »To 0 pa res ni težko uganiti!« 0 pravijo pionirji, »to je 0 zato, ker prihaja dedek 0 Mraz«. Seveda, on priha- 0 ja. Lahko pa pionirjem 0 zaupamo točno kje in 0 kdaj ga bodo videli. De- 0 dek Mraz se bo peljal iz 0 Brcznice v nedeljo ob 0 Sevetih dopoldne do 0 Most, potem pa skozi vse 0 vasi do Begunj.V sprem- 0 stvu bo Sneguljčica ter 0 ostalo spremstvo, ki se 0 bo peljalo kar na šestih 0 vozovih s konji. Popol- 0 dne pa bo igra na Brez- 0 niči »Sneguljčica«, in ker 0 na to predstavo, ki jo je 0 režiral Ciril Vister, vabi 0 Sneguljčica vse mlado in 0 staro, zato si jo le oglej- @ te. Ne bo vam žal. občudovali lepoto Storžiča. Kmalu je prišel čas odhoda. Domov smo se vrnili utrujeni in polni spominov. Tine Klanšek Osnovna šola, Preddvor LOJ/E ZfPAM Napihnjena žaba Mlade žabe so se igrale ob veliki mlaki. Skakale so v vodo, se potapljale in se zopet vračale na kopno. Zelo so bile zadovoljne v svoji mladosti. Prepričane so bile, da so one edine živali na svetu in da je njihova mati največje živo bitje. Najmlajša od žab pa je zagledala na travniku kravo. Kaj tako velikega žabe še res niso videle. Tudi vedele niso, da živi tudi kaj takega kot je lik kamen. Še nekajkrat je zajela zrak, a ko je bila Ž0 tako velika kot prava nogo-metna žoga, je nenadoma počila. Mlade žabice so bile žalost ne, ker je njihova mati taka končala. Najstarejša od njih je stopila naprej ter z žalost' nim glasom dejala: »Mati nas je veliko naučila. Tudi s svojo smrtjo nam je povedala nekaj zelo pomemb* nega, čeprav tega ni namera bila krava. Mati jim tega ni nikoli povedala. Užaljene so bile, ker jim mati ni povedala, da ona ni največja na svetu. Vse žabice so odšle takoj k materi. Povedale so ji kaj .9o videle. Dejale so ji, da ni ona nič posebnega, da je le navadna mala žaba, ki se je nihče ne boji. Stara žaba jih je pogledala s svojimi izbuljenimi očmi. Ni ji bilo všeč, da mlade tako govore o njej. Dejala jim je, da jim bo takoj dokazala, da velikost ni nič posebnega, da je lahko vsak velik. Pričela se je napihovati. Kmalu je bila tako velika kot veliko jabolko. Čez nekaj časa je bila že takšna, kot ve- vala. Ni važno to, če smo majhne in slabotne. V življe* nju je najvažnejša pamet. Ne smemo biti nekaj, kar nismo. Če bi to vedela naša uboga mati, bi še živela.« KOVA GLASILA 0 V času od naše zadnje iz« 0 daje smo prejeli tri nova 0 glasila. Izšli sta prvi letos-0 nji številki »Matijevega 0 rodu« Iz Preddvora in gla-0 silo osnovne šole iz Pre-0 doselj »Zares«. Poleg njiju 0 so nas ugodno presenetile 0 tudi tri številke »Mladega 0 kovinarja«, ki so ga izdali 0 učenci osnovne šole »Tone 0 čufar z Jesenic. LISIC Po tridnevni švabski hajki so partizani počivali v jeloviškem gozdu, ki je počasi umiral, kajti jesen je že prenekateri bukvi osula liste z vej. Utrujeni borci so polegli na suho listje, a preden so pospali, so postavili na robu gozda stražo, da bi jih sovražnik ne presenetil v spanju. Za staro bukvo je z nabito puško v rokah stal mlad partizan in prisluškoval v gozdni mir. četudi je v ofenzivi komaj zadnje tri dneve prestal ognjeni krst, ga je pogum vse bolj in bolj zapuščal ob zavesti, da mu je komandir čete naložil preveliko odgovornost. Nenehno ga je napadala plašna misel, kaj bi se zgodilo, če bi se Švabi iznenađeno pojavili in zagledali speče borce ter v jurišu planili nanje. Strah ima velike oči in na tenko struno uglašena ušesa! Stražar je buljil v hosto, ki še je kopala v popoldanskem soncu, buljil tako napeto, da so mu iz oči pričele teči solze. Postoteril je čujeČnost, prisluškoval in prisluškoval, a dragega ni slišal ko drnjoha-nje spečih tovarišev. Iznenađeno pa se mu je zazdelo, da nekje v bližini šušti listje. Krčevito je stisnil k sebi puško in zašepetal proti sosednjemu stražarju, ki sc je naslanjal na debelo bukev komaj deset korakov od njega: —- »AH jih slišiš?« »Slišim,« je odgovoril drugi stražar. »Ustrelil bom, da bom prebudil tovariše.« »Nikar po nepotrebnem ne uganjaj panike! Počakaj, da bova videla, kdo prihaja!« Vrgla sta se na zemljo in se po trebuhu tiho plazila proti kraju, od koder je prihajalo šumenje. Ak<> sta se približala gozdni jasi sredi bukovja, sta začudeno obstala. Zagledala sta lisičke, ki so zapustile lisičino in se pred brlogom igrale na toplem soncu. Jesenski veter je bil nametal na jasico suhega listja, ki je šumelo pod njihovimi tačicami, ko so pr.ekopica.fale in čakale, kdaj se bo z roparskega pohoda vrnila stara zvitorepka. In res. Nista čakala dolgo, ko se je z nasprotne strani prikradla k lisičkam stara lisica z jerebico med zobmi in vsa lisičja družina Je utonila v rov, ki se je pod staro bukvijo izgubljal v podzsrnije. »V partizanih sem večkrat trepetal za življenje, a tako strah me ni bilo še nikoli ko takrat, ko sem se po trebuhu plazil proti gozdni Jasi, misleč, da bom zdaj, zdaj zagledal Švabe,« mi je pripovedoval star partizan, ki je žc vsa leta po osvoboditvi lovec in pozna jeloviške hoste ko lasten žep, pa pravi, da je bilo njegovo srečanje z lisičkami hkrati tudi najlepši doživljaj v partizanih. Ali je to službena napaka? Ni slučaj, da vozniki avtobusov, ki odhajajo iz Kranja ob 18.45 na relaciji Kranj— Smlednik—Kranj ne ustavljajo na drugi postaji v Preba-čevem, temveč precej pred postajo in to na nevarnem in nepreglednem mestu. Tak primer se je ponovil potnikom avtobusa LJ 282-59 v torek, 7. 12. 1965, z odhodom iz Kranja ob 18.45 uri. Ne vem zakaj se gradijo postajališča in izogibališča ob cestah in naseljih? Kaj res za nekatere nedisciplinirane voznike avtobusov ne pomenijo varnosti v prometu?! Vsekakor tudi ni na mestu odgovor, sicer prijaznega sprevodnika, ki je bil pravočasno opozorjen, da naj bi prej izstopili. Zanima me, ali je to službena napaka ali namerno — pogosto kršenje zakona o prometu na cesti. Zvone Knific Prcbačevo 55 Šef avtobusnega prometa podjetja Avtopromet Gorenjska Kranj nam je v zvezi s pismom pojasnil, da morajo vozniki avtobusov ustavljati le na označenih postajališčih, ilci so točno določena na vsaki relaciji. Kolikor tega ne narede, se prizadeti potniki lahko pritožijo podjetju. »GRADIŠ« LJUBLJANA PRODA STANOVANJA 1. V Ljubljani, v stanovanjski soseski Nove Jarše ob Šmartinski cesti a) v letu 1966 bodo vseljiva: — enosobna stanovanja — enosobna stanovanja z dvema kabinetoma — dvosobna ^stanovanja z dvema kabinetoma —trosobna stanovanja b) v letu 1967 bodo vseljiva: — garsonjere —- enosobna stanovanja — cnoinpolsobna stanovanja — dvosobna stanovanja —dvoinpolsobna stanovanja 2. V Kranju, ob Valjavčevi ulici v letu 1966 bodo- vseljiva: — dvosobna stanovanja — dvoinpolsobna stanovanja Vsa stanovanja imaji opremljeno kuhinjo in kopalnico in so ogrevana s centralno kurjavo. Ostala oprema po dogovoru. Vse podrobne podatke dobe interesenti v komercialni službi centrale podjetja v Ljubljani, Korvtkova 2, ali po telefonu 313-556, bit. 43. Delovne organizacije obišče na njihovo željo naš zastopnik. Zahvala Ob težki izgubi našega dragega očeta JOŽETA BELEHAR IZ VOKLEGA 55 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti v mirni dom. Posebej se tudi zahvaljujemo g. kaplanu iz Šenčurja. Hvala za številne vence, pevcem za žalostinke in gasilcem ki so izkazali mu zadnjo čast. Posebno se zahvaljujemo dr. Cofu za ves trud in vsem sosedom. Žalujoči otroci z družinami Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest,'da nas je za vedno zapustila naša najdražja, žena, mama, sestra in tašča Alojzija Vidic Brdo nad Ljubnem Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 25. 12. 1965 izpred hiše žalosti ob 15. uri na pokopališče v Ljubno. Žalujoči: mož Janez in sin Janez z družino, hčerke Milena z družino, Rezka z možem, sestri Pepca z možem in Marija ter ostalo sorodstvo. KINO Kranj »CENTER« . 25. decembra amer. barvni film BAMBY ob 15.30 uri, amer. barv. CS film UPORNIK BREZ RAZLOGA ob 17. in 19.30, premiera amer. filma AMERIKA — AMERIKA ob 22. uri 26. decembra amer. barvni film BAMBY ob 9.30, 13.30 in amer. barv. CS film UPORNIK BREZ RAZLOGA ob 15., 17.30 in 20. uri 27. decembra amer. barvni "film BAMBY ob 15.30 amer. film AMERIKA — AMERIKA ob 17. in 20. uri 28. decembra ZVEZDICA ZASPANKA ob 10. uri za vse šole — Redne kinopredstave odpadejo! 29. decembra, amer. bai-vni film BAMBY ob 15.30, amer. film AMERIKA — AMERIKA ob 17. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 25. decembra slov. barvni film ZVEZDICA ZASPANKA ob 15.30, amer. film UBITI PTICO OPONAŠAVKO ob 17. in 19.30 26. decembra slov. barvni film ZVEZDICA ZASPANKA ob 9.30 in 13.30, amer. film UBITI PTICO OPONAŠAVKO ob 15. in 17.30, ital. film BU-BOVO DEKLE ob 20. uri 27. decembra amer. barv. film DOGODIVŠČINE LEDA ob 16. uri, franc. barv. CS1 film MEČ MAŠČEVANJA ob 18. in 20. uri 23. decembra amer. barvni film BAMBY ob 1530, amer. barv. CS film ENAJST VETERANOV ob 17. in 19.30 29. decembra amer, barvne risanke ob 16. uri, ameriški barvni film PTICI ob 17.30 in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 7 25. decembra amer. barvni film BAMBY ob 17. uri Cerklje »KRVAVEC« 25. decembra amer. barv. CS film NAVARONSKA TOPOVA ob 19. uri 26. decembra amer. barvni CS film NAVARONSKA TOPOVA ob 16. in 19. uri Kropa 25. decembra amer barvni CS film .SALAMON IN KRALJICA SABA ob 20. uri 26. decembra amer. barvni CS film SALAMON IN KRALJIC^ SABA ob 16. in 19. uri Naklo 26. decembra amer. barvni ĆS film ENAJST VETERANOV ob 16. in 19. uri Preddvor 25. decembra amer. barvne risanke ob 16.30 in ameriški film MOJA DRAGA KLEMENTINA ob 18. uri Gorje 26. decembra amer. barfM risanke ob 16. uri. amerpkt film MOJA DRAGA KLEMENTINA cb 11 i.i Jesenice »RADIO« 25. do 26. di/cernbra amer. film OD TOD DO VEČNOSTI 27. do 28. decembra franc. ital. barv. CS film FANTO-MAS 29. decembra amer. film NEPOZNANI IZ NORD EKS-PRESSA Jesenice »PLAVŽ« 25. in 26. decembra franc. ital. barv. CS film FANTO-MAS 27. do 28. decembra amer. film OD TOD DO VEČNOSTI 29. decembra amer. barvni VV film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA Žirovnica 26. decembra franc. CS film CS film GEPARD 27. decembra franc. CS film LJUBEZEN PRI DVAJSETIH Dovje-Mojstrana 25. decembra franc. CS film LJUBEZEN PRI DVAJSETIH 26. decembra ital. barvni CS film GEPARD Koroška Bela 25. decembra ital. film LJUBEZEN V STOCKHOL-MTJ 26. decembra ital. barvni CS film HERKUL OSVAJA ATLANTIDO 27. decembra ital. barvni CS film IJUBIM — LJUBIŠ Kranjska gora 25. decembra ital. barvni CS film HERKUL OSVAJA ATLANTINO 26. decembra italijanski film LJUBEZEN V ST9CK-HOLMU Kamnik-Duplica 26. decembra angl. barvni CS film LONDONSKI LOPOV ob 19. uri 27. decembra angl. barvni CS film LONDONSKI LOPOV ob 15., 17. in 19. uri 28. decembra franc. film GERMINAL ob 19. uri 29. decembra franc. film GERMINAL ob 18. uri »DOM« Kamnik 25. decembra franc. nem. film NABAB ob 20. uri 26. decembra franc. nem. film NABAB ob 17. in 20. uri 27. decembra franc. nem. film NABAB ob 20. uri »BOM« Sovodenj 25. decembra italijanski film SMRT PRIHAJA IZ VSEMIRJA ob 19.30 26. decembra italijanski film SMRT PRIHAJA IZ VSEMIRJA ob 15. uri GLEDALIŠČE SOBOTA — 25. decembra Ob 16. uri M. Bidovec: BAJKA O SLAVČKU za iz ven in za otroke šole Koroška Bela NEDELJA — 26. decembra Ob 10. uri URA PRAVLJIC —■ novoletni program, ob 15. uri URA PRAVLJIC gostuje na Visokem, ob 17. uri URA PRAVLJIC gostuje na Jezerskem, ob 15. uri v Prešernovem gledališču M. Bidovec: BAJKA O SLAVČKU za otroke kolektiva Sava, ob 17. url M. Bidovec: BAJKA O SLAVČKU za otroke kolektiva Planika PONEDELJEK — 27. dec. Ob 15. in 17. uri M. Bidovec BAJKA O SLAVČKU za učence šole Lucijana Seljaka, ob 15. uri URA PRAVLJIC gostovanje v Šenčurju, ob 17. uri URA PRAVLJIC gostovanje v Voklem, ob 19. uri URA PRAVLJIC GOSTOVANJE v Trbojah TOREK — 28. decembra Ob 15. uri M. Bidovec: BAJKA O SLAVČKU za učence šole Simona Jenka, ob 15. in 16. uri URA PRAVLJIC gostovanje v bolnici Begunje SREDA — 29. decembra Ob 15. in 17. uri M. Bidovec BAJKA O SLAVČKU za učence šole Fr. Prešeren, ob 15. uri URA PRAVLJIC gostovanje na Kokrici, ob 17. uri URA PRAVLJIC gostovanja v Stražišču. 10 CGLASI - OBJAVE 25. DECEMBER 1965 * GLAS Prodam šivalni stroj »K6-cher« z priključkom cik cak aparata. Znidar, Hrastje 99, Kranj 6528 Prodam dve posteljni mreži rabljene po nizki ceni. Pod-brezje 42, Duplje 6529 Poceni prodam moped. Po-izve se Zlata riba, Kranj 6530 Prodam prašiča za zakol. Sp. Brnik 34, Cerklje 6531 Prodam večjo količino bukovega parketa I vrste. Šivic, Dobropolje 3, Brezje 6532 Prodam klavir. Cerklje 31 6533 Prodam novo gumo za fiat 750. Jotič, c. 1. avgusta 1, Kranj 6534 Prodam staro pohištvo. Per-vanja, Kranj, Titov trg 13 6535 Prodam kravo. Letence 11, Golnik 6536 Prodam fiat 750, letnik 63. Naslov v oglasnem oddelku 6537 Prodam plemenskega delovnega vola. Ziganja vas 32, Križe 6538 Siemens televizijski sprejemnik in štedilnik AEG-EKA ha 4 plošče, poceni prodam (tudi na ček). Poizvedbe po telefonu: 21-227 6539 Večjo količino repe prodam. Naslov v oglasnem oddelku 6540 Prodam eno leto starega bikca. Podreča 40, Smlednik 6541 Prodam vprežne grablje. Naslov v oglasnem oddelku 6542 Težjega vola plemenca prodam. Cadovlje 5, Golnik 6543 Prodam kravo, ki bo v kratkem teletila, slamoreznico s puhalnikom in dromeljne za J6 col z gumami. Valburga 23, Smlednik 6544 Prodam prašiča 130 do 140 kg težkega. Milje 4, Šenčur 6545 DKW F12, letnik 1965, ugodno prodam. Ponudbe poslati pod »Skoraj nov« 6546 Prodam prašiča za zakol po Izbiri. Kranj, Jezerska 44 6547 Prodam dresiranega psa, volčjaka. Naslov v oglasnem oddelku 6548 Prodam super avtomatski pralni stroj Kastor ali Zopas. Britof, 128 Kranj 6549 Dva obroča motornega kolesa za kimpež prodam. Ber-gant, Kokrica 226, Kranj 6550 Popolnoma novo dvodelno omaro, dva fotelja in mizico ugodno prodam. Lavtar, Novi svet bi. 13, šk. Loka 6551 VW kombi, 9 sedežni, ugodno prodam. Gros, Hrenova 19, Ljubljana 6552 Prodam vola, 500 kg težkega. Poženk 16, Cerklje 6553 Prodam 7 mesecev staro te-Hco in peč na žaganje. So. Brnik 66, Cerklje 6554 Prodam šivalni stroj »K6-chler«. Tronkar Marija, Va-Ijavčeva 13, Kranj 6558 Prodam 180 kg težkega prašiča za zakol. Kotar Janez, Suha 4, Kranj Kupim salonit plošče, nove ali rabljene. Naslov v oglasnem oddelku 6513 Kupim suhe borove deske 50 mm. Ažman Karol, Kranj, Savska c. 12 6555 Kupim 300 kom. kvadrov iz žlindre za zidavo in elektro motor 4—6 KM. Ponudbe poslati na oglasni oddelek Jesenice 6556 Kupim enostanovanjsko hišo ali zamenjam za boljši inozemski avto. Ponudbe poslati pod »Avtomobil« 6557 dr. Benedik Avguštinu za promocijo na stomatološki fakulteti iskreno čestitajo — prijatelji 6559 TV SPREJEMNIKE PREDELUJEM ZA SPREJEM DRUGEGA PROGRAMA. Lu-kež Marjan, Kranj, Titov trg 22/11 6560 AMD sprejme v stalno delovno razmerje avtomehanika, AMD Kranj 6561 300.000 din posojila brezobrestnega dam za dve leti osebi, ki odda stanovanje, sobo in kuhinjo dvema starejšima osebama. Naslov v oglasnem oddelku pod »Samo v Lescah« 6562 Nujno rabim 150.000 din posojila do maja meseca. Dam 20.000 din ali naredim vsa mizarska dela za stavbo. Naslov v oglasnem oddelku 6563 Dva mlada fanta iščeta dru-žabnici za silvestrovanje. Ponudbe poslati pod »Srečno v novo leto« 6564 Ženska razočarana v življenju, lepe postave, išče moškega do 55 let, inteligentna, čustvenega, treznega. Ponudbe pod »Srečna oba« 6565 Srečno novo leto 1966 želi pleskarstvo Čehovin, ter se priporoča za nadaljno poslovanje 6566 GOSTILNA ZARJA TRBOJE priredi dne 31. 12. 1965 v dvorani Zadružnega doma Trboje s pričetkom ob 20. uri, SILVESTROVANJE Za zabavo in ples bo igral Zasavski trio. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Prostor bo ogrevan. Silvestrovanje z rezervacijo bo tudi v gostilni. Vabljeni! 6567 ESPERANTISTI! Esperant-sko društvo Kranj obvešča vse esperantiste in tiste, ki se učijo esnerantskega jezika v Ljubljanskem dnevniku, da ima društvo debatne večere vsak torek ob 19. uri v društvenem prostoru, Tomšičeva 12. Vljudno vabljeni! 6568 POZOR! stranka, ki je pomotoma zamenjala v krznar-stvu Kranj (Moher) plašč sivkaste barve, naj ga takoj vrne 6569 Nujno potrebujem sobo. Plačam dobro. Ponudbe poslati pod Stražišče 6570 Hišni svet, Begunjska 1, Kranj, ugodno proda 18 trofaznih števcev 6571 Preklicu jem naročilnico za opeko 1963/3 na ime Lea Grum, Tržič . 6572 KUD »Janko Kalan« Voklo priredi v nedeljo, 26. 12. 1965 ob 16. uri MLADINSKI PLES. Igrali bodo »Veseli trgovci«, Vabljeni! 6573 Tov. delavki, ki dela samo popoldan, nudim stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe poslati pod Stanovanje 6574 Avtomobilisti, motoristi, prevleke za sedeže, ščitnike za hladilnike dobite pri Bohorič, Kranj, Koroška 4, dvorišče 6575 PLESNI TEČAJI! V soboto 8. januarja 1966 se začne sobotni nadaljevalni plesni tečaj Tečaj bo samo ob sobotah od 19. do 22. ure V torek 11. januarja 1986 se začne nov plesni tečaj za začetnike. Tečaj bo redno ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.30 ure. Poseben plesni tečaj za zakonce in starejše se bo začel v soboto 15. januarja 1966. Informacije od 5. do 18. januarja. Za začetni plesni tečaj, ki je vsak ponedeljek od 18. do 21. ure, dobi 10 plesalk brezplačne izkaznice za obisk tečaja. Prijave od 5. do 10. januarja 1966 od 18.30 ure dalje v Delavskem domu, vhod 4 Zahvala Ob nenadni smrti in težki izgubi dragega in skrbnega moža, ata, starega ata, brata in strica ANTONA ZIHRL Mlinarjev oče (Rudeča pot) Sp. Bitnje 31 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkem trenutku prihiteli na pomoč. Dr. Hribcrniku za izkazano požrtvovalno pomoč, g. župniku in uslužbencu krajevnega urada Žabnica Cegnar Janko tu za ganljive poslovilne besede, organizacije ZB Žabnica, Bitnje, vsem, ki so nam izrekli sožalje in tistim, ki ste mu darovali cvetje in vence, še enkrat iskrena hvala vsem skupaj. Neutolažljiva družina Mlinar) eva Jugoslovanska loterija Poročilo o žrebanju srečk 26. kola, ki je bilo 23. decembra 1965. Srečke s so zadele končnicami dobitek 0 400 48300 60.400 360360 1,000.400 71 600 31541 40.000 47741 60.000 48741 40.000 98791 60.000 058101 1,000.000 02 800 52 600 72 800 • 92 600 612 4.000 9562 20.000 16062 40.000 50332 40.000 80472 60.800 53 600 74853 40.600 148393 3,000.000 24 1.000 34 600 54 800 83774 60.000 20015 60.000 22395 60.000 54175 40.000 55015 100.000 079295 5,000.000 6 400 12566 200.400 23556 40.400 32796 60.400 37 1.000 77 2.000 40947 40.000 233817 800.000 43 600 158 8.000 00818 40.000 03458 100.000 21218 40.000 42068 100.000 343378 10,000.000 49 800 559 10.000 32999 60.000 39699 100.000 45639 60.000 341639 800.000 Srečke novoletne loterije so še v prodaji. Podjetja - ustanove ZGP Mladinska knjiga Kranj, Maistrov trg 1 vam nudi v svojem skladišču na debelo — pisarniški in tehnični material — pisalne in računske stroje po grosističnih cenah. Izkoristite ugodno priložnost! Zaklana perutnina 1000 do 1100 din, živa perutnina 700 do 800 din, svinjsko meso 1000 din, orehova jedrca 2200 do 2400 din, surovo maslo 1400 do 1600 din, med 900 din, jabolka 100 do 180 din, krompir 85 do 90 din, kislo zelje 150 do 160 din, sladko zelje 90 do 100 dim, kisla, repa 140 din, Čebula 140 do 150 din, solata 240 do 260 din, radič 700 do 900 din, korenj-ček 130 do 140 din, rdeča pesa 120 do 140 din, peteršilj 160 do 180 din, zelena 230 do 240 din, fižol 300 din za kg; ajdova moka 240 do 260 din, koruzna moka 140 do 150 dim, proso 180 do 200 din, kaša 400 do 450 din, jespren 260 do 280 din, pšenica 90 do 100 din, oves 60 do 70 din, celi orehi 220 do 250 din za liter; jajca 80 do 85 din za komad. Poravnajte letno naročnino Zahvala Ob nenadni izgubi našega dobrega in skrbnega očeta, starega očeta, tasta, brata strica in svaka JURIJA MARKICA BOŠTEVNIKOVEGA ATA IZ GORIC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam ob tej težki izgubi kakorkoU pomagali in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo dr. Finku iz Inštituta na Golniku za njegovo skrb in prizadevanje v času njegove bolezni, prav tako vsemu osebju na operacijskem oddelka; g. župniku za pogrebne obrede; bratu Janezu za poslovilne besede ob odprtem grobu; kolektivoma tovarne »TOPS« iz Ljubljane in Mestnega kleparstva iz Tržiča; tov. Udirju; vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti. Gorice, 21. decembra 1965 Žalujoči: sinovi Lojze, Jože in Nace, hčerke Francka, Angela in Jožica z družinami ter ostalo sorodstvo RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.39 uri. SOBOTA — 25. decembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mi-Dcrofonom — 9.45 Kitara in godala — 10.15 Odlomki iz oper čeških skladateljev — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 V soboto opoldne s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Beneški fantje in trio Slavka Avsenika — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Prizori iz opere Sneguročka — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30' Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Popevke tega tedna — 18.00 aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Iz relejnih postaj — studio Maribor — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba NEDELJA — 26. decembra 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.45 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Ljubiteljem lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — II. 45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Ansambel Dobri znanci in Trio Avgusta Stanka — 14.00 Ner deljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 Znamenite arije — slavni pevci — 17.30 Radijska igra — 18.13 Nekaj glas- be devetnajstega stoletja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Simfonija Franza Schuberta — 21.43 Ob večerni uri s skladateljem Vasilijem Mirkom — 22.10 Nočni zabavni akordi — 23.05 Iz tržaške komorne glasbe PONEDELJEK — 27. dec. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroška igra s petjem — 9.25 Naš juke box — 10.15 Suita in concartino za mali orkester — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena med-igra 1.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Bam-berški simfoniki igrajo Hayd-na — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Mariborski komorni zbor poje skladbe in priredbe Radovana, Gobca — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Šopek domače koncertne glasbe 14.35 — Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Najlepše melodije Zorka Pre-lovca — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 »Signali« — 18.40 Narava in človek — 19.05 Glasbene raz- glednice — 20.00 Slovenske zabavne melodije — 20.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 22.10 Mozaik zabavne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 28. decembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Z našimi pevci v domačih in tujih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kvintet Avsenik in Trio Vitala Ahačiča — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo —'14.35 Pet minut za novo pesmico — 1520 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene raz glednice — 20.00 Moški pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja — 20.20 Radijska igra — 21.40 Pesem godal — 22.10 Z letošnje jugoslovanske glasbene tribune — 23.05 Popevke za lahko noč SREDA — 29. decembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Pojo naši mladinski zbori — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.15 Flavtist Boris Campa in basist Zdrav-ko Kovač — 10.45 človek, in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 S solist zagrebške opere — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dva pevska zbora — 13.30 Priporočajo vam —• 34.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert pihalne godbe Rudolf Urbanec — — 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Skladbe slovenskih skladateljev za komorne ansamble — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Pol ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Hoffmannove pripovedke — opera — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana SOBOTA — 25. decembra RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Beograd 17.40 Kje je, kaj je RTV Ljubljana 17.55 Gregec v ječi 18.10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Mladinska igra 1925 Ko sem bij še majhen RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 TV obzornik 20.40 Mlini meljejo na Kolpi RTV Beograd 21.10 Humoristična oddaja RTV Ljubljana 22.00_Vstajenje — roman v nadaljevanjih s 23.00 Zadnja poročila TELEVIZIJA j NEDELJA — 26. decembra RTV Ljubljana j 9.30 Lepšega časa ni — I oddaja narodne glasbe RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Zagreb 10.45 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 11.30 Tom Sayer — film Nedeljsko popoldne Evrovizija 17.00 Ples na ledu RTV Zagreb 18.30 Telesport RTV Ljubljana 19.00 Glasbeni magazin 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Zabavno-glasbcna oddaja 21.45 VOS — serijski film 22.15 Zadnja poročila PONEDELJEK — 27. dec. RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli RTV Beograd 17.40 Tečaj angleškega jezika 18.10 Risanke RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Malo za vsakega, nekaj za vse RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Rezerviran čas RTV Beograd 20.00 TV dnevnik OBVEŠČAMO VSE KOMITENTE, da bo MEDOBČINSKA KOMUNALNA BANKA KRANJ s svojimi podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, škofji Loki in Tržiču POSLOVALA DNE 4., 5. in 6. januarja samo interno. S strankami pričnemo redno poslovati v petek, dne 7. januarja 1966. Medobčinska komunalna banka Kranj Tovarna čipk, vezenin in rokavic Bled sprejme kvalificiranega KLJUČAVNIČARJA z znanjem strugarsfcih del. Pismene prošnje vložite na naslov podjetja najkasneje v roku 7 dni po objavi oglasa. Kadrovska komisija trgovskega podjetja »KURIVO« Kranj razpisuje prosto delovno mesto Kurirke - snažilke OD po pravilniku. Delovni čas deljen. Nastop dela najpozneje do 15. 1. 1966. Kandidatke naj pošljejo ali osebno predlože vloge pri upravi podjetja, Gorenj osa vska c. 4. 20.30 Reci da sem lažnivec — TV drama RTV Sarajevo 21.30 Biseri glasbene literature RTV Ljubljana 21.45 Pogovori o slovenščini 22.15 Zadnja poročila TOREK — 28. decembra RTV Ljubljana 18.25 Prigode dobrega vojaka švejka — lutkovni film 18.45 Torkov večer 19.00 Reportaža 19.50 TV obzornik 20.00 Veronika Deseniška — TV drama 21.15 Kriminalistični laboratorij 21.45 Za lahko noč 21.55 Zadnja poročila SREDA — 29. decembra RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli 16.40 Zgodbe za mlade učence ruščine 17.00 Učimo se angleščine RTV Ljubljana 17.40 Tik tak 17.55 Pionirski TV studio 18.25 TV obzornik 18.45 opera skozi stoletja RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 TV obzornik RTV Zagreb 20.30 Zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 21.30 Kulturna panorama 22.10 Zadnja poročila AVTOPROMET GORENJSKA OBRAT KMETIJSKE MEHANIZACIJE CERKLJE, OBVESTILO vsem družbenim organizacijam ter zasebnim kmetovalcem, kateri so LASTNIKI TRAKTORJEV ZNAMKE STEYER — občine Jesenice, Tržič, Radovljica, Kranj, Kamnik (Smlednik, Vodice, Komenda), vabimo, da se zglasijo do 10.1.1965 v servisni delavnici kmetijske mehanizacije Cerklje, glede pojasnil o servisu ter pregledu traktorjev. Pregled in popravilo bo izvrševala ekipa tovarne Steveir. 25. DECEMBER 1965 * GLAS PO DVAJSETIH LETIH JE BIL ŽE ČAS 57 družin pod dostojno streho V občini Kranj je bilo letos dodeljenih okroglo 84 milijonov dinarjev za priznavalnine, zdravljenje in druge pomoči borcem NOV. Hkrati je občina sodelovala in pomagala da je 36 borcev s svojimi družinami dobilo ustrezno stanovanje, 22 stanovanj pa so svojim zaposlenim borcem uredila podjetja. Poleg tega so uveljavljene pravice borcev kmetov do olajšave pri davčnih obveznostih, veliko sredstev je bilo danih za pomoč pri individualnih gradnjah in podob- no. Skladno z novimi predpisi je dobilo zdravstveno knjižico 227 borcev kmetovalcev in 48 otrok padlih borcev prejema družinsko vojno pokojnino. To je samo nekaj podatkov Sveta za zadeve invalidov in borcev NOV, ki je bil ustanovljen letos. Gre za dokaj-šen premik v skrb za preživele borce in njihove družine, ki so bile zadnja leta marsikje zapostavljene ne le po obstoječih predpisih, ki jim zagotavljajo ustrezne olajšave, marveč zapostavljeni tudi po trezni presoji javnosti. PO PRAZNIKU NAŠE ARMADE Obisk graničarjem Ob dnevu JLA so mnogi kolektivi in družbeno politične organizacije obiskali graničarje po karavlah. Pri graničarjih na Stolu so bili predstavniki kolektiva »Verige« iz Lesc ter pionirji osnovne šole Breznica. Člani kolektiva so graničarjem poklonili nov tranzistorski radioaparat, prinesli pa so s seboj tudi nekaj vina in cigaret za boljše razpoloženje. V eni karavli so bili zastopniki iz prav vseh republik. Ko smo vprašali vodnika šahlča, ali je težka granična služba, nam ni takoj odgovoril. Peljal nas je ven in nam pokazal spominsko ploščo, kjer sta vpisani imeni dveh graničarjev, ki sta padla v borbi s pajdaši na meji. Vojaki pa imajo tudi svoj humor, ki ga razumejo samo tisti, ki so ali pa so že bili vojaki. Povabili so nas, naj jih še obiščemo. Obljubili smo jim, saj so to naši fantje bi ponos nas vseh. — J. V. RESTAVRACIJA »POŠTA« TRŽIČ vabi na SILVESTROVANJE katerega prireja dne 31. 12. 1965 s pričetkom ob 8. uri zvečer v vseh svojih prostorih. Igra priznani kvintet »Bobek« Rezervacije sprejema Uprava Gostinskega podjetja Tržič pismeno ali po telefonu na 71-329. KMETIJSTVO V DOMŽALSKI OBČINI Zanimanje za kooperacijo V letošnjem letu je družbena kmetijska proizvodnja v domžalski občini kljub precej neugodnim vremenskim razmeram (preveč dežja) dosegla kar lepe uspehe. Pšenice so na površini 390 ha pridelali okrog 1.059 ton, povprečni hektarski donos pa je bil 27 stotov. Vendar je bil hektarski donos po posameznih krajih zelo različen: na Pšati povprečno 4442 kg, na kmetijskem poskusnem centru Jable 3200 kg, v črnelem 3112 kg in v Meneršu le 1938 kilogramov. Pravijo, da je vzrok za zares nizek hektarski donos in zato znatno manjši pridelek v Mengšu bolezen črna žitna noga, ki je napadla pšenico, vzrok za to pa je menda v nepravilnem kolobarjenju. Ječmena so družbena kmetijska oosestva pridelala letos nekaj več kot 258 ton, povprečni hektarski donos pa je bil od 28 do 30 stotov na kmetijskem poskusnem centru in na Pšati, v Menffšu pa 18 stotov. Skunni nridelek silažne koruze Je 8.881 ton, povprečni priliki na hektar pa od 37 do 52 ton. Koruze za zrnje na so pridelali na hektar okrn" stotov (tehta no v storžih). Lene uspehe — od 48 do 120 stotov na hektar — so dosegli tudi pri senu, vendar se še vedno dogaia, da pridelki niso pravočasno pospravljeni. Vzrok za to je nezadostna in neprimerna mehanizacija, zadovoljiva na ni tudi organizacija dela. Umetnih gnoiil so porabili skupno okrog 1300 ton, od 600 do 900 kilogramov na hektar. Jesensko setev ozimin so pravočasno opravili na površini nad 500 ha, od tega je 42 ha ogrščice za potrebe industrije olja oz. za pridelavo semena oljnic. Slabši so rezultati živinorejske proizvodnje. Letošnja mesna proizvodnja je približno enaka lanski, proizvodnja mleka pa je celo nazadovala. Od leta 1958 je povprečna proizvodnja mleka na Pšati padla za skoraj 1000 litrov na molznico. Opravičljivih vzrokov za tako nazadovanje ni, zato bo treba o perspektivah mlečne proizvodnje resno razmisliti. Zanimanje pa je med kmeti za kooperacijo, s katero so dosegli že nekaj lepih uspehov, vendar z njimi še niso zadovoljni, saj so razen v živinoreji še velike možno-nosti zlasti pri proizvodnji industrijskega krompirja, zdravilnih zelišč in tudi pri drugih kulturah. V občini je že več kot 50 plemenskih krav in telic sivorjave pasme, ki naj bi sčasoma izpodrinila pincgavsko govedo. Pravijo pa, da bi bilo število živine v kooperaciji lahko še večje, če ne bi primanjkovalo plemenske živine. Ovira za hitrejši razvoj kooperacij ske proizvodnje je kreditiranje, ki še ni zadovoljivo rešeno. Na skupščini občine Domžale se zavzemajo za to, da bi tudi zasebnim proizvajalcem omogočili najemanje kratkoročnih kreditov za reprodukcijski material v kooperacijski proizvodnji, za nabavo mehanizacije in usposobitev objektov, potrebnih v proizvod nji. — t Letos 448 novih stanovanj Do konca septembra je bilo na Gorenjskem letos dokončanih 448 novih stanovanj s skupno površino 23.041 kvadratnih metrov. Največ stanovanj je zgradila v tem času kranjska občina (124 s površino 7.073 kvadratnih metrov), sledi Skofja Loka (112 stanovanj s površino 5.418 kvadratnih metrov), Jesenice (110 stanovanj s povr- šino 5.451 kvadratnih metrov), Radovljica (76 stanovanj, skupna površina 3.728 kvadratnih metrov), in Tržič (28 stanovanj s skupno površino 1.371 kvadratnih metrov). Nobenih novih stanovanj pa niso do konca septembra letos dokončali v kamniški in domžalski občini. Regulacija na Brniku Hudournik Reka, ki teče skozi vas Grad in naprej skozi Brnik, vsako leto povzroča veliko materialno škodo. Večkrat na leto poplavi preko 15 ha zemlje in vdira v gospodarska poslopja. V jeseni je bil potok zreguliran v vasi Zgornji Brnik, sedaj pa bi bilo treba opraviti enaka dela še v dolžini 1500 metrov v Spodnjem Brniku. Pri SGP »Novogradnje« Tržič V prisilni likvidaciji objavlja I. javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev, ki bo dne 30.12.1965 ob 10. uri dopoldne na sedežu podjetja. Licitirana bodo naslednja osnovna sredstva: 1. Obrat žage s pripadajočimi osnovnimi sredstvi in lesenimi provizoriji — kot funkcionalna enota 2. Stanovanjska baraka Bistrica št. 14 3. Pisalni stroj »Rheinmetall« 4. Dve omari 5. Računski seštevalni stroj »Nisa« Informacije o cenah za osnovna sredstva, ki so predmet licitacije lahko dobijo ponudniki vsak dan pred licitacijo. Kupci družbenega sektorja morajo predložiti pred licitacijo pooblastila in potrdila o zagotovljenih sredstvih, kupci privatnega sektorja pa morajo predložiti pred licitacijo 10 % varščine, po licitaciji pa izlicitirana osnovna sredstva takoj plačati. Ponovitev licitacije bo 6. L 1966 na istem kraju ob istem času. dosedanjih delih jim jt s stroji veliko pomagala Vodna skupnost Ljubljanica-Sava in pričakujejo, da bodo z njeno pomočjo uredili še preostalo področje, ki ga voda poplavlja, -č Zbor čebelarjev Selške doline V nedeljo, 19. decembra, je bil na češnjici pri Železnikih občni zbor čebelarske družine Železniki. Na zbor so povabili tudi čebelarje iz ostalih krajev Selške doline. Izdaje in tiska CP »Gorenjski tisk* Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj. Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 515-1-135. Tele-foui redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo