ŠTEVILKA
h:ioxlv, 11.oktober2oi3
CENA 1.60 EUR
V Mozirju odlok o ustanovitvi	Praznovanje 40-letnice
JZ Zgornjesavinjski	Osrednje knjižnice Mozirje
zdravstveni dom Nazarje	zaokrožili s pesniškim
umaknili l dnevnega reda seje	večerom Ferija LainšČka
STRAN 4-5	STRAN 11
Na mini olimpijadi na Rečici ob Savinji je bifo pomembno sodelovati in ne vedno zmagati
STRAN 21
Oglasi
^WH!TE RABBIT
fčOtBSAZ MR UU 2AJSC
P£; KolesafSM ctmer Beli ¡raifc Motifj? TfiL; d S 971'. 11
PRIPRAVI SE NA ZIMO!!! Z1ENER KOLEKCIJA
s»aliL -
ZE NA POLICAH
2 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013
Iz vsebine:
Tretja stran
Če bi imeli samo eno občino ...
Zgornja Savinjska dolina:
Vse občine v sanacijo po poplavah vlagajo večino razpoložljivih sredstev............6
Posvet v Državnem svetu RS:
Ali potrebujemo občine?......................................7
Občinski svet Gornji Grad:
Obravnavali kar štiri točke
na temo zdravstva.................................................7
BSH Hišni aparati Nazarje:
Poslovanje v polletju boljše od lanskega, v načrtu nova vlaganja.......................................8
Ljubno, Mozirje:
Visoko po številu novih delovnih mest...........8
GOŠO:
Omrežje tehnično pripravljeno na delovanje, izbira se operater.......................9
Hitra cesta 3. osi
Uredba o koroškem odseku sprejeta, vmes pa praznina.................................................9
Solčava:
Presenetljiva glasba orkestra
ustnih harmonik..................................................15
Velenje:
Zaključen 24. Pikin festival...............................19
V zadnjem času je v medijih in na splošno v javnosti veliko razprav o potrebnosti združevanja občin, ki da jih je v Sloveniji preveč in da so neracionalno majhne ter zato premalo učinkovite. Dovolj sem star, da se še dobro spomnim časa, ko smo imeli na območju Zgornje Savinjske doline eno občino. Dobro se tudi spomnim, kako je delovala, potem pa je prišel čas, ko so nas iz Ljubljane začeli prepričevati, da so dotedanje občine prevelike, premalo odzivne glede na potrebe manjših lokalnih skupnosti in da bo mogoče z manjšimi občinami na lokalnem nivoju aktivirati še neizkoriščene potenciale.
Nekdo je izračunal, da je magična številka nove idealne slovenske občine 5.000 prebivalcev, nikjer pa nisem zasledil, da bi avtor tega revolucionarnega izračuna za svoj dosežek prejel kakšno nagrado ali pohvalo. Morda zato, ker je duh hitro ušel iz steklenice, in omenjeno število prebivalcev, ki je bilo, če se ne motim, celo uzakonjeno, so poslanci v državnem zboru gladko povozili, kar pomeni, da je bilo ustanovljenih veliko več občin, kot bi jih bilo sicer, če bi spoštovali zakon.
Želja po novih občinah je po dvajsetih letih še vedno prisotna, tako naj bi prihodnje leto tudi Ankaran po vseh pravnih zapletih postal samostojna občina. In prav v tem je problem te države, da se postavljenih pravnih norm ne držijo niti tisti, ki so jih postavili. Še več: ne samo to, da se jih ne držijo, kar pomeni, da jih kršijo, za te krši-
tve tudi ne odgovarjajo. Nobenih posledic ne nosijo zaradi tega, in če jih oni ne, zakaj bi jih nekdo drug?
Če se sedaj vrnem nazaj na nekdanjo veliko mozirsko občino, ki je izdihnila konec leta 1994, moram priznati, da je imela nekatere dobre in nekatere slabe plati. To je mogoče razbrati tudi iz zapisov v Savinjskih novicah vse od leta 1969 dalje. Seveda se je organiziranost občine morala prilagajati sprotnim spremembam širšega družbenoekonomskega sistema, toda teritorialna pokritost z desetimi krajevnimi skupnostmi se zdi iz današnje časovne distance dokaj optimalna rešitev.
Zdaj pa vas prosim za malce domišljije. Če si zamislimo, da bi še danes imeli eno občino z enim občinskim svetom, potem bi težav, kakršne v tem trenutku predstavlja zgornjesavinjsko zdravstvo, o čemer pišemo v tokratni temi tedna, zelo verjetno sploh ne bilo. Večina svetnikov iz območja sedanjih občin Nazarje, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Solčava bi namreč mozirske svetnike pri tem vprašanju gladko preglasovala. Ne trdim, da bi bila to prava rešitev, zagotovo pa v tem primeru Zgornjesavinj-čani ne bi trepetali, ali bodo jutri še lahko našli medicinsko pomoč v dolini ali pa bodo morali v Velenje, če ne celo kam dlje ...

ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 41, 11. oktober 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com	„ . . ,	__,„ -r
Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 3
Tema tedna
V MOZIRJU ODLOKA O ZDRAVSTVU
Darja Es: »Občina Mozirje bojkotira javno zdravstvo, za talce drži prebivalce vse
doline«
Na zadnji seji mozirskega občinskega sveta je bila na dnevnem redu druga obravnava Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje in Odlok o ustanovitvi skupnega organa občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v tem zavodu, a je župan Ivan Su-hoveršnik svetnike na začetku seje obvestil, da bo točki, seveda ob njihovem strinjanju, umaknil z dnevnega reda, kar je večina svetnikov sprejela.
Ob zaključku seje je svetnik mag. Samo Kramer (Lista prihodnosti) župana povprašal o razlogih za umik točk in dodal, da se ne strinja s tem, da je župan pred sejo pozval predsednike strank, naj mu podajo mnenje o umiku točk z dnevnega reda. Kramer je še pove-
vstvene postaje (ZP) v Nazarjah vodil sam javni zavod in ne ena od občin. Kot drugi razlog je navedel, da se ravno pripravlja interventni zakon na področju zdravstva, in da morajo videti, kakšne spremembe se obetajo na področju zdravstvenih domov.
Vršilka dolžnosti direktorice JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom Darja Es: »Kot kaže, mozirski občani ne potrebujejo javnega zdravstva, in če je tako, bi bilo pošteno, da župan Suhoveršnik to tudi pove.«
dal, da če je tako, je najbolje, da v bodoče namesto občinskega sveta odločajo kar župan in predsedniki strank.
UMIK LE DO NASLEDNJE SEJE
Suhoveršnik se je nato opravičil, da obrazložitve ni podal takoj na začetku in dodal, da se sprejetje teh dveh odlokov samo odloži do naslednje seje. Razlogi za to naj bi bile še neke nerazčiščene stvari, ki bi jih radi dorekli, med drugim novica, da bi investicijo v širitev zdra-
Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je ob strinjanju večine svetnikov točki, ki se tičeta Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje, umaknil z dnevnega reda občinske seje.
li nanje zaradi napovedi združevanja zdravstvenih domov. Glede širitve zdravstvene postaje Nazarje pa jih moti, ker bo le-to vodil sam zavod in ne ena od občin.
VODENJE PROJEKTA NI SPORNO
Preložitev sprejetja odlokov je bilo precejšnje razočaranje za vršilko dolžnosti direktorice zavoda Darjo Es. »Bila sem neprijetno presenečena, da so na mozirskem ob-
činskem svetu obravnavo odlokov umaknili z dnevnega reda. Preko poletja je bilo veliko aktivnosti na tem področju in vse je kazalo na to, da smo našli konsenz, uskladili vse pripombe. Žal temu očitno ni bilo tako, najbolj žalostno pa je, da so v Mozirju sprejem odloka vezali na Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) obnove in izgradnje prizidka ZP Nazarje, ki pa z odlokom nima nobene ve-
To je Kramerja zopet osupnilo, saj so na sejah dveh odborov, med drugimi je na seji odbora za negospodarske dejavnosti sedel tudi Suhoveršnik, teden dni pred občinsko sejo potrdili odlok v obliki, kakršen je. Kaj se je torej zgodilo v tednu dni, kar odbori niso obravnavali, je zanimalo Kramerja.
Mozirski župan Ivan Suhover-šnik nam je naknadno povedal, da spremembe zdravstvene zakonodaje ne prinašajo nič novega, kar bi vplivalo na odločitev, so pa čaka-
Koordinator zgornjesavinjskih županov Stanko Ogradi:
»V sprejem odlokov o zdravstvu smo vložili veliko truda, a se kljub temu postopek vleče že zelo dolgo. Na julijskem kolegiju županov smo uskladili še zadnje pripombe obeh odlokov in so se vse občine strinjale z njimi. Zato nisem pričakoval, da bo pri sprejemanju odlokov v drugem branju prišlo do zapletov oziroma da v kakšni občini odlok ne bi bil sprejet ali da bi bili točki predčasno umaknjeni z dnevnega reda. Za zdravstveni zavod je pomembno, da se zadeve čim prej uredijo. Kakor mi je znano, naj bi tudi ostale občine sprejele odloke v čim krajšem času.«
4 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013
Tema tedna
Mozirski svetnik mag. Samo Kramer:
»Neodgovorno se mi zdi s strani župana Ivana Suhoveršnika, da točki, ki smo jih obravnavali in potrdili na dveh odborih, umakne z dnevnega reda, čeprav s podporo večine svetnikov, ki so glasovali za ta predlog, saj gre za preresno problematiko, ki se nanaša na vse ljudi v dolini. Odgovor župana, da jih bomo potrdili na naslednji seji, kaže na ponovno zavlačevanje. Razlogi, ki jih je navedel, namreč nimajo nobene veze z odlokoma saj gre za vprašanje vodenja investicije.
Čudi me, da gre gradivo iz nekaterih odborov na občinski svet, o drugem pa odločajo predsedniki strank, brez da bi upoštevali voljo odborov. Skrbi me, da nekateri svetniki nimamo informacij glede sprememb ali pa smo na odboru dobili drugačne podatke, kot so v resnici.«
ze. To sta le dva vzporedna projekta. Na odlok so vezani statut zavoda, poslovnik in pravilniki. Brez tega ne morejo v zavodu nič.«
Kot je obrazložila Esova, je odlok o ustanovitvi pomemben z vidika ustanoviteljskih pravic, medtem ko je DIIP vezan na obnovo in dozidavo zdravslvene postaje v Nazarjah. To, kar moti mozirskega župana, da bo zavod sam vodil investicijo, pa je zakonsko določeno. Za-
vod je namreč od Občine Nazarje dobil stavbo v upravljanje in kot upravljavcu jim Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti narekuje, da morajo voditi investicijo.
Zavod mora voditi projekt, ustanovitelji projekt financirajo, nad vsem pa bdi neodvisna komisija, imenovana s strani občin ustanoviteljic. V kolikor zavod ne bi sam vodil projekta, tudi ne bi mogel
kandidirati na raznih razpisih, je dodala Esova. Vse te pomembne informacije za uspešno izvedbo projekta je zavod dobil od Inštituta Lex Localis, ki je odloke pripravljal in jih opozoril na pravno formalne obveznosti.
BOJKOTIRANJE JAVNEGA ZDRAVSTVA
»Ne vem, od kod Občini Mozirje pogum, da javni zavod držijo brez ustanovitvenega dokumenta. Prav tako sem razočarana nad svetniki, da jih tako malo skrbi usoda javnega zdravstva v Zgornji Savinjski dolini. Kajti javno zdravstvo niso le zdravniki, to so vse pripadajoče dejavnosti, med temi je najbolj kritična nujna medicinska pomoč. Kot kaže, mozir-ski občani ne potrebujejo javnega zdravstva, in če je tako, bi bilo pošteno, da župan Suhoveršnik to tudi pove. Kajti to, kar se trenutno dogaja, je bojkotiranje in spodko-
pavanje javnega zdravstva v Zgornji Savinjski dolini, Mozirjani pa so za talce vzeli vse prebivalce doline,« je kritična Esova.
Boji se, da bo z zavlačevanjem sprejema odlokov šel mimo kakšen razpis, na katerega se ne bodo mogli prijaviti zaradi nedokončane dokumentacije, ki je vezana na odloka. Prav tako se boji, da jih na zdravstvenem ministrstvu počasi ne bodo več jemali resno, saj se občine že leta ne morejo uskladiti glede javnega zdravstva v dolini. Nov zakon, ki se pripravlja, lahko usodo zavoda zelo spremeni, zato je enotnost še toliko bolj pomembna.
»Več kot očitno je, da ima politika prednost pred stvarnimi problemi,« je mnenje v.d. direktorice zavoda, kateri mandat poteče decembra, na pred kratkim objavljen javni razpis za direktorja zavoda pa ponovno ni nobene prijave.
Tekst in foto: Štefka Sem
j Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na A www.savinjske.com
Komentiramo
Vse se da, če je volja. Na to misel me je napeljala Ana, tista Ana, ki jo enačimo z Anino zvezdico. Ana, ki se trudi, zbira in je neumorna pri osrečevanju drugih, tistih, ki potrebujejo pomoč. Od ameriškega Rotary cluba ji je uspelo pridobiti 110 invalidskih vozičkov, ki jih je podarila dvema organizacijama. Za ljudi, ki ne hodijo. In tako misel avtomatsko preskoči na zdravje, dobrino, katere se zavemo, ko jo trajno
ali začasno izgubimo. K zdravju pa neizogibno pristopi zdravstvo. Slednje je zaradi stalnih izgub, zmanjševanja pravic pacientov in ne nazadnje tudi zaradi prve zaporne kazni zdravnice stalna tarča medijev.
Zdravstvo v Zgornji Savinjski dolini ni poglavje za sebe, tarejo ga težave kot marsikje drugje, a kar nekaj je takšnih, katerim bi se lahko izognili. Med temi je sprejemanje odlokov, nujno potrebnih za delovanje javnega zavoda, katerim ni videti konca. Sedem občin, sedem županov in sedem občinskih svetov, pa nobenega zaključka, bi lahko rekli, vsaj zaenkrat. Šest za, sedmi bo tudi za, ampak šele naslednji mesec. Kot da ima zgornjesa-vinjsko zdravstvo vse urejeno in se nam nikamor ne mudi.
Igramo se, kot da ljudje ne zbole-vamo vse pogosteje, vse težje. Kot da ne potrebujemo zdravstvene postaje, kjer bomo vsako uro dneva našli zdravnika, ki bo nekomu mogoče rešil življenje. Da je zdravstvo na državnem nivoju včasih krivič-
no, vem sama. Mnogo let nazaj bi potrebovala Ano, ki bi mi pomagala z invalidskim vozičkom, ki mi ga kot nepokretni osebi zdravstvena zavarovalnica ni odobrila. A še se najdejo dobri zdravniki, ki na lastno pobudo uredijo tudi kaj takšnega in tako se je zgodilo tudi meni. Takšne zdravnike smo imeli in jih še imamo, a so nas nekateri zapustili tudi zaradi neurejenih razmer.
Kot povsem povprečna občanka, ki sem in tja mora obiskati zdravnika, toliko težje razumem, da se v majhni Zgornji Savinjski dolini ne bi mogli sporazumeti, pozabiti na lokalni ponos, se uskladiti in imeti urejeno zdravstvo. Ali bomo res odlašali in čakali tako dolgo, da bodo našo neodločnost izkoristili večji in nas ukinili? Toliko let nas že tarejo težave glede pomanjkanja zdravnikov in ko se končno prikaže luč na koncu tunela, ko se najdejo mladi zdravniki, ki bi prišli delat na podeželje, nekdo za tunelom rahlo zagrne zaveso in povzroči mrak.
Sedaj namreč vse kaže na to, da
prepotrebni zdravniki bodo, a vprašanje je, kam jih bomo dali, saj prostora zanje ni. Okrog 16.000 nas je in vsi jih kdaj potrebujemo, tako solčavski kmetje kot mozirski veljaki. Zato bi bilo potrebno stopiti skupaj in narediti tako, kot je prav, in to prav za vse, kajti zbolevamo vsi ne glede na starost, spol in občino, v kateri bivamo. Srčno upam, da bodo župani, ki zdravstvo premleva-jo na vsakem kolegiju, končno dosegli želeno - sprejetje odlokov in dogovor glede investicije v širitev zdravstvene postaje v Nazarjah.
Bog ne daj, da občine združijo, o čemer je bilo veliko govora. Potem bi lahko naša dolina postala dolina enovladja. Kajti če se sedmerica ne more uskladiti pri zdravstvu, ki ga rabimo vsi občani, kako bi se šele potem glede kakšnega drugega projekta, ki bi bil potreben le za posamezno »sedmino« prebivalcev. Vedno manj denarja imajo vse občine, pomembna je le prioriteta urejanja potreb.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 5
Iz občin
SANACIJE POSLEDIC LANSKIH POPLAV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI, 2. DEL
II	I v*	| vili
Vse občine v sanacijo vlagajo večino razpoložljivih
sredstev
V	prejšnji številki Savinjskih novic smo pisali o sanaciji posledic poplav v občinah Ljubno ob Savinji, Nazarje in Solčava. Tokrat pobližje predstavljamo opravljena dela, dela v teku ali le še v načrtih v občinah Luče, Gornji Grad, Mozirje in Rečica ob Savinji. Kot kažejo podatki, se vse občine ukvarjajo s saniranjem škode na občinski infrastrukturi, objektih ali zemljiščih, prav tako pa se soočajo z dejstvom, da jim država vseh vloženih sredstev ne bo povrnila. Čeprav pomanjkanje finančnih sredstev ovira sanacijska dela, odpravljanje škode poteka po vsej dolini.
REČIČANI PRIORITETNO
SANIRAJO PLAZ V DOL-SUHI
V	občini Rečica ob Savinji je v lanskih poplavah nastala škoda v višini 3,612.907 evrov. Na gospodarski javni infrastrukturi je bila škoda ocenjena na 641.517 evrov, za nekaj tisočakov več škode je bilo ocenjene na premoženju krajanov, na kmetijskih površinah pa je višina ocenjene škode dosegla 326.230 evrov.
Intervencijskih stroškov v občini Rečica ob Savinji je bilo za 44.676 evrov. Kot so povedali na občini, je občina intervencijo financirala v celoti, kasneje je od države dobila vrnjenih okoli 6.000 evrov. Sanacijski elaborati, ki jih je občina naročila do sedaj, so jo stali že okoli 40.000 evrov. V lanskem in letošnjem letu so naročili štiri elaborate, in sicer prioritetno za sanacijo plazu v Dol-Suhi. Država je rečiški občini v ta namen odobrila 85.000 evrov, dela sanacije se že izvajajo. Kot pravijo na občini, bodo vsi stroški omenjene sanacije presegli 100.000 evrov.
Za naslednjo prioritetno sanacijo, ki je določena na plazu v Poljanah, je država obljubila sredstva v višini 124.000 evrov, vendar pogodba še ni podpisana. Celotna sanacija bo znašala preko 140.000 evrov, na občini predvidevajo, da se bodo dela pričela izvajati še letos.
šini 37.821 evrov. Obe cesti sta razen asfaltiranja že urejeni.
V občini sta še dva plaza, eden je bil evidentiran že leta 1990, vendar je do lani miroval. Drugi se je pojavil lani, vendar takoj po poplavah ni bil kritičen, pozimi pa se je zemeljska gmota dodatno premaknila. Program sanacije je že bil naročen.
Sanacija vodotoka proti Lepi Njivi (Foto: Štefka Sem)
nik Klavdij Strmčnik, je občina v okviru intervencijskih ukrepov odpravila posledice na najbolj kritičnih območjih in za to porabila 157.436 evrov. Država jim je od tega povrnila 98.938 evrov. Nekaj sanacij in izvedb podpornih zidov so po besedah Strmčnika financirali tudi iz sredstev rednega vzdrževanja občinskih cest, za kar občina še ni prejela računa.
V GORNJEM GRADU SANIRAJO MOSTOVE, PLAZOVI »NA ČAKANJU«
Škoda na lokalni infrastrukturi v občini Gornji Grad je bila precejšnja. Poškodovanih je bilo 41 odsekov gozdnih cest, kjer je bila škoda ocenjena na okroglih 183.000 evrov ter 16 odsekov lokalnih cest, ocenjena škoda na teh odsekih je znašala 848.000 evrov. Na dolo-
V LUČAH POPLAVE »ZBUDILE« MIRUJOČI PLAZ
Skupna ocenjena škoda nastala v lanskih poplavah na območju občine Luče je znašala 2,393.298 evrov, od tega na občinski infrastrukturi 432.507 evrov. Kot je povedal občinski taj-
Sanacijska dela na mostu v Dol-Suhi so skoraj zaključena, sledi še sanacija plazu. (Fotodokumentacija Občine Rečica ob Savinji)
Občina Luče ima z državo podpisano pogodbo za sofinanciranje sanacije javne poti Rihar-Kore-novc v višini 25.014 evrov. V podpisovanju je tudi pogodba za sofinanciranje sanacije lokalne ceste Logarski most-Miklavc-Duple v vi-
čenih cestah so bila izvedena nujna interventna dela v višini 56.000 evrov, za kar je gornjegrajska občina porabila svojo proračunsko rezervo. S strani države je občina dobila povrnjene interventne stroške v višini 27.000 evrov.
Danes občina sanira most na reki Dreti na relaciji lokalna cesta Del-ce-odlagališče Jug. Projekt je ocenjen na okoli 200.000 evrov. Kot je povedal župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, s strani države pričakujejo povračilo 152.000 evrov. Ostalo bo krila občina iz svojega proračuna. S sanacijo mostu želijo poskrbeti za boljšo pretočnost vode in dostop do domačij.
V	programu sanacije je tudi most čez Dreto v Gornjem Gradu, sanacija tega naj bi stala okoli 100 tisoč evrov. Kot je povedal Ogradi, na sanacijo čakata tudi plazova Ti-rosek 1 in Tirosek 2, ki sta nastala že v neurju iz leta 2010, vendar občina sredstev za njuno sanacijo še ni pridobila. Občina pripravlja tudi projektno dokumentacijo za ostale odseke lokalnih cest ter z Zavodom za gozdove Slovenije za sanacijo gozdnih cest.
V	MOZIRJU DOKUMENTACIJA PRIPRAVLJENA, SREDSTEV ŠE NI
Ocenjena škoda na območju občine Mozirje na občinski infrastrukturi znaša 755.000 evrov, na kmetijskih zemljiščih 126.000 evrov in na objektih občanov 611.000 evrov. V intervencijskih ukrepih je mozirska občina porabila 42.700 evrov, povrnjenih s strani države je dobila le 5.900 evrov. Sicer je občina z državo sklenila pogodbe v višini 290.000 evrov, te se nanašajo na sanacijo cest v Lepi Njivi.
Kot je povedal Jaka Vačovnik iz občinske uprave, se izdelujejo podporni zidovi, sicer pa naj bi bila dela zaključena v letošnjem letu. Za sanacijo škode na občinski infrastrukturi; tu so mišljena popravila vodovodov, cestnih vdorov in poškodb ter priprava projektne dokumentacije, je mozirska občina porabila 110.000 evrov. Za sanacijo kritičnih točk po občini imajo na občinski upravi pripravljeno projektno dokumentacijo v višini 678.000 evrov. Vendar sredstev za sanacijo plazov Pokopališče, Kolovrat in Golte ter mostu na Mozirnici še ni zagotovljenih.
Tatiana Golob
6 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013
Politika, Iz občin
POSVET V DRŽAVNEM SVETU REPUBLIKE SLOVENIJE
Ali potrebujemo občine?
V torek, 1. oktobra, so v državnem svetu (DS) pripravili posvet z naslovom Ali potrebujemo občine?. Obravnavana je bila tema predlagane reorganizacije lokalne samouprave in sprememb v načinu financiranja občin. Posveta so se udeležili tudi nekateri župani občin Zgornje Savinjske doline.
Udeležence je uvodoma pozdravil predsednik DS Mitja Bervar, nato so sledili referati več govornikov. Med njimi sta bila tudi predsednik Sku-
Na prvi jesenski seji so gornjegrajski svetniki prisluhnili vršilki dolžnosti direktorice Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma Mozirje Darji Es, ki je poročala o poslovanju v preteklem letu ter predstavila poslovni načrt za tekoče. V nadaljevanju je Esova sodelovala pri predstavitvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) obnove in dozidave zdravstvene postaje v Nazarjah. Slednjega je predstavil Dušan Zeko-vič iz podjetja Situar. V drugi obravnavi so svetniki potrdili odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje in odlok o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v zavodu.
Esova je svetnikom pojasnila razloge za negativni rezultat javnega zavoda v lanskem letu. Ker novi odlok še ni sprejet, je zavod občine le obvestil, kolikšen del izgube bi jim po ključu števila prebivalcev v posamezni občini pripadlo za pokrivanje, občinam pa le-tega še ni potrebno storiti. Nadalje je dodala, da so v zavodu sprejeli
pnosti občin Slovenije dr. Ivan žagar in predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.
Žagar je govoril o posledicah predlagane reorganizacije in sprememb finančnih predpisov za nadaljnji razvoj lokalne samouprave. Referat Roberta Smrdelja je nosil naslov Formalni razlogi za ukinjanje polovice slovenskih občin in kaj kažejo dejstva.
Pobudniki reorganizacije med drugimi razlogi za zmanjšanje števila občin navajajo zadol-
številne ukrepe, da se izguba ne bi povečevala. Podala je še podrobnosti glede neustreznega izvajanja službe nujne medicinske pomoči, o neustreznosti prostorov laboratorija in prostora za sterilizacijo. Svetniki so izrazili zadovoljstvo nad premikom zadeve zdravstvo na boljše in pohvalili trud vodstva, da se izguba zavoda ne bi večala.
Dušan Zekovič je svetnike seznanil z DllP-om obnove in dograditve zdravstvene postaje v Nazarjah, katerega naročnik je Občina Nazarje. Razlog za potrebno dograditev je selitev službe nujne medicinske pomoči (NMP) v Nazarje, s čimer bi zadostili pravilom. Zekovič je omenil, kako pomembna bo enotnost vseh občin glede reševanja službe NMP, saj bodo tako močnejši pogajalec z državo. Dodal je še, da se s pripravo dokumentacije za omenjeno gradnjo mudi, saj bodo v prihodnjem letu lahko kandidirali za evropska sredstva le s pripravljeno dokumentacijo.
Štefka Sem
ženost le-teh. Smrdelj je postregel s podatki, da so občine na glavo prebivalca skupaj zadolžene za 396 evrov, med tem ko državni dolg na prebivalca znaša kar 7.678 evrov. Pri tem so občine s številom občanov nižjim od 5.000, zadolžene še manj. Na glavo prebivalca so dolžne povprečno 229 evrov.
Če se bo zmanjšalo financiranje primerne porabe, kdo bo plačeval vrtce, šolstvo, zdravstvene domove, domove za starejše, lokalne ceste in ostalo infrastrukturo, se je vprašal predavatelj. Dodal je tudi primerjavo velikosti občin v Evropi glede na število prebivalcev, kjer so številke zelo različne. Kar v 14 državah so občine manjše od 5.000 prebivalcev, povprečno število za EU pa znese nekaj nad 4.000. Predstavil je še podatke in izračune, ki sta jih obe asociaciji občin poslali konec septembra vladi. Dodal je, da je lokalna samouprava učinkovita in močno varovana ustavna kategorija, ki se jo lahko spreminja le na podlagi referendumske odločitve prebivalcev.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET LJUBNO
Podprli dokapitalizacijo družbe Golte
Na septembrski seji je ljubenski občinski svet obravnaval pobudo družbe Golte za dokapitalizacijo. Občina Ljubno ima v tem zimsko-letnem turističnem centru lastninski delež. Finančno stanje podjetja in namen dokapitalizacije je svetnikom predstavil direktor Golt Ernest Kovač.
Ta je povedal, da ima družba precejšnje likvidnostne težave. Po zatrdilih Kovača so letošnji rezultati iz rednega poslovanja pozitivni, pestijo pa jih v preteklosti najeti krediti in visoke obresti. Poleg potrebe po zagotavljanju tekočih sredstev bi dodatni kapital omogočil pričetek izgradnje šestsedežnice Kladje in ureditve cestne infrastrukture ter dostop do smučišča v zimskem času tudi z ljubenske strani.
Tako župan kot svetniki so menili, da je Občina Ljubno zainteresirana, da se končno uredi dostop in prometna infrastruktura tudi z ljuben-ske strani, saj računajo, da bodo gostje prinesli nekaj prometa tudi tukajšnjim gostinskim in turističnim ponudnikom. Ob tem je Paul Orešnik omenil, da bi bil pred pričetkom gradnje ceste potreben dogovor z lastniki zadevnih zemljišč.
Občinski svet je sprejel sklep, da Občina Ljubno pristopi k dokapitalizaciji družbe Golte. Tako se bo delež občine v družbi ustrezno povečal.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 7
Primerjava primerne porabe nekaterih občin za leto 2013 - razlika po novem predlogu financiranja
Občina	Razlika v evrih	Razlika v odstotku
Gornji Grad	- 138.512	- 7,41 %
Ljubno	- 116.026	- 5,75 %
Luče	- 206.024	-12,24 %
Mozirje	- 19.634	- 0,81 %
Nazarje	- 25.124	- 1,60 %
Rečica ob Savinji	- 18.661	- 1,35 %
Solčava	- 211.936	-29,72 %
		
Ljubljana	+ 8,869.017	+ 7,26 %
Maribor	+ 3,222.010	+ 6,59 %
Celje	+ 1,599.039	+ 7,00 %
Velenje	+ 1,189.436	+ 7,75 %
Vir: Stališče Združenja občin Slovenije
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Obravnavali kar štiri točke na temo zdravstva
Gospodarstvo, Iz občin
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Poslovanje v polletju boljše od lanskega, v načrtu nova vlaganja
Čeprav se mnoga slovenska in evropska podjetja še vedno bojujejo s težavnimi razmerami na trgih in z vse nižjo kupno močjo prebivalstva, v nazarski družbi BSH Hišni aparati beležijo rast prodaje. Poslovanje v letošnjem prvem polletju ocenjujejo kot boljše od lanskega v enakem obdobju.
Dobre rezultate v letošnjih prvih šestih mesecih v BSH Hišni aparati pripisujejo izključno višjim naročilom iz tujine. V celotni prodaji se predvsem povečuje odstotek prodaje na svetovnem trgu. Prodaja na lokalnem trgu in v regiji ostaja na nivoju preteklega leta. Podjetje ustvari v Sloveniji in v jugovzhodni Evropi samo okoli 16 odstotkov celotnih prihodkov. Kar 78 odstot-
Nedavno so v vodstvu podjetja BSH Hišni aparati Nazarje napravili spremembo v vodstvu. Vodenje družbe je prevzel Wolfram von Ohain. Pred njim je to funkcijo opravljal Gerald Schmidt.
KABELSKI SISTEM TURNŠEK
Elektro Turnšek tudi uradno Telemachov
Telekomunikacijski operater Te-lemach je po daljšem čakanju na soglasje Agencije RS za varstvo konkurence dokončal prevzem celjskega kabelskega operaterja Elektro Turnšek, so pretekli teden zapisali mediji. »Prevzem za Tele-mach pomeni širitev na novo zemljepisno področje, kjer prej nismo bili prisotni in kjer bomo lahko nagovarjali od 35 do 40 tisoč domov,« je povedal direktor Telemacha Marko Šter.
V prihodnjih mesecih bodo omrežje Elektra Turnšek posodobili, za kar bodo namenili več milijonov evrov, in vključili v Telemacho-vo omrežje. Dosedanji uporabniki storitev Elektra Turnšek bodo imeli na voljo enake storitve kot ostali
LJUBNO, MOZIRJE
Visoko po številu novih delovnih mest
kov vseh svojih izdelkov prodajo na nemški trg.
Lansko leto so zaključili z nekoliko nižjim prihodkom kot leta 2011, vendar je bil prihodek še vedno za en odstotek višji od načrtovanega, čisti dobiček pa je ostal na ravni predhodnega leta. Lani so proizvedli 6,8 milijona kosov, letos nameravajo to številko povečati in preseči 7 milijonov izdelkov. Tolikšne številke so rezultat visokih vlaganj v razvoj in inovacije.
»V letu 2012 smo v nove in obstoječe razvojne projekte investirali 15,5 milijona evrov, kar je 30 odstotkov nad povprečjem zadnjih treh let in največ doslej,« so povedali v BSH. Večina vlaganj v letu 2012, to je okoli 9 milijonov evrov, je bila namenjena novim razvojnim projektom, predvsem na področju proizvodnje kavnih avtomatov visokega cenovnega razreda, ki so od leta 2011 glavna strateška usmeritev nazarske družbe.
Marija Lebar
Izvajalci projekta Zlati kamen so v okviru svojih raziskav ugotavljali tudi število na novo odprtih delovnih mest po občinah zaposlitve v času od januarja 2008 do januarja 2013, torej za zadnjih pet let.
Med vsemi slovenskimi občinami je na visokem 18. mestu občina Ljubno. V tem času je bilo odprtih 87 novih delovnih mest, to je
OBČINA LJUBNO
povečanje za 10,14 odstotka.
Od zgornjesavinjskih občin je med tridesetimi najvišje uvrščenimi še Mozirje, kjer je bilo v petih letih odprtih 78 novih delovnih mest, to je 7,02-odstotno povišanje. Na slovenskih ravni se je v tem obdobju število delovnih mest znižalo za 78.631 ali 9,07 odstotka.
Marija Lebar
V Juvanju gradijo kanalizacijo
Izvajalsko podjetje Žveplan je pričelo z deli za izvedbo projekta Kanalizacija naselij Radmir-je in Juvanje, za katerega je Občina Ljubno poleti podpisala pogodbo. Trasa v Juvanju je zakoli-
delu naselja Juvanje od regionalke proti središču vasi. Obenem se bo izvedla tudi rekonstrukcija vodovoda v Juvanju. Nato bo sledila še izvedba kanalizacije v Radmirju.«
naročniki Telemacha, je povedal direktor. Na celjskem območju bodo morda tudi širili omrežje. »Pogledali bomo smiselnost investicij, preverili zainteresiranost med lokalnimi skupnostmi in se na podlagi tega odločali,« je napovedal Šter.
Lastnik podjetja Janko Turnšek se je odločil prodati Elektro Turnšek zaradi težav v drugih njegovih podjetjih. S prodajo kabelskega dela svoje skupine naj bi Turnšek poplačal posojila v drugih podjetjih. Prevzemno bitko za Turnškov kabelski sistem sta bila Telemach in Telekom Slovenije, kar je dvigalo ceno. Kot navajajo drugi mediji, naj bi bil po neuradnih informacijah posel vreden več kot 20 milijonov evrov.
Štefka Sem
Dela na kanalizaciji v Juvanju potekajo v smeri od regionalke proti središču vasi. (Foto: Marija Lebar)
čena, poteka izkop in polaganje jaškov ter cevi za primarni kanalizacijski vod. Zaradi del je nekoliko spremenjen prometni režim na tem območju.
Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik pravi: »V jesenski čas vstopamo delovno, z odprtjem več gradbišč. Gradnje, ki so že v teku, so rezultat večletnega dela občinskega sveta in občinske uprave ter uspešnega pridobivanja evropskih sredstev. S kanalizacijo smo začeli na spodnjem
Kot pravi Naraločnik, prosijo občane, da so strpni in upoštevajo trenutni prometni režim. V namen, da bi dela potekala čim bolj uspešno, so s tamkajšnjimi krajani imeli na to temo več usklajevalnih sestankov.
Celoten projekt kanalizacije Radmirja in Juvanja je vreden okoli milijon evrov, od tega bo okoli 750.000 evrov evropskih sredstev. Po pogodbi bodo dela zaključili v juliju prihodnje leto.
Marija Lebar
8 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013
Gospodarstvo, Iz občin
GRADNJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA
Omrežje tehnično pripravljeno na delovanje, izbira
se operater
Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja (GOŠO), katere se je skupno lotil konzorcij občin Mozirje, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče, Solčava, Vransko, Prebold, Polzela, Tabor in Apače, je bila formalno zaključena konec maja. Omrežje je tehnično pripravljeno za delovanje.
V okviru projekta je bilo zgrajenih 13 postaj odprtega širokopasovnega omrežja (OŠO), od tega sta dve vstopni točki, kjer se v omrežje priključujejo operaterji oziroma ponudniki storitev. Operacijo sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Izvajalec je Iskra Sistemi iz Ljubljane, skupna vrednost projekta je 8,6 milijona evrov.
Prvi pogoj za pričetek priključevanja naročnikov je podpis pogodbe z vsaj enim zainteresiranim komercialnim operaterjem, drugi pogoj pa je, da operater pripelje signal v vstopno točko. Kot je na zadnji seji mozirskega občinskega sveta povedal župan Ivan Suho-veršnik, se zapleta pri dogovorih z operaterjem. Telekom ni več tako zainteresiran, saj bi raje upravljal z optičnim omrežjem, le-tega pa tu ni. Da je prišlo do belih lis, je krivda ravno Telekoma, je povedal Suho-veršnik, saj na redkeje poseljenih
HITRA CESTA 3. OSI
Konec avgusta je bila na vladi sprejeta uredba državnega prostorskega načrta o umestitvi in gradnji odseka hitre ceste tretje razvojne osi od Velenja do Slovenj Gradca. Kljub temu, da način financiranja te etape izgradnje, ki naj bi stala pol milijarde, še ni znan, so se na Koroškem vesti razveselili. Številni prebivalci in odgovorni v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini pa se sprašujejo, kako je s traso na območju SAŠA regije, saj so aktivnosti za ta del menda povsem zastale.
območjih ni gradil omrežja. Projekt, ki bi moral zaživeti do konca julija, je tako sedaj odvisen od dogovorov s potencialnimi operaterji.
Gospodinjstva se bodo lahko priključila na OŠO, če so na spisku belih lis, ki je na razpolago na občinah, in če obstajajo tehnični pogoji
4
V okviru projekta je bilo zgrajenih 13 postaj odprtega širokopasovnega omrežja.
(Foto: Štefka Sem)
Vprašanje je tudi, kako smiselno je umeščanje koroškega dela trase hitre ceste, če še vedno ni znana povezava od avtocestnega križa do Velenja. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ob tem povedal, da pri umeščanju od Velenja do Slovenj Gradca ni bil upoštevan predlog, da bi cesta peljala po nasipu med Velenjskim in Škalskim jezerom, kar je s prometnega vidika za Velenje izrednega pomena.
Marija Lebar
za priključitev. Enkratni strošek dobave in montaže CPE opreme ter omogočanja izvajanja storitev bo enak za vse naročnike in bo znašal do 200 evrov. V ceno ni vključena izvedba internega kabelskega razvoda.
Preden se lahko prične priključevanje ostalih uporabnikov, ki niso na spisku belih lis (sive lise) iz občin investitoric, morajo biti priklju-
Na septembrski seji so nazarski občinski svetniki obravnavali cenik in pogoje za uporabo in najem športne dvorane. Cenik je predstavil Olaf Grbec iz družbe Gol-šport, zunanji sodelavec občine za področje športa. Nove cene so le za malenkost višje od prejšnjih. Razlika je v tem, kdo je upravičen do brezplačne uporabe. Za izvajalce letnega programa športa za otroke in mladino je uporaba brezplačna. Po novem predlogu naj bi športni klubi, ki jim doslej upravljavec dvorane JP Dom Nazarje najema ni zaračunaval, plačevali kot ostali domači uporabniki.
Županja Majda Podkrižnik je dejala, da je razmere za najem dvorane potrebno urediti v skladu s pravilnikom in da upravljavec ni imel osnove, da klubom ni zaračunaval najemnine. Svetnik Boštjan Cigale je povedal, da so bili klubi najemnine oproščeni v skladu s sklepom, ki so ga pred leti sprejeli na takratnem občinskem svetu. Poleg tega na na-
čeni vsi zainteresirani uporabniki na belih lisah.
Po končani gradnji je prešel del omrežja, ki je bil zgrajen z javnimi sredstvi, v last občin, in sicer sorazmerno z vloženimi sredstvi, del omrežja, ki je bil zgrajen z zasebnimi sredstvi, pa ostane v lasti Iskra Sistemov za dobo 20 let, nato pa tudi preide v last občin.
Štefka Sem
jemnino, ki bi začela veljati sredi leta, športni klubi niso računali in je niso upoštevali v svojih proračunih. To bi utegnilo finančno stanje klubov tako poslabšati, da bi ti morda morali celo prenehati z delovanjem. Čeprav bi morali plačevati najemnino le za člansko uporabo, bi to lahko imelo za posledico tudi prenehanje delovanja mlajših ekip, s tem pa bi otroke, namesto da bi jih vzgajali v zdravem duhu, prepustili cesti. S povedanim so se strinjali tudi nekateri drugi svetniki.
Občinski svet je v tej točki sprejel tri sklepe, in sicer je potrdil cenik za šolsko leto 2013/14, upravljavcu dvorane je naložil vzpostavitev in vodenje dnevne evidence o uporabi dvorane ter zadolžil občinsko upravo, da do konca leta pripravi predlog celovitih sistemskih rešitev upravljanja športa v občini in nato predlog predloži v potrditev občinskemu svetu.
Marija Lebar
Uredba o koroškem odseku sprejeta, vmes pa praznina
Potencialni uporabnik lahko sam preveri, ali obstaja direktna optična vidljivost (brez ovir) do enega od oddajnikov (stolpov). Če optična vidljivost obstaja, bo signal zanesljivo dovolj močan za dober sprejem tako TV kot internetnega signala.
Če optične vidljivosti ni, sprejem TV signala ne bo mogoč. Lahko pa obstajajo pogoji za sprejem internetnega signala, ker se ta pri svojem razširjanju nekoliko uklanja okoli ovir, prodre pa lahko tudi skozi redkejše drevo ali celo zid. V takem primeru je potrebno izvesti meritve nivoja signala pred postavitvijo sprejemne antene in opreme.
OBČINSKI SVET NAZARJE
Ali uporaba športne dvorane za klube ne bo več brezplačna?
Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 9
OBČINA NAZARJE
Dela na cesti za samostanom zaključena
Na lokalni cesti Nazarje-Dobro-vlje so potekala dela na tamkajšnji infrastrukturi. Gre za urejanje cestišča in brežine ob Savinji ter nekaterih propustov. Projekt je izvajalo gradbeno podjetje Samo Ribe-žl s.p., ki je bilo izbrano na javnem razpisu.
Omenjena infrastruktura je bila poškodovana v poplavah leta 2007 in 2010. Občina je takratne poškodbe delno sanirala, dela so se sedaj nadaljevala. Letos je namreč ministrstvo za kmetijstvo in okolje v okviru izvajanja programa odprave posledic poplav iz leta 2010 pozvalo občino, da posreduje ustrezno dokumentacijo, in nato odobrilo sredstva za sanacijo posledic takratnega neurja.

Pogled na območje sanacije v času
Direktor občinske uprave Samo Begič: »Izvajalec je v vrednosti 23.000 evrov izvedel 35 metrov dolgo in skupno tri metre visoko
izvajanja del (Foto: Marija Lebar)
škarpo, to je oporni zid, ki je v peti armiran in betoniran v višini enega metra. Sledil je dobra dva metra visok oporni zid v kamen-beton iz-
vedbi. Narejeno je bilo odvodnja-vanje s cevmi skozi zid. Napravili so tudi požiralnik in odvod vode od samostanskega hriba preko ceste. Postavili so okoli 40 metrov varnostne ograje, ki stoji na posebnem betonskem vencu. Zamenjana je asfaltna prevleka, kar pomeni odstranitev asfalta in podlage, navoz in utrjevanje gramoza ter asfaltiranje v širini štirih metrov ter dolžini okoli 35 metrov.«
V začetku meseca so izvedli še zamenjavo štiri metrov dolgega prepusta čez cesto nekaj više proti Jeslanam. Sedaj se izvaja sanacija plazu ob lokalni cesti Zavodice-Čreta, ki gre v sklop sanacij po neurju lanskega novembra.
Marija Lebar
DELCE
Urejajo strugo in brežine, tudi most je že v delu
V hudih poplavah v lanskem novembru je bil poškodovan most čez Dreto v Delcah. Le-tega so izvajalci v septembru podrli, trenutno urejujejo zunanje opornike ter bre-žine in strugo, železna konstrukcija za nov most pa je tudi že v izdelavi. Prebivalci Delc, ki so morali že prej zaradi zaprtja mostu in sedaj zaradi gradnje voziti po drugih cestah, bodo še v letošnji jeseni dobili nov most.
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Župan Vinko Jeraj je rečiške občinske svetnike seznanil s prijavo na razpis, ki so jo prav v teh dneh pripravljali na občini. Gre za prijavo za sofinanciranje obnove Tavčarjevega dvora. Pogoj za uspešno kandidaturo je pridobljeno gradbeno dovoljenje. Za pridobitev dovoljenja je potrebno urediti nekatere pravice na zemljišču in pridobitev služnostnih pravic od dveh sosedov.
Eden od njiju je zadevno zemlji-
Sektor za opravo posledic naravnih nesreč na ministrstvu za kmetijstvo in okolje je občino obvestil, da je vlada vključila v program odprave posledic škode obnovo mosta čez Dreto v Delcah. Upoštevali so pozitivno recen-zentsko mnenje k projektu in občino pozvali, da posreduje dokumentacijo o oddaji javnega naročila vključno s predračunom izbranega izvajalca. Občina je izve-
šče ponudil v odkup, za kar je občina zainteresirana. Tako bi bilo namreč omogočeno nemoteno izvajanje prenove objekta in kasneje obhod okoli dvora tako za uporabnike kot za obiskovalce. Gre za okoli 33 kvadratnih metrov zemljišča.
Svetniki so izrazili upanje, da bo občina na razpisu uspešna. Sprejeli so sklep, da se predlog odkupa zemljišča potrdi.
Marija Lebar
dla javni razpis, na katerem je bil izbran izvajalec ljubljanski TIPO d.o.o. s podizvajalci. Projekt bo v višini 152 tisoč evrov sofinanciran s strani kmetijskega ministrstva. Razliko bo zagotovila občina s strani občinskega proračuna. Skupna vrednost projekta vključno s projektno dokumentacijo in nadzorom je blizu 200 tisoč evrov.
Most preko Drete se nahaja v Delcah, na lokalni cesti Delce-od-lagališče jug. Most je načela povo-
denj leta 2010, dokončno pa ga je poškodovala povodenj v letu 2012, ko je bila Občina Gornji Grad prisiljena izdati odločbo o popolni zapori ceste. Visoke vode so spodkopale srednjo podporo, pri čemer se je le-ta nagnila in posedla. Most, ki so ga podrli, je bil s svojo vmesno podporo velika ovira pretočno-sti. Novi most pomeni vzpostavitev stanja pred poškodbo, pomeni pa tudi večjo poplavno varnost.
Štefka Sem
Potrdili odkup dela zemljišča ob Tavčarjevem dvoru
Medtem ko se urejajo zunanji oporniki, brežine in struga, se izdeluje tudi železna konstrukcija za nov most.
(Fotodokumentacija Občine Gornji Grad)
430 Savinjske novice št. 39, 27. september 2013
Kultura, Organizacije
OSREDNJA PRIREDITEV OB 40-LETNICI OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE
Praznovanje zaokrožili s pesniškim večerom Ferija
Lainščka
V petek, 4. oktobra, je Osrednja knjižnica Mozirje s slavnostno prireditvijo v Kulturnem domu Mozirje zaključila praznovanje ob 40-le-tnici svojega delovanja. Vsem ljubiteljem knjig in kulture je za zaključek praznovanja podarila glasbeno pesniški večer s priznanim slovenskim literatom Ferijem Lainščkom in drugimi soustvarjalci predstave Ne bodi kot drugi. Pred slednjo sta zbrane nagovorila direktorica knjižnice Petra Širko Poljanšek in župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik.
Sledila je podelitev priznanj za delo in za-
hvalnih listin posameznikom, ki so v minulih štirih desetletjih pustili svoj pečat pri razvoju in uspešnem delu osrednje knjižnice.
Petra Širko Poljanšek se je v svojem nagovoru spomnila nastanka in razvoja knjižnice ter številnih posameznikov, ki so pripomogli k dobremu delovanju ustanove, pomembne za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. »Danes knjižnica s svojim gradivom, ki se skokovito bliža 100.000 enotam, širi obzorja bralcem in s svojo dejavnostjo sooblikuje vsakdan posameznikov in lokalnih skupnosti,« je povedala direktorica in dodala, da se obisk knjižnice in storitev povečuje, »saj v sedanjih razmerah, ko kupna moč pada, knjižnica s svojimi brezplačnimi storitvami izdatno pripomore k polnejšemu življenju posamezni-
kov in jim nudi priložnosti za kulturno rast.«
Sledil je nagovor in čestitka župana Suhover-šnika, nato pa sta direktorica knjižnice in predsednik sveta zavoda knjižnice Anton Venek podelila priznanja za delo in zahvalne listine.
V kulturnem delu slovesnosti so zbrani z navdušenjem prisluhnili literatu Feriju Lainščku pri prebiranju njegovih tankočutnih poetičnih besedil. Njegove pesmi je ob kitarski spremljavi Igorja Bezgeta doživeto interpretirala Simona Kopin-šek. Lainšček je ob tej posebni priložnosti tudi prvič javno predstavil svojo novo pesniško zbirko Dlan mi po tebi diši. Za uvod v celotno slovesnost je na harfo zaigrala Aja Urlep, učenka Glasbene šole Nazarje.
Tatiana Golob
Priznanje za dolgoletno in prizadevno delo v kolektivu mozirske knjižnice sta prejela Vladimira Planovšek in Roman Mežnar. Planovškova je v knjižnici zaposlena že 34 let, poleg bibliopeda-goškega dela, dela z uporabniki in bralci v tretjem življenjskem obdobju je skozi vsa leta velik trud vlagala v galerijsko dejavnost knjižnice. Roman Mežnar, ki je v knjižnici zaposlen skoraj 20 let, s poznavanjem strokovnega računalniškega dela vzdržuje računalniško mrežo sedmih krajevnih knjižnic. Pridobljena knjižnično-informa-cijska znanja nesebično posreduje sodelavcem in uporabnikom.
Zahvalne listine za delo pri ustanovitvi knjižnice in razvoju knjižnične mreže so prejeli ustanovni člani knjižnice Ivka Lamut, Peter Širko, Ana Lamut ter Anton Venek. Kot pobudnik ustanovitve domoznanskega oddelka knjižnice ter kot darovalec narodopisnega gradiva za omenjeni oddelek je posebno zahvalno listino prejel Aleksander Videčnik. Zahvala mu je bila namenjena tudi kot darovalcu njegove osebne bogate domoznanske zbirke, poimenovane Osebna zbirka Aleksandra Videčnika, s katero upravlja Osrednja knjižnica Mozirje.
Zahvalne listine in priznanja so prejeli (z leve): Anton Venek, Ana Lamut, Peter Širko, Ivka Lamut, Roman Mežnar in Vladimira Planovšek. (Foto: Vlado Lamut)
V MOZIRJU TEČAJ ZA BRALCE BERIL
Bralec je oznanjevalec, ne igralec
Ugledni predavatelj prof. Jože Faganel je udeležencem tečaja za oblikovanje bralcev Božje besede nazorno in živo spregovoril o branju liturgičnih besedil. Vabilu na tečaj, ki ga je organizirala Župnija Mozirje 28. septembra, so se odzvali bralci mozirske in šmarške župnije.
Bralec berila oznanja z branjem, s svojo držo in prepričanjem. Biti mora poznavalec liturgi-je in Svetega pisma ter človek molitve. Prof. Fa-ganel je zato v prvem delu tečaja orisal mašni red v predkoncilskih časih in po koncilski prenovi, predstavil udeležencem liturgična pravila, na katera morajo biti kot bralci pozorni, in zvrsti sve-
Prof. Jože Faganel je med drugim predstavil liturgična pravila, na katera morajo biti bralci pozorni. (Foto: AG)
topisemskih besedil. Dal jim je napotila za pripravo na branje. Ker pa je tovrstno branje hkrati javni nastop, jih je opozoril še na obleko in gibanje.
V drugem delu srečanja so bralci pod njegovim budnim očesom prebirali nedeljska besedila in utrdili svoje poslanstvo branja liturgičnih tekstov pri bogoslužju. Jože Faganel, lektor v Tržaškem gledališču in predavatelj na AGRFT v Ljubljani, tudi direktor Celjske Mohorjeve, je povedal še marsikaj koristnega, kar bodo udeleženci tečaja lahko uporabili pri javnem nastopanju še ob drugih priložnostih.
Andreja Gumzej
12	Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013	I
Organizacije, Čestitke, Oglasi
18. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI
Vaški
i in kupci barantali s sejmarji od blizu in daleč
Prva nedelja v oktobru je bila kot nalašč za kupčevanje in barantanje. Člani Turističnega društva Rečica o Savinji so v kostanjevem drevoredu pripravili 18. Le-nartov sejem in nanj povabili rokodelce domače in umetnostne obrti. Manjkalo ni niti dobre hrane, zadišalo pa je tudi po pečenem kostanju in tolkcu.
Pozdravne besede je obiskovalcem in sejmarjem namenil trški župan (Vinko Jeraj) in jim zaželel dobro kupčijo in pošteno »vagova-nje«. Trška policaja sta bila pri prebiranju sejemskega reda neusmiljena. »Ne si mislt, da ljehko dela vsak, kar vče. Boh varji, da bi se dons stepli al pa da bi kir h tepeški
napelovo. Semanjega rida se marte držat usi - od sejmarju, kupcu, firbcu in tut tistih, k ste paršli sem sam jest pa pit. Galfani je prepovedano in tega se daržte vsi, k tega je tak med lit zadost.«
Cukrava Liza je vabila s svojimi bomboni, pičkurin je igral par-ne-par, šuhpucer je poskrbel, da umazani čevlji niso bili več to. Slepec, ki je prosim vbogajme, je dobil kak evro v svoj klobuk. Kmečka družina je barantala in kupovala tako izdelke za domačo rabo kot kakšen priboljšek. Med stojnicami pa se je sprehajala trška gospoda.
Tudi ostali obiskovalci so lahko v sejemskem vrvežu našli kaj zase. Domače kulinarične dobrote so
Na sejmu je dan preživela vsa kmečka družina, saj so otroci že zrasli.
ponujale članice društva Toplica, kmečke gospodinje iz okolice Rečice in širše. Za bolezenske tegobe so s čaji in rožicami pripomogli zeliščarji. Za mrzle zimske dni je bilo moč kupiti ročno pletene izdelke, marsikatera dama si je privoščila unikatni nakit ali izdelke pri lončarju in sladkarije pri lectarju, kvač-kane prte in prtičke. Moške so pritegnili žganjekuha, umetnostni ko-
vač in sodar ter seveda dobra kapljica domačega tolkca. Omenjene sestavine so marsikateremu obiskovalcu razvezale tako mošnji-ček kot jeziček, saj je bilo ob šan-ku slišati veliko modrovanja o tem in onem.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: relese).
Tekst in foto: Marija Šukalo
Barantanje in dobro »vagovanje« sta bila pogoja za dobro kupčijo
Šuhpucer je poskrbel, da so se čevlji trškega gospoda na sejmu svetili.
> Gradite mwo hiio, obnavljate stani, ali pa vam je ■e"-- š !z. ■ n - .-¡l-r- J M sli ■:".-■ lilfajama tEsarska. k rovi h z. kleparja in suho montažna cfela. Ubiicite nas na Htfw.pl3mnka.nel
A
PLAN f N KA
MONTAŽNE GRADNJE
I
12
Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013
^■jSLIKORLESKiRSTVO
ierglau
And rt j Terglivs.p. Andraž 3313 Pobilo
Tel: 03/572-06-73 GSM: 041/216-214 www.1eFgbv.si
*	Beljenje notranjih površin in fasod
*	Dekorativni opleski
*	Izdelava izolacijskih fasad
*	Delo no višini z dvižno košoro
Zgodovina in narodopisje
Primorski begunci v naših krajih (11)
Piše: Aleksander Videčnik
KEMPERLETOV DNEVNIK (10)
V	prejšnji številki smo pisali o izletu številnih beguncev v Logarsko dolino. Nadaljujemo, kako so prispeli v Solčavo. Kemperle piše: V Solčavi smo se poslovili od vozov ter jo po kratkem odmoru mahnili peš v Logarjevo dolino. Po ozki soteski, po katerih hiti mlada Savinja, nismo imeli nič razgleda, vendar smo bili dobre volje in korajžnega srca. Ko smo se pa jeli bližati vhodu v Logarjevo dolino in je nas skozi vejevje začel pozdravljati silni greben Solčavskih planin, so naše oči strmele nad toliko lepoto. In potem smo bili v Logarjevi dolini. Vsem tistim, ki smo že bili tu, in tistim, ki so bili prvič, je ušlo nehote: Ah, kako lepo! In srca so se nam širila v občudovanju.
V	koči pri Piskerniku smo se ta dan ustavili. Dobili smo nekaj postelj, nekaj pa mrva pri sosedu Plesniku. Prenočišče je bilo s tem preskrbljeno. Ravno tako je bilo tudi drugo »vitalno« vprašanje rešeno - dobili smo dobre žgance in dobro vino, tako da sta bili obe struji naše družbe zadovoljni.
In potem je prišla noč. Polegli smo v mehko travo tam pred kočo, uživali v dobrem zraku, zrli k bajnemu nebesnemu svodu, proti kateremu so tam zadaj hrepenele sive skale, juckali, peli in bili veseli. In ker smo precej pili - sicer ne moremo trditi, da samo zrak - smo postali bojeviti. Tisočletne gore, katerih najhujše divjanje razljute-nih elementov ne spravi iz ravnovesja, so se najbrž poredno muzale za našim hrbtom, ko so videle, kako pritlikavi smo. Kralj Zemlje v par urah popravi svojo »ravnotežnost« in ne more »vladati« niti samega sebe. Mogoče pa tudi, da so nam gozdni škratelji, ki smo jih budili v njihovem snu, napravili malo alotrijo in so napravili Piskerniko-vo kaplico tako sladko ...
To je zadnje, kar smo lahko obelodanili iz dnevnika Kemperleta. Ko mi je pred leti gospa Vuk poslala in tudi sama poravnala stroške kopiranja, sem prosil za dnevnik iz drugih let begunstva. Žal nisem mogel v Novo Gorico, da bi tam organiziral kopiranje. Sedaj smo se obrnili na Občino Miren s prošnjo, če vedo, kje je še kaj arhiva begunske skupine iz Vrbovca. Če nam bo uspelo kaj odkriti, bomo poskrbeli, da dobimo kopije.
Za konec bomo še objavljali zapise Antona Vuka, ki jih je objavljal v časopisu Novi list leta 1985.
Nas zanima tisti del zgodovine Čevljarske zadruge Miren, ki opisuje prihod beguncev v naše kraje. Prav gotovo so mirenski begunci tudi Vr-
bovcu vtisnili zgodovinske sledi. Treba je poudariti, da so širili kulturno dejavnost v naših krajih, da so v nekaterih krajih vzbudili te dejavnosti, ki so ljudem v časih avstrijske vladavine in predvsem v vojnem času bile še kako potrebne. Predvsem pa so bili begunci vzor domovinske zvestobe.
PISANJE ANTONA VUKA (1)
Ko je junija leta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna, je bila skoraj polovica delavcev in članov zadruge mobilizirana. Zadruga je ostala z nekaj nad petdesetimi delavci in delavkami. Že prve dni avgusta je zadruga dobila od ministrstva ponudbo za izdelavo vojaških čevljev. Kljub temu, da je zadruga prej izdelovala nekaj nad 30.000 parov letno, je prevzela prvo dobavo 20.000 parov z obvezo, da jih izdela v desetih tednih. Ker je za tako naročilo bilo treba več delavcev, je zadruga zaposlila nad 200 nečevljarjev, zidarjev, mizarjev, krojačev in deklet raznih poklicev. Ure-
skupaj 1.200 oseb. Prej pa je zadruga odproda-la obstoječe prodajalne in nekaj tega odpeljala v Zgornjo Savinjsko dolino.
V begunstvu je s pomočjo tamkajšnjih rodoljubov poskrbela za nastanitev beguncev po privatnih hišah v Mozirju in okolici Rečice.
Takoj so pričeli graditi solidne barake za bodoče delavnice. Delavci zadruge, med njimi številni tesarji, mizarji in drugi so ob pomoči domačih tesarjev v dobrem tednu zgradili barako za ostale oddelke, kjer je delalo vsega skupaj nad 100 ljudi. Montaža strojev in motorja je bila zahtevna naloga. Baraka je imela dolžino nad 100 metrov.
Zadruga organizator življenja begunske kolonije
Organizirali so prehrano za begunce. V ta namen so ustanovili Delavsko konzumno zadrugo s sedežem v Vrbovcu. Tam so imeli tudi ljudsko šolo za otroke beguncev in so jo tudi vzdrževali, financirali so brezplačno zdravstveno oskr-
Iz redovalnice begunske šole v Vrbovcu, ki je bila ustanovljena 22. januarja 1916. V njej se je tedaj šolalo 80 otrok. Učitelj je bil A. Ferlat iz Mirna.
dila je obratovanje tako, da so se zaposleni v naglici naučili določenega dela na traku. Ko je dobila nova naročila, je zaposlila še dodatne delavce, tako jih je bilo 450.
Zadruga najde zatočišče v Vrbovcu
Ko je meseca maja 1915 stopila v vojno Italija, se je morala zadruga zaradi bližine fronte preseliti. Odpeljala je stroje, orodje, surovine, izdelke in polizdelke v Vrbovec (blizu Mozirja). Tudi ob tej težki selitvi se je pokazala moč zadružništva in vzajemnost. Z združenimi močmi so zaposleni v dveh dnevih demontirali dva težka motorja, jih spravili v zaboje, v vreče pa vse orodje, kopita, surovine in polizdelke - vse to so naložili na devet vagonov in jih odposlali na železniško postajo Šmartno ob Paki, odkoder so vse to zvozili na vozovih s konjsko vprego.
Zadruga je organizirala tudi preselitev članov in delavcev z njihovimi družinami vred, vsega
bo beguncev, brezplačno posredovalnico za begunsko in vojaško podporo. Ustanovili so tudi ljudsko kuhinjo za tiste, ki niso imeli družin. Kon-zumna zadruga je klala živino za dobavo mesa. Skrbela pa je tudi za oblačila in druge predmete po najnižjih cenah. Znano je, da so begunci po raznih taboriščih v prvi svetovni vojni umirali od lakote. Število beguncev pa se je kmalu v štirih letih povečalo zaradi rojstev za 51 oseb. Zadruga je posredovala pri oblasteh in dosegla za vse begunce brezplačna oblačila.
Prosvetno delo
Že smo omenili razne oblike kulturnih dejavnosti beguncev. Prirejali so pevske in igralske nastope ter tako dajali pobudo domačinov, da so jim sledili. Treba je poudariti, da so bili nekateri prebivalci po vplivom nemškutarstva, zato je mozirski župan dr. Goričar z vso naklonjenostjo podpiral kulturno delovanje beguncev.
Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 13
Ljudje in dogodki, Kultura, Oglasi
PREKO MODREGA PLANETA Z MATEVŽEM LENARČIČEM
Zanimive fotografije in zgodbe svetovnega
popotnika navdušile
Kulturno društvo Nazarje je tretji septembrski torek v goste povabilo Matevža Lenarčiča, ki je predstavil svojo pot okrog sveta z ultra lahkim letalom. Pozdravne besede je gostu in obiskovalcem namenila županja Majda Podkrižnik, dogodek pa je bil umeščen v sklop praznovanj občinskega praznika občine Nazarje.
Biologa, fotografa, okoljevar-stvenika, planinca in avanturista, ki se po izboru Flightglobal Achievement Awards v Parizu ponaša z nazivom najboljši svetovni pilot letošnjega leta, je predstavila predsednica nazarskega kulturnega društva Vladimira Planovšek. Po mnenju Planovškove je Lenarčiče-va veličina v tem, da ima rad nara-
Matevž Lenarčič je obiskovalcem predstavil fotografije in doživetja s poti okrog Zemlje. (Foto: Marija Šukalo)
vo in naš planet, ki ga opazuje sko- služita kot sredstvo za dosego tezi objektiv kamere in fotoaparata. ga cilja. Pri tem mu jadralstvo in letalstvo Rečičan je spregovoril o svojih
lanskoletnih doživetjih, ko je z ultra lahkim letalom obkrožil svet proti zahodu, in letošnjih, ko je preletel severni tečaj. Sicer je bil to za Lenarčiča drugi prelet Zemlje, prvič se je na pot podal leta 2004. Obiskovalci so uživali v fotografijah, ki jih je pilot naredil na svojem popotovanju, in v zgodbah o dogodkih in dogajanju pri preletu našega modrega planeta. Po besedah predavatelja je bil namen preleta tudi okoljevarstvene narave, saj so merili vsebnost črnega ogljika v zraku.
Zanimive zgodbe in nevsakdanje fotografije so obiskovalce toliko navdušile, da so se govorniku za doživet večer zahvalili s stoječimi ovacijami.
Marija Šukalo
OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE
Popevka nekoč in danes v Galeriji Mozirje
Galerija Mozirje, s katero upravlja Osrednja knjižnica Mozirje, je v petek, 20. septembra, gostila učenki šole solo petja pri Vocal BK Studiu Nado Vukadinovič Be-slič in Barbaro Mlinar. Zbranim sta se predstavili s sklopom slovenskih in tujih popevk, s katerimi sta občinstvo popeljali skozi zgodovino uglasbene pesmi.
Pevki je na klavirju spremljal Anton Acman, podrobnejšo predstavitev nastanka in razvoja glasbene zvrsti popevka je podala Vladimira
Planovšek iz Knjižnice Mozirje.
Najprej se je občinstvu predstavila Vukadinovič-Besličeva, ki je za uvod zapela štiri pesmi, nastale konec 19. stoletja, italijanskega skladatelja Francesca Paola Tosti. Melodijam, polnih sentimentalnosti, je sledil nastop Mlinarjeve, ki je zapela zimzeleni popevki Orion in Ti si moja ljubezen iz najboljših časov festivala Slovenska popevka. V naslednji pesmi Samo jednom se ljubi se je Nada Vukadinovič Be-slič spomnila še hrvaške popevke,
IZJAVA TEDNA
Darja Es, vršilka dolžnosti direktorice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma:
»Ne vem, od kod Občini Mozirje pogum, da javni zavod držijo brez ustanovitvenega dokumenta. Prav tako sem razočarana nad svetniki, da jih tako malo skrbi usoda javnega zdravstva v Zgornji Savinjski dolini.«
nato pa sta se nastopajoči podali na ameriška tla, najprej v Mehiko s pesmijo Besa me mucho in nato v ZDA s pesmijo Louisa Armstronga What a wonderfull world, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja osvojila svet.
Koncert sta pevki nadaljevali s
pesmimi iz 80. in 90. let 20. stoletja na slovenskih tleh: Nad mestom se dani v originalni izvedbi Ditke Haberl in Le s teboj Marte Zore. Za konec sta nastopajoči v duetu zapeli pesem iz mjuzikla Leonarda Bernsteina Zgodba z zahodne strani.
Tatiana Golob
Nada Vukadinovič Beslič (levo) in Barbara Mlinar sta z izborom znanih melodij zbrane popeljale skozi različna obdobja popevke.
(Foto: Tatiana Golob)
14 Savinjske novice št. 39, 27. september 2013
Kultura, Šolstvo
CERKEV MARIJE SNEŽNE SOLČAVA
Presenetljiva glasba orkestra ustnih harmonik
Predzadnji septembrski petek so v solčavski župnijski cerkvi pripravili koncert ansambla, ki svojo glasbo izvaja na ustnih harmonikah. Koncert sta organizirala solčavski Center Rinka in društvo Sorarmonika.
Za poslušalstvo so pripravili zanimiv spored vse od klasikov, kakršna sta Mozart in Vivaldi, pa do lažjih zvrsti, kot je bil Dalmatinski kolaž, El condor pasa ali pa slovenske narodne Pobelelo pole. Prav v vseh je glasba iz ustih harmonik, ki so seveda koncertne izvedbe, zvenela ubrano. V nekaterih glasbenih točkah so imeli spremljavo na kitari, v drugih pa se je izvajanju pridružil še godalni kvartet.
Ansambel Sorarmonika deluje pod okriljem medvoškega Kulturno umetniškega društva JaReM. Skupina še ne deluje dolgo. Lani jih je na mokronoškem festivalu Oh, te orglice slišal Gerhard Mueller, predsednik FIH (Federation Inter-
national de l'Harmonica), in jih povabil k sodelovanju na svetovnem festivalu v nemškem Tros-singenu, ki se bo odvijal v dneh konec oktobra in v začetku novembra letos.
Koncert v Solčavi je sodil v program Festivala
ovčje volne Bicka. Tega so s pomočjo pristopa Leader in s sofinanciranjem evropskega kmetijskega sklada solčavski organizatorji tokrat izvedli tretje leto zapovrstjo.
Marija Lebar
V solčavski cerkvi so zazvenele ustne harmonike. (Foto: Marija Lebar)
V FILC UJETE SLIKE
Kje so meje ustvarjalne domišljije?
Kot prvo od prireditev v okviru dogajanj 3. Festivala ovčje volne Bicka so v petek, 20. septembra, v galerijskem prostoru solčavskega Centra Rinka odprli razstavo slik, narejenih iz ovčje vol-
ne s tehniko polstenja. Razstavo so pripravile članice društva solčavskih filcark Bicka.
Polstene slike predstavljajo tako realen kot domišljijski svet, vsaka od ustvarjalk je dodala
Razstava polstenih slik je pritegnila precejšnje zanimanje. (Foto: Marija Lebar)
MIC VELENJE
Za prijavljene na zavodu brezplačna usposabljanja
Medpodjetniški izobraževalni center (MIC) Šolskega centra Velenje je za brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje, pripravil širok nabor brezplačnih 104-urnih funkcionalnih usposabljanj, ki jih bodo začeli izvajati v tem mesecu.
Za tiste brezposelne osebe, ki so prijavljene za zavodu, so usposabljanja brezplačna. Pokri-
jejo se jim tudi morebitni potni stroški in izplačajo dodatki za aktivno udeležbo. In med katerimi programi lahko zainteresirani izbirajo? Ponujajo različne programe s področij strojništva, elektrotehnike, mehatronike, obnovljivih virov energije, informacijsko-komunikacijske tehnologije in storitvenih dejavnosti gostinstva in turizma.
Marija Lebar
svoj posebni prispevek k celotni razstavi. Cvetje, tihožitja, abstraktni liki vabijo gledalca, da se ustavi in zamisli o urah in trudu, ki so bili vloženi v vsako razstavljeno delo. Pa tudi o veselju in zadovoljstvu filcarke, ko je v mislih predstavljena slika dejansko tudi narejena. O tem je spregovorila Špela Orešnik.
Program ob odprtju je povezovala vodja solčavskega TIC-a Darja Knez: »Festivala si brez vas ne moremo predstavljati, prav tako ne brez vaših pridnih rok, ki ustvarjajo čudovite izdelke. Pa ne samo na festivalu, nasploh na vsakem dogodku, ki ga prirejamo v Solčavi ali kje drugje, ne gre brez filcark. S promocijo naše ovce in njene volne pripomorete k ohranjanju naše identitete in ste v veliki meri zaslužne za prepoznavnost našega kraja daleč naokoli.«
Marija Lebar
UNIVERZA V LJUBLJANI
Liljana Rihter
dekanja Fakultete za socialno delo
S prvim oktobrom je mesto dekanje na Fakulteti za socialno delo prevzela doc. dr. Liljana Rihter iz Delc. Kaj je povedala o vodenju fakultete ter socialni sliki pri nas, boste lahko prebrali v naslednji številki Savinjskih novic.
ŠS
Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 15
FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN NAZARJE
Župnijski dan z otvoritvijo stalne razstave združil
vse generacije
V nedeljo, 22. septembra, se je v frančiškanskem samostanu v Nazarjah kot zadnji dogodek občinskega praznika odvil župnijski dan. Odprtje razstave, pregled dogodkov zadnjega leta in družabne igre so v atrij samostana privabili tako mlade kot starejše župljane.
Nad pripravo dogodka je bdel župnik Franc Kovše, ki je še posebej ponosen na otvoritev razstave Zgodovinska pričevanja. Župnijskega dne se je udeležila tudi nazarska županja Majda Podkrižnik, ki je prepričana, da bo samostan še dolgo zbliževal ljudi in jim nudil uteho.
Kovše je zadovoljen, da je ta dan vsako leto dobro obiskan. »Pripravljamo ga zato, da se zbere celotna župnija in da ni zgolj maša, ampak da se dobimo ob družabnih igrah, skupaj poveselimo in družimo.« Župnijski dan je vedno v mesecu septembru, saj je to mesec obletnic. Letos praznujejo 385. obletnico posvetitve loretske kapele in 352. obletnico posvetitve cerkve Marijinega oznanjenja.
Največ pozornosti so namenili otvoritvi stalne razstave Zgodovinska pričevanja, ki so jo postavili na hodniku samostana. Najprej je obiskovalce z osnovnimi dejstvi seznanila Zdenka Preseč-nik Firšt, nato jim jo je Franc Kovše še razkazal. »Tukaj gre za obnovo prejšnje razstave, ki je imela pomanjkljivosti, saj je bila brez napisov. Tokrat pa gre za urejeno razstavo v večjem obsegu, v katero smo vključili tudi najstarejše vire, recimo zapis Tomaža Hrena glede loretske kapele in ustanovne listine, do katerih ljudje nikoli ni-
Odziv na Bodico tedna
Kot avtorja zapisa v 39. številki Savinjskih novic pod Bodico tedna me je poklical občan A. J. iz Mozirja in pojasnil okoliščine zadimljenja dela Lok in Mozirja tisto, za nekatere »praznično« soboto. V bližini Mozirskega gaja je začasno pridobil v najem njivo, na kateri bi za potrebe svoje kmetije pridelal nekaj »krme« oziroma drugih poljskih pridelkov. Ko je njivo pripravil za posevek, se je na njej množično razbohotila ambrozija, prepovedana in zelo invazivna kultura, ki povzroča hude alergije. Ko je prejel še službeno opozorilo od pristojne inšpekcije, je alergeno kulturo odstranil z njive tako, da jo je skrbno izruval in še ne popolnoma suho zažgal kar na tem zemljišču. Ker je bila vremenska napoved za ponedeljek že slaba, je pohitel s kurjenjem na soboto, ko je zračni tlak pred vremensko spremembo že pritiskal k zemlji. Tega se je zavedel šele potem, ko se je dim širil nizko nad poljem.
Jože Miklavc
so prišli.« Na razstavi je mogoče videti stare fotografije, bakroreze in jekloreze, ki si sledijo po kronološkem zaporedju. Največ stvari so našli v arhivu samostana in samostanski knjižnici, nekaj pa so jih prinesli krajani.
Otvoritvi razstave je sledila kronologija dogodkov preteklega leta. Ta del župnijskega dne je obiskovalcem zelo zanimiv, saj vidijo, kaj vse
počnejo v župniji. Dogajanje je podkrepljeno s fotografijami. Najpomembnejši dogodek preteklega leta je prav gotovo kulturna pešpot sv. Martina, po kateri so se župljani odpravili od Na-zarij do Sombotela na Madžarskem in prehodili 460 kilometrov. Razstavo fotografij bodo odprli v času martinovanja.
Katja Remic Novak
Župnik Franc Kovše je obiskovalce popeljal po stalni razstavi Zgodovinska pričevanja in jih spoznal z zgodovino frančiškanskega samostana in cerkve v Nazarjah. (Foto: Katja Remic Novak)
Obujamo spomine
Na fotografiji so Petkovi otroci iz Florjana pri Gornjem Gradu. Fotografirani so bili leta 1942 ob odhodu najstarejšega sina v nemško vojsko. Z desne stojijo Ivan, Jaka, Marija, Ivanka, Štefka, Anton, Angela, Valentin in Tilka. Naj-
mlajši Martin ni na fotografiji. Zakoncema Mariji in Ivanu Mavrič se je rodilo 15 otrok, štirje so umrli kot dojenčki, ena od hčera kasneje zaradi bolezni.
ŠS
12	Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013	I
Ljudje in dogodki

SREČANJE RODBINE V LUCAH
Spominov in glasbe polna nedelja v Zgornjem
Strmcu
Zadnjo nedeljo v septembru se je na domačiji Moličnikovih v Lučah srečala zgornjestrmč-ka rodbina. Sorodniki, ki so se najprej zbrali pri maši v cerkvi Svetega Lovrenca v Lučah, so se na pobudo Vide Moličnik, ki je želela, da bi se zbrale družine otrok njenih pokojnih starih staršev, Silvestra in Frančiške Voler, prvič dobili na takšnem srečanju.
Dešmanova Olga, Tončev Ivan in Tevčev Jože so kot najstarejši mlajše rodove seznanili z življenjem pred več desetletji. Zbrana družba se je nasmejala ob zgodbah, ki jih je nekoč krojilo kmečko življenje v Lučah. Vrstile so se hudomušne zgodbe o klicanju deklet ob večerih ter o delu na kmetiji, ki je velikokrat postreglo z zabavnimi prigodami. Za dobro voljo je poskrbela tudi ljudska pesem. Na srečanju, ki se ga je udeležilo preko 60 članov rodbine, ni manjkal niti najmlajši, trimesečni Gašper.
Da v rodu glasbenikov ne manjka, se je izkazalo, ko je za harmoniko poprijelo kar šest muzi-kantov, našla pa sta se tudi kitarist in basist. So-
rodniki so se ob okusni hrani in pijači zabavali do poznih večernih ur. Razšli so se hvaležni Vidi, Franju, Jerneju, Sabini in Blažu za gostoljubnost
in povabilo na veselo druženje na njihov dom ter priznali, da si želijo še več takšnih srečanj.
Mateja Goltnik
Sorodniki so med seboj z veseljem podelili zgodbe in spomine. (Foto: Mateja Goltnik)
OSNOVNA SOLA MOZIRJE
Projekt Popestrimo šolo
Po namakanju v vodi, hlajenju v senci in lizanju slastnega sladoleda med počitnicami sledi september, ki nas obdari z novimi dogodivščinami v
Pod streho in senco kozolca se da lepo ustvarjati.
Izdelali smo lepe lesene okvirje za krasno poletno fotografijo, ki nas bo ob deževnih dneh spominjala, kako lepo smo se imeli poleti.
šoli. Otroci, ki radi aktivno in ustvarjalno preživijo prosti čas, pa se radi družijo tudi izven šolskih klopi.
Na toplo sobotno dopoldne smo se odpravili v Mozirski Gaj na Prostočasnice, kjer smo ugotovili, da ima mozirsko planinsko društvo dve koči: eno na Golteh in eno v Mozirskem gaju. Po krajšem sprehodu, da smo se še malo prebudili, smo prispeli do kozolca, kjer smo spregovorili o uporabnosti kozolca. Seveda se ga da uporabljati tudi za ustvarjalne delavnice, nudi nam
prijetno senco in tudi streho nad glavo, če nas preseneti nevihta. Izdelali smo Bučkote, iz katerih bo pognala trava namesto las, in lepe lesene okvirje za krasno poletno fotografijo, ki nas bo ob deževnih dneh spominjala, kako lepo smo se imeli poleti.
Jesen prinaša polno zanimivih dogodkov. V septembru nas bo obiskala še Pika Nogavička s polno malho ustvarjalnih idej.
Zala Acman
Ugotovili smo, da ima mozirsko planinsko društvo dve koči: eno na Golteh in eno v Mozirskem gaju.
Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 17
Ljudje in dogodki, Oglasi
Žage venecijanke
Zage venecijanke so bile žage na vodni pogon, namenjene osnovnemu razrezu hlodov v deske in druge izdelke. Do njihove iznajdbe so les obdelovali s tesanjem ali žagali ročno, s pomočjo jarma - »žaganje na martre«. Prve žage na vodni pogon so v Evropi osnovali v 11. stoletju. Omogočile so hitrejše in natančnejše žaganje in večji izkoristek lesa. Najbolj znana sta bila »augsburški« in »venecijanski« tip žag. Slednjega so na ozemlju današnje Slovenije v 14. stoletju uvedli beneški trgovci, saj je bilo v Benetke
mnogo lažje in ceneje prevažati rezan kot okrogel les. Prva tovrstna žaga je omenjena v dokumentih iz leta 1358. Predvidoma prvo žago v naši dolini je leta 1422, torej v 15. stoletju, ob Dreti v Gornjem Gradu postavil benediktinski samostan.
Značilnost venecijank je bila, da je bil ves mehanizem, z izjemo žaginega lista in nekaterih posebnih delov (vijaki ipd.), lesen. Ker je taka žaga imela le en žagalni list, so jo imenovali tudi »samica«. Poganjala jih je voda, prenosni
Budnova žaga na Ljubnem ob Savinji (Foto: Marijan Denša)
mehanizem je bil sprva enostaven, skozi stoletja so ga izpopolnjevali. Okrog leta 1480 je Leonardo da Vinci v Firencah izumil neposredno povezavo pogonskega in žagalnega mehanizma. Ta tip žage strokovnjaki imenujejo »firenški«, v širši javnosti pa se vse tovrstne žage imenujejo kar venecijanke.
Z razvojem potreb po lesu in izboljšanjem transportnih razmer je število venecijank močno naraščalo. Največ jih je bilo konec 19. stoletja (zemljiška odveza, južna železnica) in v letih gospodarskega razcveta, tik pred izbruhom velike gospodarske krize. Tedaj, torej leta 1930 naj bi bilo na ozemlju današnje Slovenije kar 2.700 tovrstnih žag.
Sčasoma so jih začele izpodrivati sodobnejše, natančnejše in hitrejše polnojarmeniške in tračne žage, sprva na vodni, vedno pogosteje pa na parni in še kasneje na električni pogon. K zatonu malega žagarslva je prispevala tudi nova družbena ureditev. Danes venecijank, ki so dolga stoletja rezale kruh številnim domačinom, praktično ni več. Za turistične namene sta obnovljeni Budnova žaga na Ljubnem ob Savinji, ki je delovala do leta 1965, in žaga v etnološki zbirki v Mozirskem gaju.
Marijan Denša
18 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013
Organizacije, Ljudje in dogodki
MLADINSKO TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Ekipe pokazale veliko mero spretnosti
Na Rečici ob Savinji je sredi septembra potekalo gasilsko tekmovanje za pionirje in pionirke ter mladinke in mladince. Pripravila sta ga Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline in Prostovoljno gasilsko društvo Rečica ob Savinji.
Pionirji so svoje moči in znanje merili v vaji z vedrovko, v štafeti s prenosom vode in vaji razvrščanja. Pri tem so se najbolje odrezali Re-čičani, in sicer pionirji na prvem in pionirke na drugem mestu. Pri pionirjih je drugo mesto pripadlo PGD
Gorica ob Dreti in tretje PGD Po-brežje ob Savinji. Med pionirkami so si prvo mesto prislužile Mozir-janke, PGD Šmartno ob Dreti je pristalo na tretjem.
Pri mladincih je tekmovalo deset fantovskih in dve dekliški ekipi. Poleg teoretičnega znanja so morali pokazati veliko spretnosti pri mokri vaji s hidrantom in vaji razvrščanja. Med mladinskimi ekipami so bili najboljši Mozirjani, ki so osvojili prvo mesto v moški in drugo mesto v ženski kategoriji. Med mladin-
ZAKLJUČEN 24. PIKIN FESTIVAL V VELENJU
Zabavalo se je 100.000 obiskovalcev
V Velenju se je v soboto, 28. septembra, zaključil 24. Pikin festival, na katerem se je zabavalo okoli 100.000 Pik in gusarjev iz vse Slovenije. Športno obarvan festival na temo Zdrav duh v zdravem telesu po Pikino je obiskala tudi pokroviteljica Petra Majdič, ki se je navduševala nad palačinkami, športnimi igrami in delavnicami. Z veseljem se je skupaj s Piko Nogavičko fotografirala in igrala z obiskovalci.
Pokroviteljica festivala Petra Majdič in Pika Nogavička sta pokazali, da je mogoče doseči zdrav duh v zdravem telesu na zabaven in igriv način.
(Foto: Katja Remic Novak)
Številne ustvarjalne delavnice, ska dolina pa po Potočki Zijalki in
dogajanja na različnih odrih, koncerti in zabavne športne igre niso razočarale otrok, ki so hiteli od enega prizorišča do drugega. Kjer je bila Pika Nogavička, se je takoj zbrala množica ljudi, ko pa je v Velenje prišla še častna pokroviteljica Petra Majdič, je bilo navdušenje
še večje. Najuspešnejša slovenska smučarska tekačica priporoča vsem ljudem več gibanja in iger na prostem.
Otroci in njihovi starši so na zabaven in poučen način izvedeli veliko novega. V Mozaiku doživetij so s pomočjo maket izvedeli, kje ležijo večji kraji v Savinjski in Šaleški dolini in kakšne so njihove značilnosti. Otroci so spoznali, da je Nazarje znano po zgodovini lesa, Logar-
Mladinke pri izvajanju mokre vaje s
ci so si drugo mesto prislužili PGD Nazarje in tretje PGD Pobrežje ob Savinji, mladinke pa so bile najboljše iz PGD Rečica ob Savinji.
Omenjeno tekmovanje je bilo tudi tretje pokalno SAŠA regije, zato se je na Rečici ob Savinji v gasilskem znanju pomerilo 44 mladinskih in
hidrantom (Foto: Marija Šukalo) 34 pionirskih ekip iz celotne regije. V pokalnem delu so bili v pionirski kategoriji najboljši pri fantih PGD Rečica ob Savinji, med dekleti PGD Mozirje, v mladinski kategoriji je med fanti najboljše PGD Lokovica, med dekleti pa PGD Andraž nad Polzelo.
Marija Šukalo
VRTEC MOZIRJE
Pikine čalapinke
Tudi otroci iz vrtca Mozirje smo nestrpno čakali na teden Pike Nogavičke. V času od 23. do 27 septembra so se odvijale dejavnosti v skupini starejših otrok na temo nagajive Pike. Otroci so se z veseljem poistovetili z njenim likom, saj so v svojih mladih dušah vsi prave Pike Nogavičke - razigrani in navihani.
Da pa je bilo dogajanje še bolj pestro, nas je osebje slaščičarne v Mozirju povabilo na Pikine čala-
Mladi
foOU&fll&O.V,
pinke. Tako nam je sredi mozirske-ga trga pekla palačinke čisto prava Pika Nogavička. Ta najbolj navihana deklica na svetu nas je zabavala na njen hudomušen in razigran način. Da so nam Pikine čalapinke res teknile, je s slastnim namazom poskrbel čisto pravi gusar.
Sonja Miklavc, Boža Predovnik
Igli. Pri posameznih krajih so obiskovalce čakale delavnice, vezane na kraj. Tako so v Lučah filcali iz prave ovčje volne, na Golteh pa smučali med količki. Pa naj še kdo reče, da Pika Nogavička ni pametna deklica!
Katja Remic Novak
Najbolj navihana deklica na svetu nas je zabavala na njen hudomušen in razigran način.
Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 19
Organizacije, Ljudje in dogodki
SREČANJE STAREJSIH GASILCEV TOKRAT NA LAZAH
Prisluhnili pesmi, šalam in predavanju
Tradicionalno srečanje gasilskih veterank in veteranov je letos gostilo Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti. Tako so se v petek, 20. septembra, zbrali na športnem prostoru na Lazah in prisluhnili programu, ki ga je zanje pripravila komisija za veterane pri zgor-njesavinjski gasilski zvezi.
Pevski sestav gasilskih veteranov iz več društev, ki si še ni nadel uradnega imena, je uvodoma zapel pesem V vrste gasilske, ki velja kot gasilska himna. Po pevski točki je zbrane pozdravil predsednik komisije Franc Matjaž. Ta je naštel uspehe veteranskih tekmovalnih desetin. Te imajo v desetih društvih od petnajstih, kolikor jih je v zvezi. Matjaž je poudaril, da si želijo formirati tekmovalne deseti-
Prisotni so predavanje pozorno spremljali, saj so mnogi med veterani nekdanji operativci. (Foto: Marija Lebar)
ne še v preostalih društvih. Prisotne sta pozdravila predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar in predsednik go-stiteljskega gasilskega društva Jer-
nej Riga. Obiskala jih je tudi Gelca, ki jo pooseblja Ivo Tesovnik iz Nove Štifte. S komičnim nastopom je požela nemalo smeha.
Osrednja točka »uradnega« de-
la programa je bila letos predstavitev analize gašenja in dogajanja ob požaru na Velikem Rogatcu, kot je povedal poveljnik zveze Slavko Bric. Samo analizo je ob video projekciji podrobno podal Gregor Križnik, poveljnik PGD Okonina, sicer zaposlen na regijskem centru za obveščanje v Celju. Prisotni so predavanje pozorno spremljali, saj so mnogi med veterani nekdanji operativci in imajo z različnimi intervencijami nemalo izkušenj.
Sledilo je prijateljsko druženje, kjer ni manjkalo tem za pogovore. Kasneje, ko je bilo razpoloženje že na višku, je prišla zbrane pozdravit tudi županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, ki je bila prej zaradi obveznosti zadržana.
Marija Lebar
MOZIRJE
POT NA MOZIRSKO PLANINO
Ansambel Golte
Bistra studenčnica za
predstavil lanski koncert žejne pohodnike
na DVD-ju
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali posnetek lanskoletnega koncerta ansambla Golte. (Foto: Marija Šukalo)
V mozirskem kulturnem domu so 27. septembra člani ansambla Golte premierno predstavili DVD o lanskoletnem koncertu. Slednjega so pripravili ob svoji deseti obletnici delovanja. Po besedah vodje ansambla Andreja Raka so se z DVD-jem želeli oddolžiti vsem nastopajočim in tistim, ki so jim pomagali pripraviti zabavni spektakel.
Na digitalnem pomnilniškem
Med gorsko kmetijo Keber in Planico leži na vkreber postavljena ravnina, imenovana Kebrov breg. Pohodniki jo zelo dobro poznajo, saj pot preko nje iz njih iztisne vso energijo. Tik pod vrhom je izvir čiste vode, ki ga je Marko Goličnik lepo uredil, da si lahko na njem mimoidoči pogasi žejo.
Redki so tisti pohodniki, ki si žeje na tem izviru med hojo navkreber ne pogasijo, saj je voda prijetno hladna, predvsem pa čista. Do-
slej jo je bilo moč piti, a je bil človek ob tem nemalokrat ves pošprican. Odslej pa temu ne bo več tako, saj je Marko, čebelar in znani rokodelec, iz lesa naredil žlebič, na katerega je speljal vodo. Ker mu to ni bilo dovolj, je v rob vkopal stezo do izvira. Po njej se bo lahko vsakdo sprehodil, se nato odžejal ali pa si brez skrbi napolnil plastenko vode, ki mu bo dala moč na poti proti Mo-zirski koči.
Benjamin Kanjir
mediju je moč videti, kako so potekle priprave na koncert. V uvodu je predstavljeno razmišljanje članov ansambla, za katere je organizacija lanskoletnega koncerta bila velik izziv. Gledalec lahko podoživi še enkrat vse glasbene trenutke, ki so jih pripravili slavljenci in njihovi glasbeni gostje. DVD je nastal v sodelovanju z video produkcijo TV Golica.
Marija Šukalo
Izvir čiste vode je uredil Marko Goličnik, da si lahko mimoidoči pogasi žejo.
(Foto: Benjamin Kanjir)
20 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013

Šolstvo, Šport
MINI OLIMPIJADA NA RECICI OB SAVINJI
Pomembno je sodelovati in ne vedno zmagati
Osnovna šola Rečica ob Savinji in velenjska regijska pisarna Olimpijskega komiteja Slovenije sta pripravili mini olimpijado. Namen prireditve je bila v prvi vrsti predvsem športna aktivnost najmlajših otrok, ki so jih pri različnih športnih disciplinah lahko spremljali in spodbujali njihovi starši, ter vzgoja v smeri
športa in olimpizma.
Na nogometnem igrišču ob šoli so se 28. septembra v različnih igrah pomerili učenci prve tiade osnovnih šol Livada, Šoštanj, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Vse dogajanje je sledilo sloganu Pomembno je sodelovati in ne vedno zmagati.
Otroke sta pozdravila nekdanja profesionalna atletinja in udeleženka olimpijskih iger Brigita Langerholc Žager in nekdanji olimpijski in svetovni prvak v metanju kladiva Primož Kozmus. (Foto: Marija Šukalo)
Otroci prve trijade so se ob igrah dobro zabavali.
(Foto: Marija Šukalo) Pozdravne besede sta več kot sedemsto tekmovalcem in njihovim spremljevalcem namenila nekdanja profesionalna atletinja in udeleženka olimpijskih iger Brigita Langerholc Žager in nekdanji olim-
pijski in svetovni prvak v metanju kladiva Primož Kozmus. Poudarila sta, da je pomembno druženje in gibanje, igre, ki so jih pripravili na Rečici, pa naj pripomorejo h krepitvi prijateljstva med otroki.
Udeležencem je spregovori tudi poslanec Jože Kavtičnik in otrokom zaželel veliko iger in zabave. Njegovim željam sta se pridružila župan Vinko Jeraj in ravnatelj osnovne šole Peter Podgoršek.
Kot se za olimpijado spodobi, so prinesli olimpijski ogenj in zastavo. Ob prisegi malih olimpijonikov in prisegi organizatorja so se igre začele. V dvournem dogajanju so otroci merili moči v igrah na blazini, teku, spretnostih z žogo in preskakovanju bradlje ter štafetnih igrah. Nad organizacijo dogodka je bdela Sabina Kramer s sodelavci in ani-matorji.
Marija Šukalo
SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC
Okrepljeni in polni načrtov za novo sezono
Mladi tekmovalci so se na ledeniku v Hintertuxu pridno pripravljali na novo sezono. (Foto: BN)
V Smučarskem društvu Beli zajec iz Mozirja so se konec septembra zbrali člani, podporniki in sim-patizerji. Predsednik društva Bojan Napotnik jim je predstavil novo vizijo delovanja in aktivnosti, kot tudi nove smernice dela, ki zajemajo tako tekmovalce, formiranje ekip in odborov, trenerjev, pomoč sponzorjev ter izvedbo tečajev in seminarjev za strokovni kader. Predstavitev je vsebovala izvedbo tečajev za najmlajše kot tudi za strokovni kader društva (učitelji, trenerji, sodniki).
Napotnik je predstavil delo društva preteklega leta oziroma sezone in kritično ocenil smučanje na državnem nivoju in na območju Zgornje Savinjske doline. Opozoril je na poglaviten problem pri smučanju, ki je ena najdražjih športnih panog. Obstaja namreč neharmo-ničnost med generacijami v klubih, kar posledično prinaša veliko nesoglasij in s tem tudi slabe odnose in še slabše rezultate. Delo z najmlajšimi (cicibani) daje zelo spodbudne rezultate, ko preidejo v starejše kategorije, pa le-to pomeni mnogo več dela oziroma obveznosti, odrekanja, financ ter predvsem
zelo dobro organiziran klub, ki uspe slediti potrebam slehernega perspektivnega tekmovalca in jim omogoča razvoj in napredovanje.
Predlog predsednika za izboljšanje situacije tako v lokalnem okolju kot tudi v slovenskem smučanju izhaja iz njegovega 30-letnega delovanja v klubih. Kot tekmovalec, funkcionar, trener in oče smučarja tekmovalca predlaga izboljšanje stanja v smeri sistemskih sprememb v klubih in zvezi. Organi in odbori v klubih, društvih in na smučarki zvezi pogosto zaradi različnih interesov ne opravljajo svoje primarne funkci-
je in prej škodujejo, kot pa koristijo. V Smučarskem drušlvu Beli zajec je predsednik tudi zato ustanovil tako imenovani strokovni svet, ki je sestavljen iz strokovnjakov na področju alpskega smučanja, tehnične in kondicijske priprave.
Bojan Napotnik je članom društva predstavil stališča in predvsem razočaranje nad odnosi z Gornjesavinjskim smučarskim klubom Mozirje, iz katerega je letošnje leto izstopil. Poudaril je, da ne glede na navedeno situacijo upa v nadaljevanje sodelovanja na profesionalnem nivoju in predvsem kot
V Smučarsko društvo Beli zajec so pred začetkom letošnje smučarske sezone prestopili skoraj vsi mlajši in starejši deklice in dečki, ki so v pretekli sezoni tekmovali za Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje. Predsednik društva Bojan Napotnik se z mladimi smučarji že pospešeno pripravlja na novo sezono.
pomoč pri izvedbi večjih tekmovanj in drugih aktivnosti, ki bodo v pomoč mladim perspektivnim smučarjem.
Smučarsko društvo Beli zajec se je za prihodnje sezono prijavilo za prvo grasski tekmovanje evropskega ranga na FIS smučišču Sla-pnik v Novi Štifti. Kot prva in najpomembnejša naloga je priprava tekmovalcev na prihajajočo sezono. Mladi smučarji so bili že tretjič letos na ledeniku Hintertux, načrtujejo še več priprav, kajti želja trenerjev Bojana Napotnika in Jelka Su-hoveršnika, kot tudi tekmovalcev, je, da ponovijo in še izboljšajo lanske rezultate.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 21
Šport, Kronika
SVETOVNO PRVENSTVO ZA AMATERSKE KOLESARJE
Odlični Slovenci, med njima tudi Zgornjesavinjčana
Predzadnji vikend v septembru se je v italijanskem Trentu odvijalo svetovno prvenstvo za amaterske kolesarje, katerega sta se udeležila Gornjegrajca Nina Mermal in Igor Grudnik. Oba sta namreč izpolnila kvalifikacijsko normo na letošnjem Maratonu Franja. Udeležila sta se cestne dirke, Mermalova je v svoji kategoriji s časom 4 ure 45 minut osvojila peto mesto, bila pa je tudi najmlajša udeleženka svetovnega prvenstva. Grudnik je v konkurenci 160 tekmovalcev v svoji kategoriji osvojil 71. mesto s časom 4 ure in 15 minut.
Cestna dirka dolžine 112 kilometrov in z višinsko razliko 2.900 metrov je bila kar zahteven zalogaj. Predvsem zadnji od treh vzponov, vzpon proti cilju, je bil dolg kar 22 kilometrov. Cilj je bil na planini Monte Bondone na višini 1.600 metrov nad morjem. Oba udeleženca sta pohvalila organizacijo dogodka, dodala, da se je bilo užitek voziti po lepih cestah, za razliko od naših, ter dodala, da so pravo vzdušje naredili tudi njihovi navijači, ki so jih spremljali na tekmovanje. Med temi je bil tudi klubski sotekmovalec Luka Pusto-slemšek.
Za Grudnika, ki se s cestnim kolesarstvom ukvarja zadnja štiri leta, prej je bil gorski kolesar, je bilo zadovoljstvo že udeležba na svetovnem prvenstvu in dober čas, ki ga je dosegel. Merma-lova je že pred časom napovedala, da bo zadovoljna, če bo progo uspešno prevozila, tako da je peto mesto odličen rezultat. Njen cilj je bil namreč, da prevozi do cilja. Oba kolesarja sta čla-
Nina Mermal je v letošnji sezoni osvojila naslov državne podprvakinje v vzponu. Igor Grudnik je nastopil na šestih od sedmih maratonov, ki so šteli za Alpe Adria Tour, in v svoji kategoriji osvojil skupno drugo mesto.
na kolesarskega društva Alpe iz Kamnika, na prvenstvu je bilo še sedem drugih članov kluba. Slovenski predstavniki so dosegali zelo dobre
rezultate, najboljši je bil Matej Lovše, ki je postal absolutni zmagovalec v kronometru.
Štefka Sem
Nina Mermal (tretja z desne) in Igor Grudnik (stoji četrti z desne) sta v Italiji nastopila na svetovnem prvenstvu za amaterske kolesarje. (Foto: Luka Pustoslemšek)
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Zaključili
KOŠARKARSKA LIGA BRGLEZ.COM NA POLZELI
Vabilo k
sezono zunaj sodelovanju
Na zadnji tekmi v sezoni z malokalibrsko puško, ki jo je organiziralo gornjegrajsko strelsko društvo v nedeljo na strelišču Lovske družine Gornji Grad, je bila dobra udeležba. Z njo so zaključili sezono zunaj, novembra pa začnejo tekmovati z zračno puško na zračnem strelišču v Bočni. Zmagal je Peter Bezovšek (94 krogov (6 x 10)), drugi je bil Boris Purnat (94 (4 x 10)) in tretji Ivko Poličnik (92).
Jože Gomboc
Organizatorji košarkarske lige Brglez.com vabijo rekreacijske košarkarske ekipe k sodelovanju od 24. novembra do predvidoma marca prihodnjega leta. Ligaško tekmovanje bo potekalo eno-krožno (vsak z vsakim) v nedeljah od 8. ure dalje v dvorani košarkarskega društva Hopsi Polzela. Več informacij o pravilih lige in organizaciji dobite preko elektronske pošte: mslokar.p221@gmail. com ali dani.daniloturnsek@gmail.com.
IS
DELOVNA NESREČA NA GOLTEH LETA 2002
Sojenje po več kot desetletju še poteka
Na celjskem sodišču se je nadaljevalo sojenje o hudi delovni nesreči, ki se je na Golteh zgodila 9. oktobra 2002. Pred enajstimi leti sta v njej tragično preminula dva zaposlena. Na razpravi se je izkazalo, da slovenski pomožni delavci niso razumeli nemškega jezika, nemški nadrejeni pa niso govorili slovensko. Tako naj bi običajno prevajal Bernard Fricelj, ki pa je nemško obvladal zelo slabo, je s sojenja poročal časnik Dnevnik.
Februarja leta 2002 je glavni republiški prometni inšpektor zaradi dotrajanosti prepovedal nadaljnje delovanje nihalke, zato so morali na Golteh zamenjati eno od nosilnih vrvi. Več kot 3,5 km dolgo in več kot 50 ton težko jekleno
vrv so namestili v začetku oktobra. Dela so bila v zaključni fazi, so poročale Savinjske novice takrat.
Usodnega jutra so strokovnjaki opazili, da je na spodnji postaji žičnice Žekovec 72-tonska protiutež nameščena nekoliko previsoko. Eden od avstrijskih monterjev se je skupaj z Bojanom Mazejem iz Lepe Njive in Pavlom Herlahom, domačinom iz Globoke pri Žekovcu, spustil v jašek in jima naročil, naj demontirata varovalno potisno ploščo nosilne vrvi. Nekaj časa naj bi ju nadziral, potem pa se umaknil, medtem pa sta delavca ponesreči odmontirala tudi glavno potisno ploščo in skupaj z utežjo zgrmela pet metrov globoko. Fridrich Grechammer, ki je bil v ča-
su nesreče vodja del, in Bernard Fricelj, ki je bil vodja pomožnih delavcev, se za nesrečo ne čutita kriva.
Tožilstvo jima očita, da nista poskrbela za varnost pomožnih delavcev. Grechammer bi moral obvezno izdati pisne izjave o varnosti in ne bi smel dovoliti, da delavci delajo brez nadzora. Med zaslišanjem Petra Sevnika, ki je bil v tistem obdobju vodja marketinga RTC Golte, se je izkazalo, da je bil problem v komuniciranju med Avstrijci in slovenskimi pomožnimi delavci. Tudi Bernard Fricelj je tako slabo obvladal nemščino, da ni skupaj spravil niti enega samega stavka, so še zapisali v Dnevniku.
Marija Lebar
22 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013
Kronika, Zahvale, Informacije, Oglasi
Preventivne aktivnosti za izboljšanje varnosti pešcev v cestnem prometu
Na območju Policijske postaje Mozirje se je v obdobju 20042013 zgodilo 24 prometnih nesreč z udeležbo pešcev. V teh prometnih nesrečah je ena peška umrla, enajst pešcev je zadobilo hudo telesno poškodbo, petnajst pešcev pa lahko telesno poškodbo.
Da bi se izognili udeležbam pešcev v prometnih nesrečah, ki imajo skoraj vedno za posledico telesno poškodbo, velikokrat pa so za pešca tudi usodne, svetujemo, da v jesensko-zimskem času, ko je vidljivost zaradi noči, megle in pogostih padavin zmanjšana, upoštevajte naslednje nasvete:
-	nosite svetlejša oblačila z našitimi odsevnimi telesi,
-	pri hoji na neosvetljenih delih nosite odsevna telesa (kresničke) ali svetilke,
-	za hojo, kjer so zgrajeni, vedno uporabljajte pločnike,
-	izven naselja hodite po pločnikih, če teh ni, hodite po bankinah oziroma tik ob robu vozišča, po levi strani vozišča v smeri hoje, da lahko pravočasno opazite vozilo, ki pelje nasproti, in se mu umaknete, če vas voznik ne opazi,
-	vozišče prečkajte na za to označenih mestih (prehodih za pe-
šce). Pred prečkanjem se kljub temu, da prečkate vozišče na prehodu za pešce in imate formalno prednost pred vozili, prepričajte, če se prehodu približuje kakšno vozilo. Če se prehodu približuje eno ali več vozil, raje počakajte, da vozila odpeljejo, šele nato stopite na prehod za pešce in prečkajte vozišče. Zavedati se morate, da je vaša hitrost gibanja bistveno počasnejša od hitrosti vozil, to hitrost pa je vizu-elno zelo težko natančno določiti,
-	če prečkate vozišče izven označenih prehodov za pešce oziroma tam, kjer prehodov ni, prečkajte cesto po najkrajši poti, pravokotno na smer vozišča,
-	prečkanje vozišča naj vedno poteka z običajno hitrostjo hoje (med prečkanjem se ne obotavljajte in tudi ne tecite preko vozišča),
-	zavedajte se, da so vremenske in vozne razmere takšne, da je potrebno biti še posebej pozoren in zaradi teh razmer upoštevajte daljše poti zaustavljanja vozil,
-	če ste uživali alkoholne pijače in boste udeleženi v cestnem prometu kot pešec, bodite posebej previdni pri hoji (v primeru, da je zaužita količina alkohola prekomerna, odsvetujemo vsako aktivno udeležbo v cestnem prometu).
Policisti Policijske postaje Mozirje v cilju zagotavljanja večje varnosti udeležencev v cestnem prometu pozivajo vse občane, da jih obvestijo na telefonsko številko 03-839-18-80 ali 113, ko v cestnem prometu opazijo pešca, ki nezanesljivo hodi po cesti, je zaradi hoje ponoči v temnih oblačilih slabo viden, ki hodi po napačni strani ali sredini ceste, vijuga po cesti zaradi vinjenosti itd. S tem bomo skupaj mogoče izboljšali varnost v cestnem prometu in preprečili, da bi takšen pešec postal žrtev prometne nesreče. Policijske patrulje bodo v času od oktobra 2013 do aprila 2014 poostreno nadzirale ravnanje in opremljenost pešcev pri udeležbi v cestnem prometu in spoštovanje predpisov do pešcev.
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
• TATOVI BAKRENIH ŽLEBOV PONOVNO NA DELU
Šmihel: 2. oktobra v popoldanskem času so bili policisti obveščeni o tatvini bakrenih žlebov v Šmihelu. Neznani storilec je z vikenda ukradel dvanajst metrov bakrenih žlebov in dva metra odtočnih bakrenih cevi.
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu ugasnil bo vihar, v naših srcih jo ne bo nikdar
V SPOMIN
11.10.2013 bo minilo leto, od kar nas je v 94. letu starosti zapustila naša mama, tašča, babica, pra in prapra babica
Jožefa POLIČNIK
Zahvala vsem, ki se jo spomnite in se ustavite ob njenem grobu.
Vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www. p o g re b-m o r a na.si
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
12	Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2013	I
Za razvedrilo
Cvetke
O STROSKIH POEZIJE IN NASMESKOV Petra Širko Poljanšek, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje:
»Gospod Lainšček, moram vam povedati, da sem velika oboževalka vaše poezije in se že veselim prebiranja vaših novih ljubezenskih pesmi v tej lepi dlančnici.«
Feri Lainšček, pesnik in pisatelj (v sredini): »Vsekakor sem vesel, da sem uspel v tako majhno embalažo stisniti toliko ljubezni. Nuja po varčevalnih ukrepih je žal zadela tudi poezijo.«
Igor Bezget, kitarist v Lainščkovem performansu Ne bodi kot drugi: »No, hvala bogu, nasmeh je še vedno brezplačen ...«
VSTOP PROST TUDI ZA ČLANE ANSAMBLA
Fantje ansambla Golte na predstavitvi posnetka njihovega koncerta ob 10-letnici delovanja.
Andrej Rak (levo): »Končno bomo lahko enkrat tudi mi gledali ansambel Golte iz dvorane.« Gregor Rak: (v sredini): »To smo mi, če kdo še ne ve.« Toni Drobež: »Zdej, ko je vstop prost, bom pa lahk kupu ena dva DVD-ja.«
MARJANOV PETELINJI VRTEC
Na Lenartovem sejmu na Rečici ob Savinji so naredili vse živo, da bi obudili tiste najlepše etnografske slike iz časov prvega ciganskega para Urške in Pavla. Preigravali so različne scenarije in zgodovinske like, a vsako leto jih zares preseneti Marjan Šinkar iz Spodnje Rečice. Predlani star »pecikl« Torpedo, lani najstarejši usnjen otroški čeveljc sosedovega Joža, letos pa »ukradeni« petelin na štrik-cu in hajd na Lenartov sejm. »Pepo« ni bil naprodaj, pritegnil pa je cel petelinji vrtec.
24 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013
Križanka, Informacije
produkt presnove beljakovin i LASTI P 00 vplivom pepsina
nekdaj kovinska VOJAŠKA obleka. gibu iva na sklepih
zmrznjena slaščica iz mleka jajc.
sadja in dodatkov
uniformiran služabnik
plaha gozdna žival
solnicaza divjačino
slovenski geograf (anton)
RAKAVO tkivo
elsner. MARKO
ote v me-Sčanskem okolju
meäana pijača
nujno vojaško ali diplomatsko sporočilo
prebivalec naše sosednje države
enoletni poganjek. s katerim se cepi
izbočen. praviloma prehoden stavbni del z ograjo
riževo žganje
pristaniško mesto v sv alžiriji
sredstvo za barvanje
orientalsko grobo sukwo
zbor osmih pevcev
svetopisemska oseba juoov sin
ptica ujeda. srienar
kitajska ponev
simbol za naravni logaritem
kij. tolkac
rimska boginja jeze
organizem, ki za preživetje ne potrebuje kisika
manjša vla-cilna mreža za lov ob obali
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novitete na knjižnih policah
LEPOSLOVJE:
Jože Sevljak: Le vkup, le vkup, Karlo Hmeljak: Krčrk, Janja-Lucija Vidmar: Morilec z napako : kriminalno-erotični roman, Sandor Marai: Esterina zapuščina, M. L. Stedman: Luč sredi morja, Julia Quinn: Vikont, ki me je ljubil, Anita Moorjani: Z roba smrti v pravi jaz, Jan-Philipp Sendker: Prisluhni srcu, Jenny Colgan: Najlepša čokoladnica v Parizu, Oliver Pötzsch: Rabljeva hči in črni menih.
MLADINSKA LITERATURA:
Ankica Lepša: Mali detektiv in skrivnostni milijonar, Barbara Čeh: Škra-tek Nace na poletni večer, Tina Brin: Nabrita Brina, Erna Svet: Levček Oli, Zvezdana Majhen: Sončne rime, Igor Gošte: Čebelje dogodivščine, Alan MacDonald: Troli na počitnicah.
STROKOVNA LITERATURA:
Gideon H. Houanitau: V navzkrižnih svetovih : Salomonovi otoki - Slovenija, Travniško sadje: sorte, pridelava in predelava, Od Ledavskega jezera do Sotinskega brega, France Stele: Zlati hrib, Tomaž Teropšič: Štajerska v plamenih : taktika, orožje in oprema štirih vojsk na Štajerskem v drugi svetovni vojni, Daniel Gilbert: Spotikanja o sreči, Denise Linn: V 21 dneh do uvida v prejšnja življenja, Bronnie Ware: 5 najpogostejših obžalovanj pred smrtjo.
Slovarček:
MELIK - slovenski geograf (Anton); SALA - mesto na Švedskem; TARTANA - manjša vlačilna mreža za lov ob obali;
v,_J

Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
PERISKOP, ENOPERKA, NOS, MAAR, VASILIJ, ŽALE, OČALA, ABU DABI. DORA, ET, PARABOLA, RENETA, ANALOG, PAKT, DOL, RČ, IRAČAN, ALIRA, TNT, TRIROG, ETAN, MIAMI, PANIČNOST, AKTIV, STANDARTA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 42. številki SN
Ime in priimek: Naslov:
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 25
Napovednik dogodkov	
Petek, 11. oktober	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Čriček in mravljica
	ob 19.00. Vila Herberstein Velenje Kulinarični večer z dobrotami istrske in dalmatinske kuhinje
	ob 19,00. Kulturni dom Gornji Grad Potopisno predavanje Izkušnja dolga 800 km - Camino
	ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Dr. Peter Weiss predstavlja zgornjesavinjsko pripovedno izročilo
Sobota, 12. oktober	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : Top Car Polzela (st. cicibani)
	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : Top Car Polzela (ml. cicibani)
Torek, 15. oktober	ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Buča debeluča
Sreda, 16. oktober	ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Čriček in mravljica
Četrtek, 17. oktober	ob 16.00. CSU Nazarje Delavnica: Naučimo se uporabljati Microsoft Word
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca in teličko, stara en teden, pasme limuzin; gsm 041/324-438. Prodam bikca sivca, starega 2 meseca in pol; gsm 041/216-481. Prodam bikca sim/rh, starega 3 mesece, kupim teličko sim., staro nad 6 mesecev; tel. 03/584-17-24.
Prodam telico simentalko, težko cca 65 kg; gsm 040/256-652. Prodam 8 mesecev brejo telico, sivko, pašno; gsm 041/793-519. Pujske in odojke prodam (25 - 30 kg); gsm 031/542-798.
Prodam prašiče, 120 -150 kg, lastne reje - možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje ali zakol, z dostavo; gsm 041/619-372.
Prodam plemenskega ovna, js pasme 2 A; gsm 041/211-449.
_ŽIVALI - KUPIM
Kupim vse vrste krav in telic za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo ali telico za zakol ali dopitanje in teličko nad 120 kg, mt; gsm 031/533-745.
IZGUBLJENE ŽIVALI
K nam, v Šmiklavž, se je zatekel črn pes - ovčar. Kdor ga pogreša, naj pokliče na tel. 584-75-87.
DRUGO - PRODAM
Veleslalomske smuči, elan race GSX 191, prodam; gsm 031/776-736. Ugodno prodam LCD monitor; gsm 041/203-098.
Prodam nova, imova garažna vrata, 230 x 230 cm, ter prešo za sadje ali menjam za drva; gsm 041/464-032. Dve otroški sobi z jogiji bele barve prodam po simbolični ceni; gsm 051/357683.
Prodam zamrzovalno skrinjo gorenje, 310 l, stara 9 let, za 100 eur; gsm 051/206045.
Prodam vgradni hladilnik in kombiniran prosto stoječ štedilnik; gsm 031/805253.
Ugodno prodam kamin - lokaterm, moč 9 kW, nov, nerabljen; gsm 031/892-120. Prodam rabljeno litoželezno peč za centralno kurjavo viadrus U22-58 kW; gsm 041/513-270.
Prodam rabljeno motorno žago husqvar-na, cena 150 eur; gsm 031/344-006. Prodam traktor paskvali, spredaj s hidrav. snež. plugom, traktor. in avto prikolico; gsm 041/464-032.
Prodam dvobrazdni plug imt, (10 col), ter »špangeljne« za les; gsm 051/366-124.
DRUGO - KUPIM
Kupim betonsko okno za hlev, dim. 100 x 60 cm; gsm 031/774-520. Kupim seno; gsm 031/299-738.
VOZILA IN OPREMA - PRODAM
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	V NAJEM ODDAMO POSLOVNI PROSTOR
v centru Mozirja, v izmeri 65 m2; gsm 070/744-707.
Katarina Herček Podlesnik s.p., Savinjska cesta 1, Mozirje.
◊	GEODETSKE STORITVE
Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek, ... Gsm: 031/337-478.
Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad.
◊	UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, pe-letni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
Prodam domačo češpljevo marmelado; gsm 041/978-947.
Prodam domačo volno za pletenje, 13 eur/klobka - cca 40 dag; gsm 070/21722.
Ugodno prodam čebelje panje z vso opremo; gsm 031/535-369. Prodam bukova metrska drva; gsm 031/651-641.
Oddam 6 kom nove, strešne, brez azbestne, valovite salonitke za 1 kg kave; gsm 040/145-696.
Prodam škodo felicijo, 1.6, 55 kW, sportline, l. 1999, reg. okt. 2014; gsm 041/940234.
Prodam suzuki vitara, 1.9 DDIS, l. 2009, vsa oprema; gsm 041/354-597. Prodam golf III. diesel, l. 1996, servo volan in centralno zaklepanje. reg. do nov., 790 eur; gsm 041/616-463. Prodam 1 leto rabljene zimske gume, 175/65 R14, eskimo; gsm 070/813-496. Prodam 4 skoraj nove zimske gume 155/70-13; gsm 041/783-489.
Prodam zimske gume na jeklenih platiščih, rab. 1 sezono, razmah 100 mm, d. 175/70 R13; gsm 031/774-520. Prodam platišča, 13 col, za clio in platišča z zim. rablj. gumami in novimi pokrovi; gsm 031/608-282.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam obnovljeno garsonjero v okolici Nazarij, 28 m2; gsm 031/526984.
Prodam garsonjero v Lačji vasi, 30 m2, je v pritličju, 21.000 eur; gsm 031/371-143. Oddam 2,5-sobno stanovanje v Gornjem Gradu; gsm 041/354-573. V najem oddam garažo ter prodam domači kis; gsm 031/539-051.
OSEBNI STIKI
Prijazen oče išče zvesto, razgledano punco za skupno življenje; gsm 041/552344.
26 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013
Ljudje in dogodki, Oglasi
KAMP MENINA
Adrenalinske poroke v Varpoljah
V kampu Menina ni časa za dolgčas. Imajo adrenalinski park in igrišče za otroke. Ponujajo vodeno pohodništvo, kolesarske ture, rafting, kanjoning, snorklanje, smučanje na travi, koncerte, plese, animacije, sproščanje v finski savni, tipično hrano Zgornje Savinjske doline. Spečejo vam tudi svežo postrv ali pripravijo jedi na žlico.
26 modernih mobilnih hišk s kuhinjo in kopalnico ter teraso je kot nalašč za družine. Med njimi se skrivajo štiri treker hute, manjše posodovljene lesene hiše. Na prostrani zelenici pa si obiskovalci lahko izberejo prostor za svojo prikolico ali šotor.
Lastnik kampa Jure Kolenc pove, da jim pride prav tudi ho-
stl, ko se fantje odločijo, da bodo pri njih praznovali fantovščino. Imeli so tudi že več porok. Tako se nevesta v prečudoviti beli obleki v vodo zapelje s kanujem, bodoči ženin pa se v svečani opravi z gugalnico v adrenalinskem parku zaguga nad nevesto. In kaj kmalu sta spet v vznesenem objemu.
V zimskem času prav tako nikomur ni dolgčas. Smučarje in bor-derje napotijo na zasnežene strmine Golt. Tudi za sankače je dovolj zimskega veselja. Plezalci pa se vzpenjajo po mogočnih zalede-nelih stenah slapov, ki se v Zgornji Savinjski dolini spuščajo izpod alpskih vrhov.
PR
Smeha in adrenalina polna pustolovščina pred poroko
(Fotodokumentacija kamp Menina)
ŠENTJANŽ
Sončnična razglednica
Na poljih naše doline je videti vse več z ajdo posejanih, prav v tem času odcvetajočih njiv, polja pa sem in tja krasijo še sončnice. Na njivah so se v lepem septembru obarvale tudi buče, vse več je tistih, ki imajo bučnice brez trdih lupin, buče za olje. Vse to kaže, da se pridelovalci kmetijskih proizvodov vračajo k starim, a koristnim kulturam in s tem iščejo tržne niše ter vi-
LEPA NJIVA
Okrasi naših domov
Ko na jesen kmetije in male domačije porumenijo od različnih bučnih okraskov, se le nadaljuje skrb za urejenost in ocvetličenost bivališč tudi na območju Zgornje Savinjske doline. Letošnja skromnejša letina bučk in buč, ki ni prizanesla ne kmetom ne vrtič-karjem, se tako odziva tudi v teh aranžmajih in dekoracijah. Kljub temu so ponekod že našli nači-
ne za trajnejšo okrasitev z lesom in cvetjem v koritih. Tako na primer v Lepi Njivi na domačiji Faj-diga-Smodiš, kjer je očitno, da se mladi gospodar spozna tudi na »tišlarijo«, krasi bližino gospodarskega objekta mali kozolček z dodatki jesenskih okraskov z vrta oziroma njive. Zapišemo lahko le še - lepo!
Jože Miklavc
re zdravega prehranjevanja.
Zemlja bo že nujno spet pridobila na vrednosti, kdor jo bo imel in bo na njej pripravljen trdo prijeti za »motiko«, bo v prednosti pred drugimi, ki se »po-ceni« in elegantno prehranjujemo iz velikih tujih trgovin. Ob vse večjem pomanjkanju denarja in draginji bo zemlja marsikomu pomenila tudi preživetje.
Jože Miklavc
Mali okrasni kozolček pritegne pozornost mimoidočih.
(Foto: Jože Miklavc)
Njiva sončnic na šentjanškem polju ni le čudovita razglednica.
(Foto: Jože Miklavc)
I
Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 27
DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa.
Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Ime in priimek_

Poitnina
plaiana
pa
pogodbi št. 3 WS
SAVINJSKE NOVICE
Naslov
Telefon/GSM
Savinjska cesta 4
Datum
Podpis
3331 NAZARJE
ûi o 2
_ C" tU
ü S1 m
v, —
o S
si
a.
B S I S. g" m
3 n cr
7?r m TT M □
îm
I.Ö ñ 3Ï. " 3
Cl
0	Ü T)
= S O
1	3 -o
» r> C
3. 3. n r rt
n t/i ai ai
<1
3 1
S =
=r û
0	i (K r>
1	a"
L4 3 O 'il
< o'
a* £ «
O
Sí T)
S.T3 EU
S
w î	o
„	if
s S	o
q- c.	VI
& &	S
5 ?	S
5	&	3
S. §	m
g I	CL
6	=	S a
SÍ. =
f	&
31
a	g.
□	UT
©	£
M-	o ft
^	5
G	^
ü	3
o
3	dl
v	-t
rt	ra
-	m
S	
: ;	ûj
it	ni
3	3
o	u
it	Cl
3	o
o	in
	r*
d"	m
b	<
fb	6j
	in
c O"	cj <
f	
m	m
O	
-i ft	
	3
ft*	S
	<
	n