informator
Številka 18	Leto XIX.	Titovo Velenje, 26. 4. 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
Razpravljamo, odločamo
IZHODIŠČA ZA SPREJEM SPREMEMB IN DOPOLNITEV SAMOUPRAVNIH AKTIV S PODROČJA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
Urejanju stanovanjskih zadev smo v Gorenju vedno namenjali veliko pozornosti, kar se odraža tudi v našem odnosu do oblikovanja samoupravnih aktov s tega področja. Vendar do sedaj veljavna akta ne zadoščata več, saj njuna praktična uporaba in spremenjene družbene razmere terjajo dopolnitve in spremembe.
Poleg tega pa želimo s spremembami in dopolnitvami upoštevati tudi reorganizacijo Gorenja, uveljavljene kadrovske politike in utrditi načelo vzajemnosti in skrb udeleženk sporazuma za svoja stanovanjska sredstva.
Dopolnjena akta naj bi pospešila individualno stanovanjsko gradnjo in etažno lastništvo, aktivno naj bi sooblikovali družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Skupne osnove in merila za razrešitev stanovanjskega vprašanja naj bi prilagodili strukturi prosilcev. Okrepili naj bi zadružno gradnjo preko stanovanjske zadruge in jo opredelili kot osnovnega nosilca individualne gradnje ter v določeni meri tudi kadrovskih vprašanj. Primerno naj bi uredili odnos med skupnimi izhodišči stanovanjske politike in planskimi akti udeleženk tega sporazuma. Dosedanje vire sredstev in način porabe bomo ohranili, tako še naprej ostaja osnovni vir 6,128 odstotni prispevek od bruto osebnega dohodka, pri čemer najmanj 20 % namenjamo reševanju kadrovskih vprašanj in 5 % za solidarnost.
Med skupnimi osnovami in merili naj naštejemo le pripadnost Gorenju, izobrazbo, delovno dobo in inovatorstvo, socialni kriterij in individualno uspešnost kot subjektivni in sodelovanje v NOB kot posebni kriterij.
•or
ROKOVNIK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IN
PRAVILNIKA 0 STANOVANJSKIH VPRAŠANJIH
1.	Delavski sveti posredujejo predlog sporazuma in pravilnika v javno obravnavo do 6.maja 1985
2.	Javna razprava o obeh aktih traja do 20.maja 1985. Nosilci razprave so vodje samoupravnih delovnih skupin, vodje kadrovskih služb in službe stanovanjske izgradnje v Gorenje DSSSP.
3- Pripombe sprejena služba stanovanjske izgradnje do 21. maja 1985.
4.	Sklic delavskih svetov, ki na osnovi javne obravnave oblikujejo dokončen predlog za glasovanje na referendumu. Rok: 24.maj 1985.
5.	Izvedba referenduma 28.maja 1985 pri vseh udeležen kah sporazuma.
Primerjava starega akta in novega osnutka kaže, da predlagani sistem točkovanja kljub manjšemu številu kriterijev daje realnejšo sliko prosilčevega položaja in njegove upravičenosti do stanovanja. Predvsem pa dajemo večjo težo delovni dobi in zaposlitvi obeh zakoncev v Gorenju.
Predlagane spremembe so tudi poskus, da se začnemo gospodarno obnašati tudi pri razpolagati ju s stanovanjskim fondom, in če vemo, da je današnja povprečna vrednost stanovanja približno 5 milijonov dinarjev, potem je to vsekakor pravilno. Vsekakor je prav, da se v obravnave obeh aktov s področja stanovanjskih zadev vključimo odgovorno in dejavno, saj smo vsi tako ali drugače vpeti v reševanje stanovanjskega problema. Le-ta ne predstavlja le reševanja socialnih vprašanj delavcev, temveč ponuja tudi možnosti izboljšanja kadrovske strukture in tako tudi dolgoročno krepitev Gorenja in s tem socialnega vprašanja nas vseh.
ORMATOR LI3T ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Pro vesa.-, oprema Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje interna banka PSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet -Predsednik: dr Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, čl-iru Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov Tisk Grafično podjetje G RAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 -1 /72 z dne, 23. 1. 1974.
(o SIV uT£<l()
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU IN PORABI STANOVANJSKIH SREDSTEV
I.	UVODNA DOLOČILA
1.	člen
S tem sporazumom udeleženke določamo:
1.	Namen združevanja in uporabe sredstev
2.	Vire in kriterije za oblikovanje združenih sredstev
3.	Način združevanja in uporabe Načela združevanja in porabe
5.	Skupno programiranje in planiranje
6.	Skupne osnove in merila
7.	Kadrovska stanovanja in kredite ter službena stanovanja
8.	Stanovanjski standard in osnove ter merila za plačilo lastne udeležbe
9.	Gospodarjenje s stanovanjskim fondom
10.	Solastništvo
11.	Prodajo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš
12.	Stanovanjsko zadrugo
13.	Samoupravno organiziranost
10.	Strokovna opravila 15. Druga vprašanja.
11.	NAMEN ZDRUŽEVANJA IN UPORABE SREDSTEV
2.	člen
Namen združevanja sredstev je skupno:
1.	financiranje izgradnje stanovanj
2.	oročanje sredstev
3.	najemanje kreditov
It. individualno kreditiranje
5.	reševanje stanovanjskih vprašanj na osnovi vzajemnosti in solidarnosti in
6.	reševanje kadrovskih stanovanj in kreditov ter službenih stanovanj.
3.	člen
Združena sredstva se uporabijo za:
1 . gradnjo in nakup stanovanj
2.	dograditev stanovanjskih zgradb v družbeni lastnini
3.	adaptacijo in revitalizacijo stanovanj
It. zasebno stanovanjsko gradnjo in združeno namensko varčevanje
5.	za sofinanciranje z drugimi OZD
6.	komunalno urejanje stavbnih zemljišč
7.	top Iifikacijo obstoječih stanovanjskih hiš
8.	kadrovska stanovanja, kredite in službena stanovanja.
Sredstva za zasebno stanovanjsko gradnjo se lahko uporabijo za:
1.	gradnjo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma dela stanovanja
2.	za revitalizacijo oziroma adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše.
III.	VIRI IN KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE ZDRUŽENIH SREDSTEV l|. člen
Viri sredstev so:
1.	sredstva udeleženk iz čistega dohodka
2.	del investicijskih sredstev udeleženk, namenjenih za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove
3.	bančna in druga posojila
S.	sredstva sovlagatelja
5.	sredstva anuitet
6.	del amortizacije, namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti
7.	sredstva lastne udeležbe
8.	sredstva odprodaje stanovanj oziroma dela stanovanj ali stanovanjske hiše
9.	druga sredstva.
5. člen
Sredstva iz prve in druge alinee prejšnjega člena bomo udeleženke oblikovale na naslednji način:
1.	iz čistega dohodka, ki ga določimo v enakem odstotku na podlagi srednjeročnega plana reševanja stanovanjskih potreb
2.	Iz dodatnih sredstev, izločenih v skladu skupne porabe v višini, sorazmerni s poslovno uspešnostjo
Za sredstva iz druge alinee prejšnjega člena se udeleženke obvezujemo, da bomo iz čistega dohodka izločale dodatna sredstva v višini 10 % sredstev, ki ostanejo udeleženki po pokritju osebnih dohodkov, obveznem izločanju za rezerve in pokritju obvez po sklenjenih samoupravnih sporazumih.
Sredstev iz drugega odstavka prejšnjega člena ne bodo izločale udeleženke, ki ne morejo oblikovati sklad skupne porabe v zadostni višini.
IV.	NAČIN ZDRUŽEVANJA IN PORABE
6.	člen
1. Združevanje
Udeleženke združujemo vsa po 4. členu zbrana sredstva in z njimi skupno gospodarimo. Vodijo se na posebnem računu pri SDK. Ime računa je: Združena stanovanjska sredstva Gorenja SOZD.
7.	člen
Prihodki, ki nastanejo v okviru združenih sredstev, povečujejo združena sredstva. Odhodki za realizacijo planov reševanja stanovanjskih vprašanj bremenijo združena sredstva.
Udeleženke smo pri prihodkih in odhodkih udeležene v razmerju z vsemi sredstvi, ki smo jih združile za reševanje stanovanjskih vprašanj.
8.	člen
Udeleženke namenjamo najmanj 5 X združenih sredstev za reševanje potreb na osnovi solidarnosti. Konkretno višino določimo s planskimi dokumenti.
Za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki so posebnega pomena za udeleženke (kadrovsko reševanje), namenjamo 20 % zbranih sredstev. Konkretno višino določimo s planskimi akti.
9.	člen
Z združenimi sredstvi udeleženke skupno gospodarimo:
1.	z določanjem skupne politike reševanja stanovanjskih potreb
2.	s sprejemanjem in izvajanjem skupnega programa reševanja stanovanjskih potreb delavcev.
10.	člen
Udeleženke pooblaščamo GORENJE SOZD, DELOVNO SKUPNOST SPLOŠNI POSLI, za sklepanje pogodb, sporazumov in dogovorov z drugimi in za opravljanje drugih pravnih dejanj, ki so v zvezi z realizacijo planskih dokumentov.
11.	člen
2. Uporaba sredstev
Na osnovi skupnega financiranja izgradnje družbenih stanovanj, skupnega oročanja sredstev in skupnega najemanja kreditov, se vsako leto pred izvedbo razpisa za vsako udeleženko ugotovi:
-	delež v stanovanjskih objektih, izračun v stanovanjskih enotah,
-	razpoložljiva sredstva za kreditiranje individualne gradnje,
-	razpoložljiva sredstva za druge namene.
Razpisi se pri vseh udeleženkah izvedejo istočasno.
V.	NAČELA ZDRUŽEVANJA IN UPORABE
1.	Načelo vzajemnosti
12.	člen
Udeleženke smo sporazumne, da smo zaradi družbenoekonomskih in samoupravnih razmerij in lokacije medsebojno tako povezane, da je enak stanovanjski standard delavcev vseh udeleženk eden bistvenih pogojev za doseganje skupn i h ciI jev.
13.	člen
Zaradi tega bomo udeleženke reševale stanovanjske potrebe po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Tako si bomo začasno ali trajno odstopale sredstva za reševanje
stanovanjskih potreb, kadar bomo na podlagi skupno dogovorjenih osnov In meril iz tega sporazuma ugotovile, da so potrebe delavcev posamezne udeleženke večje kot znaša ugotovljeni minimum stanovanjskega standarda te udeleženke.
14.	člen
Minimalni stanovanjski standard ugotovimo tako, da upoštevamo število razpoložljivih stanovanj in sredstev ter prioritetne liste udeleženk.
15.	člen
Če se udeleženke ne dogovorimo drugače, je udeleženka, ki pridobi sredstva na osnovi vzajemnosti, dolžna ta sredstva vrniti najkasneje v treh letih na naslednji način:
' če je pridobila stanovanje, mora vrniti revalorizirano dinarsko protivrednost stanovanja in ostane-s tem lastnik stanovanja
- če je pridobila denarna sredstva, mora ta sredstva vrniti s pripadajočimi obrestmi, ki so enake stopnji revalorizacije iz prejšnje alinee.
Pismeni sporazum o odstopu sredstev sprejmeta delavska sveta udeleženk, ki vstopata v odnos vzajemnosti.
2.	Načelo solidarnosti
16.	člen
20.	člen
Na osnovi planskih aktov sprejmejo udeleženke skupni program reševanja stanovanjskih potreb delavcev, s katerimi oprede II jo:
-	višino sredstev, ki jih zagotavljajo udeleženke vsaka zase in skupaj, ločeno po namenih iz 3. člena tega sporazuma,
-	medsebojne pravice in obveznosti udeleženk pri gradnji stanovanj,
-	zagotavljanje pogojev za nemoten potek del pri gradnji,
-	roke in etape za izvedbo posameznih opravil pri gradnj i ,
-	določi se struktura, vrsta in kvaliteta stanovanj,
-	določijo se druge zadeve, pomembne za realizacijo planskih aktov.
Skupni program reševanja stanovanjskih potreb delavcev s sklepom sprejmejo delavski sveti udeleženk na predlog skupnega organa.
VII. SKUPNE OSNOVE IN MERILA
21.	člen
Udeleženke smo sporazumne, da bomo pri oblikovanju prednostnega reda za dodelitev, menjavo in sofinanciranje stanovanj ter kreditov upoštevale naslednje osnove in meri la:
Udeleženke smo sporazumne, da bomo v primerih, naštetih v tem sporazumu, reševale stanovanjske potrebe delavcev na osnovi solidarnosti. Za primere, upravičene do solidarnostne dodelitve, bomo štele naslednje:
" upokojitev delavca zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezn i
' reševanje stanovanjskega problema družine delavca
udeleženke, ki je umrl zaradi posledic nesreče pri delu pa se njihov problem ne more rešiti na drugačen način,
' delavcu, ki je ostal brez stanovanja zaradi elementarne nesreče (poplava, požar itd.)
če se delavcu rodi dvoje ali več živorojenih otrok istočasno in nima rešenega stanovanjskega vprašanja ' v primeru nastopa težje bolezni
0	dodelitvi solidarnostnega stanovanja odloča delavski svet udeleženke, pri tem pa je potrebno upoštevati mnenje osnovne organizacije sindikata.
Število in vrsto solidarnostnih stanovanj določimo udeleženke v letnih programih reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev in skupnem programu.
Vi . SKUPNO PROGRAMIRANJE IN PLANIRANJE
17.	člen
Udeleženke rešujemo stanovanjske potrebe delavcev v skladu s svojimi planskimi akti.
S planskimi akti določamo tudi način reševanja stanovanj skih potreb delavcev pred upokojitvijo ter upokojen-COv, ki so pri udeleženkah združevali delo pred upokojitvijo.
18.	člen
Srednjeročni plan stanovanjske gradnje sprejemajo udeleženke za petletno obdobje, ki sovpada z obdobjem srednjeročnega plana poslovanja udeleženke.
S srednjeročnim planom si udeleženka določi:
sredstva, ki se bodo izločala in združevala za reševanja stanovanjskih potreb delavcev in obveznosti do združenih sredstev,
obseg stanovanjske gradnje in obseg sredstev, namenjenih za zasebno stanovanjsko gradnjo delavcev udeleženk oziroma razmerje uporabe sredstev za te namene, pogoje za zagotavIjanje vzajemnosti in solidarnosti, sredstva za gradnjo kadrovskih stanovanj, kadrovskih kreditov in službenih stanovanj, financiranje stanovanjske gradnje in tujih virov (oročanje sredstev, najemanje kreditov), združevanje sredstev z drugimi OZD (sofinanciranje), opredeljuje druga vprašanja v zvezi z realizacijo srednjeročnega plana stanovanjske gradnje.
19.	člen
Letni plan reševanja stanovanjskih potreb je izvajalni e1 srednjeročnega plana stanovanjske gradnje.
Kriteriji	Ponder
1 . Čaka 1 na doba	5,7
2. Dohodek na člana družine	5,7
3. Strokovnost	20,0
4. Skupna delovna doba	11,5
5. Delovni staž v Gorenju	17,1
6. Inovatorstvo	11,5
7. Število družinskih članov	
v Gorenju	8,5
8. Sodelovanje v NOB	11,5
9. Individualna uspešnost	11,5
Skupaj:	1 00,0
2. Predlog točkovanja po stopnjah znotraj vsakega kriterija
1.	Čaka I na doba
Delavec se je prvič prijavil
- letos	=	0	točk
- pred letom	=	1	točka
- pred 2 letoma	-	2	točki
- pred 3 let i	=	3	točke
- pred 4 leti	=	4	toč ke
- pred 5 leti	=	5	točk
- pred 6 leti	=	6	točk
- pred 7 leti	=	7	točk
- pred 8 leti	=	8	točk
- pred 9 leti	=	9	točk
- pred 10 leti ali			
več leti	=	10	točk
Dohodek na člana družine - do 30 % poprečnega OD na člana družine		1 0	točk
- nad 30 % poprečnega OD na člana družine	=	6	točk
- nad 40 % poprečnega OD na člana družine	=•	3	točke
- nad 50 % poprečnega OD na člana družine	=	0	točk
Strokovnost - prijavitelj je nekvalificiran ali pr iučen		5	točk
- prijavitelj ima končano poklicno šolo		13	točk
- prijavitelj ima končano srednjo šolo		20	točk
- prijavitelj ima končano višjo šolo		26	točk
- prijavitelj ima končano visoko šolo		31	točk
- prijavitelj ima končano tretjo stopnjo	=	35	točk
Skupna delovna doba - do 3 leta		0	točk
- nad 3 do 5 let	rr	4	toč ke
- nad 5 do 10 let	=	8	točk
- nad 10 do 15 let		=	12 točk
- nad 15 do 20 let		=	16 točk
- nad 20 let		=	2 0 točk
6. Delovni staž v Gorenju			
(v TOZD oziroma DSSS udeleženke tega		sporazuma)	
- do 1 leta	=	0	točk
- nad 1 do 2 leti	=	5	točk
- nad 2 do 3 leta	=	9	točk
- nad 3 do ^ leta	=	14	točk
- nad 4 do 5 let	=	18	točk
- nad 5 do 6 let	=	21	točk
- nad 6 do 7 let	=	24	točk
- nad 7 do 8 let	=	26	točk
- nad 8 do 9 let	=	28	točk
- nad 9 do 10 let	=	29	točk
- nad 10 let	=	30	točk
7. Inovatorstvo			
Prijavitelj ima status inovatorja	in	naslednje števi	
nagrajenih inovacijskih predlogov			
- n ima nagrajenih predlogov	=	0	točk
- 1 nagrajen predlog	=	2	točki
- 2 nagrajena predloga	=	4	točke
- 3 nagrajene predloge	=	7	točk
- A nagrajene predloge	=	12	točk
- 5 nagrajenih predlogov	=	20	točk
Raz 1aga:			
Za nagrajen predlog štejemo predlog,	ko	je inovacijski	
predlog sprejet na delavskem svetu ir	i realiži ran.		
Potrdilo izda referent TEA in ID.			
8. Število družinskih članov, zaposlenih v Gorenju			
-	v Gorenju zaposlena oba zakonca -	v Gorenju zaposlen samo prija-	=	15	točk
vitelj	=	0	točk
9. Sodelovanje v NOB - priznano sodelovanje v NOB			
pred 9.9.1943	=	20	točk
- internacija pred 9.919*0 in vojna sirota, ki je izgubila oba starša v NOB, v času izgube staršev pa še ni dopolnila			
16 let	=	15	točk
- priznano sodelovanje v NOB po 9.9.19^3 in internacija			
po 9.9.19^3	=	1 0	točk
10. Individualna uspešnost			
do 0,890	=	3	točke
nad 0,890	do 0,965	=	6	točk
nad 0,965	do 1 ,040	=	9	točk
nad 1,040	do 1,115	=	12	točk
nad 1,115	=	15	točk
Raz Iaga:
Individualno uspešnost oceni Komisija za delovna razmerja TOZD oziroma DSSS in sicer po postopku, ki je že bil sprejet v metodologiji ugotavljanja upravičenosti do stanovanja.
če bo v Gorenju med ocenjevalnim postopkom razvita tehnika ocenjevanja, ki bo po oceni ustrezne strokovne službe (oddelek za psihološko in socialno delo) bolj primerna, sc bodo točke oziroma ocene, dobljene po novi tehniki, po linearnem postopku transforira le v pet kategorij z vrednostmi 3, 6, 9, 12 in 15 točk, kot so podane v sedanji razgradnji kriterija individualne uspešnost i.
Vlil. KADROVSKA STANOVANJA IN KREDITI TER SLUŽBENA STANOVANJA
22.	člen
Udeleženke smo sporazumne, da bomo sredstva iz drugega odstavka 8. člena namenile za reševanje kadrovskih potreb v obliki kadrovskih stanovanj in kadrovskih kreditov .
Višino sredstev ter število in strukturo stanovanj bomo udeleženke določile v letnem planu ter v skupne programe reševanja stanovanjskih zadev v skladu s planom kadrovskih potreb.
23.	člen
Kadrovska stanovanja in kadrovski krediti so oblike reševanja stanovanjskih vprašanj za zasedbo del in nalog, ki jih ni možno zasesti, ne da bi udeleženke kandidatom ne zagotovile kredita ali stanovanja. Udeleženke smo sporazumne, da bomo za ugotavljanje upravičenosti do kadrovskega stanovanja ali kredita uporabile enotno dogovorjene kriterije z dodatkom kriterija deficitarnosti in sicer:
-	deficitarnost	kadra	je	zelo velika	20	točk
-	deficitarnost	kadra	je	precej velika	15	točk
-	deficitarnost	kadra	je	velika	10	točk
-	deficitarnost	kadra	je	srednje velika	5	točk
24.	člen
Delavski svet udeleženke ugotovi stopnjo deficitarnosti v skladu z letnim planom kadrovskih potreb, upoštevaje naslednje osnove:
-	da gre za kandidate, če se niti na ponovljenem razpisu ni javil kandidat, ki bi izpolnjeval z zakonom določene pogoje za opravljanje določenih del in nalog,
-	če gre za kandidate z ozkim strokovnim profilom za določeno področje dela, če je z investicijskim programom predvidena potreba po takšnih kadrih,
-	če gre za kandidate s posebno strokovnostjo in izkušnjami na določenih poslih, če je to predvideno s sanacijskim programom zaradi njegove realizacije,
-	če gre za kandidate, ki sklepajo delovna razmerja na podlagi javnega razpisa in pogojujejo sklenitev delovnega razmerja z dodelitvijo stanovanja, pa gre za dela in naloge poslovodnega značaja ali dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, katerih zasedba je nujna zaradi zagotovitve normalnega poslovanja ,
-	izjemoma tudi delavci, ki so že v delovnem razmerju pri udeleženki in opravljajo dela in naloge posebnega pomena za razvoj udeleženke ali nove programe več udeleženk.
25.	člen
Za dodelitev kadrovskih stanovanj in kreditov se oblikuje posebna prioritetna lista.
1.	Službena stanovanja
V dosedanji praksi se je predvsem v zadnjem času pokazala potreba po ureditvi stanovanjskih vprašanj določenim kategorijam strokovnjakov oziroma delavcev s posebnim mandatom.
Dosedanji sistem nam namreč ni omogočal začasne rešitve stanovanjskega vprašanja ampak smo zadeve reševali z dodelitvijo kadrovskih stanovanj.
Da bi se temu v bodoče izognili, predlagamo uvedbo kategorije službenih stanovanj in podajamo tudi nekatere predloge za ureditev tega vprašanja, ki pa jih želimo z vašo pomočjo dopolniti.
26.	člen
Pravico do dodelitve službenega stanovanja imajo delavci, ki opravljajo dela oziroma naloge, ki so vezane na časovno omejen mandat ali pa projektno nalogo, trajajočo določen čas.
Dodelitev službenega stanovanja opravi delavski svet udeleženke.
27.	člen
Naloge oziroma opravila, za katera pride v poštev službeno stanovanje, opredelijo udeleženke najprej v svojem letnem planu, nato jih skupno opredelijo v skupnem programu stanovanjskih potreb.
Seveda takšna opredelitev temelji na planskih nalogah udeleženk.
28.	člen
Koristnik službenega stanovanja na tem stanovanju ne pridobi stanovanjske pravice. Za koriščenje stanovanja je dolžan plačevati nadomestilo, ki ga določi DS udeleženke.
0 koriščenju službenega stanovanja skleneta udeleženka ir. koristnik posebno pogodbo.
29.	člen
Delavec - koristnik družbenega stanovanja se je dolžan skupaj s člani svoje družine iz stanovanja izseliti, i ko mu poteče mandat oziroma rok končanja projektne naloge.
30.	člen
Oprema službenega stanovanja je osnovno sredstvo udeleženke, za katero se dela in naloge, ki zahtevajo takšno reš i tev, oprav I jajo. Pr i morebitni zamenjavi udeleženk se napravi primopredajni zapisnik opreme, ki se brezplačno prenese na novega lastnika.
IX.	DODELJEVANJE POSOJIL
31.	člen
V obliki posojil se delavcu dodeljujejo sredstva v skladu s sprejetim planom reševanja stanovanjskih potreb in sicer kot:
-	združeno namensko varčevanje
' posojilo za dokončanje oziroma adaptacijo ali revitalizacijo stanovanjske hiše ali nakup stanovanja oziroma stanovanjske hiše
-	posojilo za topiifikacijo in komunalno ureditev pri začetku gradnje ali že dograjene stanovanjske hiše.
Sredstva se ne morejo uporabljati za gradnjo ali adaptacijo počitniške ali turističnih sob.
Delavcem, ki gradijo preko stanovanjske zadruge ter so njeni člani, se lahko dodelijo 15 % večja posojila.
1. Združeno namensko varčevanje
32.	člen
Delavcu se dodeli posojilo kot udeležba v združenem namenskem varčevanju za:
-	nakup etažnega ali zadružnega etažnega stanovanja ali stanovanjske hiše
-	gradnjo individualne stanovanjske hiše v lastni režiji ali preko stanovanjske zadruge
' adaptacijo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše
33- člen
Posojilo za združeno namensko varčevanje se dodeli s sklepom DS udeleženke oziroma pristojnega organa z naslednjimi osnovami in merili:
-	da delavec varčuje neprekinjeno najmanj 2k mesecev
-	najdaljša doba vračanja kredita je 20 let najnižja obrestna mera je 8 %
Maksimalna vsota posojil se določi upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanjih ali stanovanjski hiši največ 90 m2 stanovanjske površine:
' 80 Z pri nakupu etažnega ali zadružnega etažnega stanovanja,
' 75 % pri zadružni gradnji stanovanjske hiše,
' 60 % pri gradnji individualne stanovanjske hiše v Iastni režij i,
80 Z pri adaptaciji ali revitalizaciji stanovanja ali stanovanjske hiše.
2.	Posojilo za dokončanje ali adaptacijo lastne stanovanjske hiše ali nakup lastnega stanovanja
Do se spremenijo pogoji kred i tno-monetarne politike, se Upoštevajo pogoji poslovnih bank.
3k. člen
Delavcu se dodeli posojilo za:
dokončanje gradnje ali adaptacijo oziroma revitalizacijo stanovanjske hiše ali stanovanja pri nakupu lastnega stanovanja ali lastne stanovanjske hiše.
Višina odobrenega zneska se določi v skladu s planom stanovanjske gradnje in pod pogoji, določenimi v 35. členu tega samoupravnega sporazuma.
35.	člen
Posojilo iz 3k. člena za dokončanje gradnje lastne sta-
novanjske hiše ali nakup lastnega stanovanja se dodeli pod pogojem:
-	da je delavec zagotovil 70 7. lastne udeležbe predračunske vrednosti za nakup stanovanja ali hiše in ima sklenjeno prodajno pogodbo,
-	da sprejme obveznosti, ki se nanašajo na rok vračanja, obrestno mero itd., kot to določajo bančna pravila.
Za lastno udeležbo se smatra tudi posojilo banke ali druge OZD.
Posojilo za adaptacijo ali revita Iizacijo stanovanjske hiše ali stanovanja se dodeli za uvedbo, obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov, instalacij, sanitarne opreme ali izvedbo kvalitetnejših toplotnih izolacij oziroma racionalizacije sistema ogrevanja, za povečanje stanovanjske površine ali prostorov brez stanovanjske opreme.
3.	Posojilo za topIifikacijo ali komunalno ureditev
36.	člen
Posojilo za top Iifikači jo ali komunalno ureditev lastne stanovanjske hiše se dodeli ob pogoju, da gre za ureditev topIifikacije ali komunalne ureditve ob pričetku gradnje ali urejanje v že zgrajenem naselju.
37.	člen
Delavec mora ob prijavi na razpis za navedene kredite pred ložiti :
-	izpisek iz zemljiške knjige
-	overjeno prodajno pogodbo o nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše
-	ostale listine in dokazila, ki se določijo z javnim razpisom.
38.	člen
Višina sredstev za dodelitev kredita se določi z letnim planom udeleženke sporazuma. Pri dodelitvi kredita posameznemu delavcu pa se upoštevajo osnove in merila, ki veljajo za pridobitev stanovanjske pravice.
Pri enakih pogojih ima prednost pri dodelitvi tisti prosilec, ki bo posojilo uporabil za kvalitetnejšo izvedbo toplotnih izolacij, za prenovo starih stanovanjski h hiš in za uvajanje racionalnih sistemov ogrevanja, ki izprazni družbeno stanovanje, ki kupuje stanovanje oziroma stanovanjsko hišo.
k. Postopek dodeljevanja posojil
39.	člen
Posojila se dodelijo delavcu, ki gradi, rev i ta I izira , adaptira ali kupuje hišo oziroma stanovanje. Pri presoji oddaljenosti od sedeža udeleženke upošteva organ udeleženke smotrnost dodelitve pri tem upošteva smotrnost odda I jenost i .
kO. člen
Sklep o javnem razpisu za posojilo sprejme delavski svet udeleženke sporazum, o dodelitvi pa odloča komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj.
ki. člen
Pri dodelitvi posojila delavec sklene ustrezno predpogodbo oziroma pogodbo z udeleženko sporazuma, ki mu je posojilo dodelila v skladu z bančnimi pravili in še posebno pogodbo z udeleženko sporazuma, ki mu je kredit dodelila.
k2. člen
V pogodbi, ki jo sklene delavec z udeleženko sporazuma, se delavec tudi obveže, da bo vrnil udeleženki neodplačani znesek odobrenega posojila, če mu preneha delovno razmerje pri udeleženki sporazuma:
za znesek posojila do 250.000 din pred petimi leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma,
- za znesek posojila od 250.000 din do 600.000 din pred osmimi leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma ,
za znesek posojila nad 600.000 din pred 10 leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma.
Za neprekinjeno delo pri katerikoli udeleženki sporazuma sv smatra delovni staž delavca od dneva sklenitve delovnega razmerja dalje In v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD.
Delavec je dolžan, ne qIede na način prenehanja delovnega razmer ja, razen če mu delovno razmer je preneha zaradi starostne ali invalidske upokojitve, vrniti neodplačani znesek kredita v enkratnem znesku v roku 6 mesecev od dneva prekinitve delovnega razmerja z 8 '/. obrestmi.
Znesek posojila iz 2., 3. in 4. alinee drugega odstavka m1 revalorizira z višino zneskov.
X.	SKUPNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB Z DRUGO OZD
43.	člen
Ce je zakonec delavca udeleženke zaposlen v drugi OZD, ki ni udeleženka sporazuma, se lahko njegov stanovanjski problem rešuje skupaj s tisto OZD in sicer tako, da obe OZD združita sredstva za skupen nakup ali izgradnjo stanovanj u.
44.	člen
V	primeru skupnega reševanja stanovanjskega problema delavca z drugo OZD so možni naslednji načini skupnega reševanja :
-	da ude Ieženka prispeva denarna sredstva manj kot 50 X vrednosti stanovanja, druga OZD pa priskrbi stanovanje in ga dodeli,
-	da udeleženka priskrbi stanovanje in ga dodeli, druga OZD pa prispeva denarna sredstva najmanj 50 '/. vrednosti stanovanja,
-	da obe OZD prispevata vsaka 50 / vrednosti stanovanja in se sporazumeta o pravici do dodelitve.
Izjemoma sc udeleženka lahko dogovori drugače, če gre za reševanje stanovanjskih potreb v dislociranih enotah udeleženk. Udeleženke bomo reševale stanovanjske probleme z drugo OZD predvsem tako, da bomo dajale prioriteto takšnemu načinu reševanja, da prispevamo denarna sredstva za skupen nakup ali izgradnjo stanovanja v višini 30 X vrednosti stanovanja, druga OZD pa priskrbi stanovanje.
Sredstva se lahko vplačajo oziroma prejmejo kot nepovratna , kot odkup dela stanovanja, v obliki kredita ali z brezplačnim prenosom stanovanja kot deleža druge OZD.
^5. člen
Za skupno reševanje stanovanj skih potreb z drugo OZD se uporabljajo enake osnove in merila kot za dodelitev in zamenjavo stanovanj in se oblikuje posebna prioritetna I ista.
46.	člen
Delavec, ki poda prijavo za skupno reševanje stanovanjskih potreb z drugo OZD, mora ob vložitvi prijave poleg ostalih dokaziI predložiti tudi izjavo OZD, kjer je zaposlen njegov zakonec, da je pripravljena skupno reševati njegov stanovanjski problem in na kakšen način.
47.	člen
V	primeru skupnega reševanja morata udeleženka in druga OZD skleniti pismeni sporazum, v katerem poleg določitve deležev, vrste stanovanja itd. določita tudi, katera OZD bo stanovanja dodelila in obveznost povračila deležev v primeru prenehanja delovnega razmerja enega ali drugega zakonca ter pravice razpolaganja s stanovanjem v zvezi s t cm.
48.	člen
V	primeru, da do sklenitve sporazuma med obema OZD oziroma do realizacije plačila denarnih sredstev ne pride v roku 6 mesecev do dneva dokončnega oblikovanja prioritetne liste, pristojni organ pri udeleženki analizira pogoje, ki so pri prosilcu do takrat izpolnjeni in sprejme sklep, da se upošteva prijava delavca, naslednjega na prioritetni listi.
XI.	STANOVANJSKI STANDARD TER OSNOVE IN MERILA ZA PLAČILO LASTNE UDELEŽBE
Glede na to, da je v republiški skupščini v zaključeni fazi sprejema sprememba zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ostanejo določila dosedanjega sporazuma v veljavi
do sprejema sprememb. Od takrat dalje pa se uporabljajo spremembe zakona. če bo do dokončnega sprejema zakona prišlo v času javne obravnave sprememb tega sporazuma, bodo le-te vključene v to poglavje.
XII.	GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIM FONDOM
49.	člen
Udeleženke smo sporazumne, da bomo glede na veliko vrednost obstoječega stanovanj skega fonda z njim ravnale kot dober gospodar in skrbele za to, da bo pri delavcih dosežen nivo stanovanjske kulture, ki bo zagotavljal gospodarno in zakonito ravnanje s stanovanji. V ta namen bomo v svojih pravilnikih urejale problematiko ravnanja s stanovanjskim fondom, ki temelji na zakonu o stanovanjskih razmerj ih.
XIII.	SOLASTNIŠTVO
50.	člen
Glede na vse večje zanimanje pričakovaI cev za v Iaganje lastnih sredstev v pridobitev stanovanjske pravice poskušamo v tem poglavju podati možnosti za vključitev sredstev delavcev in njihovo primerno upoštevanje. Prav gotovo bo razprava dodala se nekaj izkustev in menimo, da bo dosežen namen aktiviranja vseh sredstev v nameri čimprejšnjega in najbolj ugodnega reševanja stanovanjskih
Solastništvo stanovanja se lahko pridobi:
1.	z združitvijo lastnih sredstev delavca s sredstvi ude Ieženke
2.	z odkupom izdelanega dela stanovanja
3.	z vlaganjem osebnih sredstev V' financiranje de v cilju izboljšanja pogojev bivanja.
52.	člen
Medsebojni odnosi lastnika ideaInega dela stanovanja in udeleženke v smislu koriščenja upravljanja in razpolaganja se urejajo s pismenim dogovorom v skladu z zakonom in praviInikom S ISS.
53.	člen
Vlaganje sredstev delavcev v stanovanjsko izgradnjo sc opravi na ta način, da se sredstva vlagatelja združijo s sredstvi udeleženke v skladu s planom reševanja stanovanjskih potreb. Takšna oblika reševanja se smatra kot sofinanciranje, medsebojni odnos med vlagateljem in udeleženko pa se vzpostavi s posebnim sporazumom.
54.	člen
Solastnina na idealnem delu stanovanja se lahko pridobi:
1.	da imetnik stanovanjske pravice odkupi del stanovanja, ki ga koristi
2.	da plača razliko od pripadajoče do žel jene kvadrature 3• če prenese stanovanje oziroma stanovanjsko hišo v
svojo last v stanovanjski fond udeleženke v nameri, da pridobi stanovanjsko pravico na večji stanovanjski enoti. V tem primeru se smatra njegov delež v sorazmerju z vrednostjo njegove vložene lastnine.
XIV.	PRODAJA STANOVANJSKIH HIŠ OZIROMA STANOVANJ
V	zadnjem času se pojavlja interes delavcev, da bi odkupili posamezna stanovanja, kjer Gorenje nima interesa, da bi jih še nadalje obdržalo v svojem stanovanjskem fondu. Ker republiški zakon o prodaji stanovanj oziroma stanovanjskih hiš zahteva poleg ostalih pogojev tudi to, da mora biti takšna odtujitev urejena s samoupravnim aktom predlagamo, da se določila omenjenega zakona vključijo v to poglavje. Menimo, da ne gre za bistveno drugačno ureditev, zato se lahko določila zakona direktno vnesejo v določila sporazuma.
XV.	STANOVANJSKA ZADRUGA
V	skladu s splošno družbeno usmeritvijo po individualni gradnji preko stanovanjske zadruge, je nujno, da v tekst sporazuma vključimo tudi odnos med združenimi stanovanjskimi sredstvi in stanovanjsko zadrugo Gorenje. Gre za to, da se poskuša preko primernega kreditnega odnosa in strokovne pomoči doseči, da bo tudi zadružna gradnja postala eden temeljnih virov bodočega reševanja stanovanjskih vprašanj.
XVI.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
XVII.	STROKOVNA OPRAVILA XVIII. KONČNE DOLOČBE
Menimo, da v teh treh poglavjih v dosedanjem življenju ni prišlo do bistvenih sprememb, zato naj bi ostali v takšni obliki kot so s tem, da je seveda nujno glede na organizacijske spremembe spremeniti določene postavke, ki pa nimajo neke večje materialne teže. Morda bi bilo treba zapisati to, da ostane do sprejema novih planskih aktov, srednjeročne narave prispevna stopnja še nadalje 6,128 kot glavni vir financiranja in da bo delitvena bilanca kot priloga tega sporazuma predstavljala izhodišče za vzpostavitev načela vzajemnosti in solidarnosti.
Seveda pričakujemo, da se boste s tvorno vključitvijo v razpravo poskušali dokopati do novih spoznanj in predlogov in tako pripomogli, da bo naš sporazum dejansko zapis naše volje in dokaz, da je ureditev tega področja skrb vseh nas.
Ng pediatri ________el ena Samoupravnega sporazuma o
združevanju'ir~pč7'aBi stanovanjskih sredstev so delavci na referendumu, dne	sprejeli naslednji
PRAVILNIK
0 REŠEVANJU STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV
I.	UVODNE DOLOČBE
1	. člen
S tem pravilnikom delavci
'v nadaljevanji delavci) določamo:
-	vire ir. kriterije za zagotavljanje sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev,
-	namen združevanja in uporabe 'sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in uresničevanje nadela vzajemnosti z drugimi TOZD oziroma DS
-	planiranje in skupno programiran je reševanja stanovanjskih potreb delavcev.
-	stanovanjske standarde.
-	osnove in meri'a za določanje višine lastne udeležbe.
-	osnove in meri1a za ugotavljanje prednostnega reda opravičencev de dodelitve, zamenjave stanovanj, stanovanjskih posojil in sofinanciranje.
-	reševanje stanovanjskih potreb delavcev na osnovi so-1 idarnost i..
-	reševanje stanovanjskihsetreb delavcev, ki so posebnega pot ena
-	postopek za reševanje stanovanjskih potreb delavcev.
-	vrsto pravic in obveznosti delavcev
-	sestavo in pristojnosti komisije za reševanje stanovanjskih potreb delavcev
-	gospodarjenje s stanovanjskim fondom
-	druga, za uresničitev tega pravilnika pcmem’na vprašanja.
II.	VIRI IN KRITERIJI ZAGOTAVLJANJA SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV
2. čl en
Sredstva za reševanje stanovanjskih potreb zagetav-
'• jam o i z r.asl edn i h v i rov :
-	sredstev iz Aietega dohodka,
-	dela investicijskih sredstev namenjenih za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela,
-	" ar.or.ih in drugih posojil,
-	sredstev anuitet za stanovanjska posojila,
-	dela amortizacije, nam,er.Jene za enostavno reprodukcijo stanovanj ir. stanovanjskih hiš v družbeni
lastnini,
-	sredstev lastne udeležbe delavcev,
-	drugih denarnih sredstev, namenjenih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev.
3.	čl en
Sredstva za reševanje stancanjskih potreb delavcev zagotavljamo iz čistega dohodka
-	iz čistega dohodka v odstotku bruto osebnih dohodkov, ki ga določimo v skupnem srednjeročnem programu reševanja stanovanjskih potreb z drugimi tozdi oziroma DSSS,
-	iz dodatnih sredstev, izločenih v sklad skupne porabe v višini, ki ho sorazmerna s poslovno uspešnostjo.
Za uresničitev oblikovanja sredstev po 2. alinei tega člena borne za-adi hitrejšega reševanja stanovanjskih potreb delavcev izločali iz čistega dohodka dodatna sredstva v višini najmanj lo t od sredstev, ki nam bodo ostala po pokritju osebnih dohodkov, obveznega izločanja za rezerve in za pokrivanje obveznosti po skupnih samoupravnih sporazumi h za združevanje sredstev.
III.	NAMEN ZDRUŽEVANJA IN UPORABE SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV IN URESNIČEVANJE NAČELA VZAJEMNOSTI
il. člen
Delavci združujemo vsa denarna sredstva za reševanje stanovanjskih potreb delavcev z delavci udeleženk samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi srede* ey za reševanje stanovanjskih potreb delavcev <\ nadaljevanju udeleženke1 po 2. členu tega pravilnika.
Sredstva za reševanje stanovanjskih potreb združujemo za :
-	skupno financiranje izgradnje stanovanj v družbeni lasti,
-	skupno oročanje. sredstev pri bankah.
-	skupno najemanje kreditov.
-	skupno reševanje stanovanjskih vprašanj na osnovi vzajemnosti in solidarnosti.
-	reševanje kadrovskih stanovanj, kreditov ter službenih stanovanj.
5.	čl en
Sredstva za reševanje stanovanjskih potreb delavcev se uporabljajo za:
-	gradnjo in nakup družbenih stanovanj.
-	dograjevanje stanovanjskih zgradb, ki sc družbena 1 ast.
-	adaptacijo ali revitalizacijo stanovanj v lasti TOZDA oziroma DSSS.
-	združeno namensko varčevanje delavcev ir: dodeljevanje drugih stanovanjskih posojil,
-	združevanje z drugimi organizacijami združenega dela (sofinanciranje1
-	komunalno urejanje stavbenega zemljišča,
-	tcplifikacijo že obstoječih stanovanjskih hiš.
-	druge namene v zvezi z zadovoljevanjem stanovanjskih potreb v skladu z zakonom in sporazumom .
Sredstva za zasebne stanovanjsko gradnjo se lahko kot posojilo delavcem dodelijo za naslednje r.amer.e:
-	gradnjo individualne stanovanjske hiše oziroma nakupa etažnega stanovanja,
-	adaptacijo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše.
r. čl en
Delavci uresničujemo načele vzajemnosti skupaj z drugimi delavci udeleženk samoupravnega sporazuma c združevanju in uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb. V ta namen upoštevamo minimalni stanovanjski standard, ki ga ugotovi svet za stanovanjsko gospodarstvo na osnovi ugotovljene naše in prioritetne liste drugih udeleženk ter števila razpoložljivih stanovanj oziroma sredstev ter vpkyj.ru tega dodeljujemo stanovanja oziroma posojila.
IV.	PLANIRANJE IN SKUPNO PROGRAMIRANJE REŠEVANJA STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV
7.	člen
Stanovanjske potrebe delavcev rešujemo v skladu s svojimi planskimi akti.
S planskimi akti dclcčamc tudi način reševanja stanovanjskih potreb delavcev pred upokojitvijo ter upokojencev, ki pred upokojitvijo niso rešili stanovanjskega prcb'ema.
8.	člen
Srednjeročni plan stanovanjske gradnje st spre jima za petletno obdobje, ki sovpada z obdobjem srednjeročnega plana poslovanja.
S srednjrcčnim plnr.cm se določi:
-	sredstva, ki se bodo izločala in združevala za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in obveznosti do združevanih sredstev,
-	obseg stanovanjske gradnje in obseg sredstev, namenjenih za zasebno stanovanjsko gradnjo oziroma razmerje uporabe sredstev za te namene,
-	pogoje za gradnjo kadrovskih stanovanj, kadrovskih kreditov in službenih stanovanj ter sredstva za zagotavljanje vzajemnosti in solidarnosti,
-	ukrepe financiranja v stanovanjske gradnje iz tujih virov Poročanje sredstev, najemanje kreditov)
-	terminski plan gradnje kadrovskih in službenih stanovanj ter dodatni kadrovski krediti
-	združevanje sredstev z drugimi OZD (sofinanciranje)
-	opredeli druga vprašanja v zvezi z realizacijo srednjeročnega plana stanovanjske gradnje.
9.	člen
Letni plan reševanja stancvanjskih potreb je izvajalni del srednjeročnega plana stanovanjske gradnje.
10.	člen
te osnovi planskih aktov se sprejme skupni program reševanja stanovanjskih potreb delavcev, s katerim se opredeli:
-	višina sredstev, ki jih zagotavljamo skupaj z drugimi udeleženkami sporazuma,
-	medsebojne pravice in obveznosti udeleženk pri gradnji stanovanj.
-	zagotavljanje pogojev za nemoten potek del pri gradnji.
-	roke in etape za izvedbo posameznih opravil pri gradnji -določi se natančna struktura, vrsta in kvaliteta stanov:
-	določijo se druge z, ide ve, pomembne za realizacijo planskih aktov.
V STANOVANJSKI STANDARD
11 . člen
Pri gradnji, predvsem pa pri dodeljevanju stanovanj, bom,c praviloma upoštevali standarde, ki ne bodo presegali naslednjih normativov:
"t .druž..članov	Stanov.pcvr. do
1	32	m 2
2	95	m2
3	58	m2
9	7o	m2
Izjema pri teh normativih so lahko le razmere v družini, ki narekujejo odstopanje, kot na primor tri generacije v družini, bolezen,, ki terja trajno nego in podobno.
Ti normativi ne veljajo za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih pred sprejemom tega sporazuma.
Vosnovoza izračun dohodka se štejejo vsi dokazljivi dohodki^ ki po vel javnih predpisih predstavi ja jo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov.
V posebnih primerih, zlasti ko se ocenjuje, če družina živi v težjih razmerah, se pred določitvijo višine lastne udeležbe pridobi mnenje pristojnega organa za socialno delo. te njegov predlog pa je v izredno težkih socialnih primerih možna tudi popolna oprostitev lastne udeležbe (na primer: upravičenost do stalne družbene denarne pomoči, dolgotrajna težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev, to je smrt zakonca in podobno.
Sklep c tem sprejme delavski svet, ko pridobi mnenje ustreznih institucij.
15.	čl en
Lastna udeležba se plača pred vselitvijo oziroma preselitvi jo, vrne pa po desetih letih od dneva vplač'la v enkratnem znesku s 3 % obrestno mero.
16.	člen
Višina lastne udeležbe se določa na osnovi naslednje tabele:
Skupni poprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v 1> na poprečni mesečni osebni dohodek v SRS v preteklem letu
% udeležbe delavca na nabavno vrednost stanovanja
za <	družine z		: 2 ali ve-		č člani		za samske občane
do i	2c '	%		dc	35 %		brez udeležbe
nad	2c	% do	25 %	nad	35 % do	9c %	1 %
nad	25	% do	3c %	nad	9c % dc	95 %	2 %
nad	3c	% do	35 &	nad	95 % do	5c %	3 %
nad	35	% do	9c %	nad	5c % do	55 %	9 <f
nad	4c	% do	95 %	nad	55 % dc	6c %	5 S-
nad	95	% do	5c %	nad	60 % dc	65 %	6 %
nad	5c	% do	55 9	nad	65 % d c	7c %	7 %
nad	55	% do	6c %	nad	7c % do	75 %	8 %
nad	6c	% do	65 %	nad	75 % do	8c %	9 %
nad	65	% do	7c %	nad	8c % do	85 %	lc %
nad	7c	% do	75 %	nad	85 % do	9c %	11 %
nad	75	% do	8c %	nad	9c % do	95 %	12 %
nad	8c	% do	85 %	nad	95 % do	loc %	13 %
nad	85	% do	9c %	nad	lec % dc	; lc5 %	19 %
nad	9c	% do	95 %	nad	lc5 % dc lic %		16 %
nad	95	% do	loc % r.ad		lic °i do 115 %		18 %
nad	loc %			nad	115 %		2c %
17.	člen
Delavci iz družin v težkem gmotnem položaju in tiste mladedružine (za mlado družino se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev nima več kot 3o let), ki ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, vplačajo lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje, s tem, da se za lastne udeležbe zavežejo namensko varčevati pri banki, za kar dovolijo tudi administrativno prepoved na osebni dohodek. 0 tem odloča delavski svet po predhodni pridobitvi ustreznih soglasij.
Za vsakega nadaljnjega člana se doda 15 m.2.
VI.	OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČANJE VIŠINE LASTNE UDELEŽBE 12. člen'
Pri določanju lastne udeležbe za rešitev stanovanjskega vprašanja bomo upoštevali zlasti naslednje osnove in merila:
-	vrednost stanovanja,
-	socialnoekonomski položaj delavca in njegove družine,
-	zdravstveno stanje delavca in njegove družine
■S. čl en
Plačila lastne udeležbe sc oproščeni delavci, ki se preselijo v manjše oziroma manj vredne stanovanje ter delavci, katerih skupni osebni dohodek na družinskega člana ne presega 2c % poprečnega osebnega dohodka v SRS.
Odložitev plačila lastne udeležbe upravičencev iz prvega odstavka tega člena se odloži največ za dobo petih let. V tem primeru delavec z udeleženko podpiše posebno pogodbo.
V primerih iz prejšnjega odstavka se bo višina lastne udeležbe določila v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj lastne udeležbe.
VII.	OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE
PRAVICE IN ZAMENJAVO STANOVANJ. ZA DODELJEVANJE POSOJIL IN SOFINANCIRANJE
1. Osnove in merila za pridobitev stanovanjske pravice
18.	čl en
Prednostni red upravičencev do dodelitve stanovanja bomo določali naslednje osnove z upoštevanjem:
19.	člen
Višina lastne udeležbe se določa glede na poprečni mesečni dohodek na družinskega člana gospodinjstva v letu pred vselitvijo v družbeno stanovanje.
1. čakalna doba	Pcnder 5-7
2. dohodek na člana družine	5.7
-. strokovnost	2cc
‘‘. skup. del ovna doba	11.5
5.	delovni staž v Gorenju
6.	incvatcrstvc
7.	št.družin.članov v Gorenju
8.	sodelovanje v NOB
9.	individualna uspešnost
SKUPAJ :
i. Čakalna doba
Delavec se je prvič prijavil
letos
-	pred letom
-	pred 2 letoma
-	pred 3 leti
-	pred 9 leti
0	točk
1	točka
2	tc'M.
3	točke 9 trčkc
-	Fred	5	leti	5	točk
pred	6	leti	6	točk
-	pred	7	leti	7	točk
pred	8	leti	g	točk
9 fo ck_
17.1	- priznano sodelovanje v NOB	pred 99.93 2c točk
11.5 8.5	- internacija pred 9.9.93 in	vojna sirota, ki je v času izgube staršev
	izgubila oba starša v NOB,	
11.5 11.5	pa še ni dopolnila 16 let	15 točk
	- priznano sodelovanje v NOB	po 9.9-93 in
	internacija po 9-9.93 9. INDIVIDUALNA USPEŠNOST	lo točk
	„	do c.89c	3 točke
	nad c.89c	dc c965	6 točk
	nad c.965	do 1.o9o	9 točk
	nad l.o9c	dc 1.115	12 točk
	ead 1.115 nad RAZLAGA/	15 točk
	Individualno uspešnost cc-eni	komisija za delovna raz
merja TOZD oziroma DSSS in sicer po postopku, ki je bil sprejet za te namene.
2. SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA ZAMENJAVO STANOVANJ
- Fred lc leti ali več leti lo točk 2. DOHODEK NA ČLANA DRUŽINE
~ do 3c% pcpr.OD na člana družine
-	nad 3c % pcpr.OD na člana družine
-	nad 9c % pcpr.OD na člana družine
-	nad 5c % pcpr.OD na člana družine
lo točk 6 točk 3 točke 0 točk
19- čl en
Za ugotavljanje prednostnega reda upravičencev do zamenjave stanovanj upoštevamo enake osnove in merila kot za dodelitev stanovanja.
3.	DODELJEVANJE POSOJIL
3..STR0K0VN0ST
- prijavitelj je nekvalificiran ali priučen 5 točk
- prijavitelj ima končano poklicno šolo		M točk
- prijavitelj ima končano srednjo solo		2c točk
- prijavitelj ima končano višjo šolo		26 točk
- prijavitelj ima končano visoko šolo		31 točk
- prijavitelj ima končano tretjo stopnjo		35 točk
9. SKUPNA DELOVNA DOBA		
~ dc 3 leta	C	točk
Rad 3 dc 5 let	9	točk
- nad 5 do lc let	8	točk
- nad lc dc 15 let	12	točk
- nad 15 dc 2c let	16	točk
- nad 2c let	2c	to čk
5- DELOVNI STAŽ V GORENJU		
(v+«td c 1.	ivcteJeifhke	‘»p		
- dc 1 leta	C	točk
- nad 1 dc 2 leti	5	točk
- nad 2 dc 3 leta	9	točk
- nad 3 dc 9 leta	19	točk
- nad 9 dc 5 let	18	točk
- nad 5 dc 6 let	21	točk
nad 6 do 7 let	29	točk
- nad 7 dc 8 let	26	točk
- nad 8 dc 9 let	28	točk
- nad 9 do lc let	29	točk
- nad lc let	3c	točk
6._IN0VAT0RSTV0
Rnijavitelj ima status inovatorja in naslednje število nagrajenih inovacijskih, predlog,. :
~ nima nagrajenih predlogov	c točk
-	1	nagrajen predlog	2	točki
-	2	nagrajena predloga	9	točke
~ 3	nagrajene predloge	7	točk
-	9	nagrajene predloge	12	točk
~ 5	nagrajenih predlogov	2c	točk
RAZLAGA:
^ nagrajen predlog štejemo predlog, ko je Inovacijski predlog sprejet na delavskem svetu in Realiziran. Potrdilo izda referent TEA in ID.
Zs.Stevho družin.Članov, _zaposlenih_v_gorenju_
*	v Gorenju zaposlena oba zakonca	15 točk
*	v Gorenju zaposlen samo prijavitelj	c točk
8- SODELOVANJE V NOB
2o.	čl en
V obliki posojil se delavcu dodeljujejo sredstva v skladu s sprejetim planom reševanja stanovanjskih potreb in sicer kot:
-	združeno namensko varčevanje
-	posojilo za dokončanje oziroma adaptacijo ali revitalizacijo stanovanjske hiše ali nakup stanovanj
-	posojilo za tcplifikacijo in komunalno ureditev na začetku gradnje ali že dograjene stanovanjske hiše.
Sredstva se ne morejo uporabljati za gradnjo ali adaptacijo počitniških hiš ali turističnih sob.
Delavcem, ki gradijo preko stanovanjske zadruge ter so njeni člani, se lahko dodeli do 15 % več posojila.
1 . Združeno namensko varčevanje
21 . čl er.
Delavcu se dodeli posojilo kot udeležba v združenem, namenskem varčevanju za :
-	gradnjo individualne stanovanjske hiše v lastni režiji ali preko stanovanjske zadruge
-	nakup etažnega ali zadružnega etažnega stanovanja
-	adaptacijo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše
22.	čl en
Posojilo za združeno namenske varčevanje se dodeli s sklepati komisije za reševanje stanovanjskih potreb z naslednjimi osnovami in merili:
-	da _ delavec varčuje neprekinjeno najmanj 29 mesecev
-	najdaljša doba vra.	kredita je 2c let
-	najnižja obrestna me-a je 8 %
Maksimalna vsota posojil se določi upoštevaje standardne stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanjih ali stanovanjski hiši največ 9c m2 stanovanjske površine:
-	8c % pri nakupu etažnega ali zadružnega etažnega stanovanja.
-	75 % pri zadružni gradnji stanovanjske hiše
-	6c % pri gradnji individualne stanovanjske hiše v lastni režiji
-	8c % pri adaptaciji stanovanja ali lastne stanovanjske hiše
2. Posojilo za dokončanje ali adaptacijo oziroma revitalizacijo lastne stanovanjske hiše ali nakup _lastnega stanovanja
23.	člen
Delavcu se dodeli posojilo za:
-	dokončanje gradnje ali adaptacijo oziroma revitalizacijo stanovanjske hiše ali adaptacijo oziroma revi talizaacijo stanovanja
-	pri nakupu lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše.
Višina odobrenega zneska se določi v skladu s planom stanovanjske gradnje in pod pogoji, določenimi v
24.	členu tega pravilnika .
24.	č! en
Posojilo za dokončanje gradnje lastne stanovanjske hiše ali nakup lastnega stanovanja po 23. členu se dodeli pod pogojem :
-	da je delavec zagotovil 7o % lastne udeležbe predračunske vrednosti za nakup stanovanja ali hiše in ima sklenjeno prodajno pogodbo.
-	da sprejme obveznosti, ki se nanašajo na rok vračanja, obrestno mero itd., kot to določajo bančna pravila.
Za lastno udeležbo se smatra tudi posojilo banke ali druge OZD.
ttsojilo za adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja se dodeli za uvedbo, obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov, instalacij sanitarne opreme ali izvedbo kvalitetnejših toplotnih izolacij oziroma racionalizacije sistema ogrevanja, za povečanje stanovanjske površine ali prostorov brez stanovanjske opreme.
3.	Posojilo za topiifikacijo ali komunalno_ureditev
25.	čl en
Delavcu se dodeli posojilo za topiifikacijc ali komunalno ureditev stanovanjske hiše oziroma stanovanja ob pogoju, da gre za ureditev topiifikacije ali komunalne ureditve ob pričetku gradnje ali urejanje v že zgrajenem naselju.
26.	čl en
Delavec mora ob prijavi na razpis za navedene kredite predložiti:
-	izpisek iz zemljiške knjige
-	overjeno prodajno pogodbo o nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše
-	ostale listine ir. dokazila, ki se določijo z javnim. razpisom
27.	člen
Višina sredstev za dodelitev kredita se določi z letnim, planom .
Pri dodelitvi kredita posameznemu delavcu se upoštevajo kriteriji kot za dodelitev stanovanja.
Pri enakih pogojih ima prednost pri dodelitvi tisti prosilec, ki bo posojilo uporabil za kvalitetnejše izvedbe toplotnih izolacij, za prenove starih stanovanjskih hiš in za uvajanje racionalnih sistemov ogrevanja ter bo izpraznil družbene stanovanje .
4.	Postopek dodeljevanja posojil
28.	člen
Sklep c javnem razpisu za posojila sprejme delavski svet, o dodelitvi pa odloča komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj .
29 • čl er.
Fe dodelitvi posojila delavcev sklene ustrezne predpogodbo oziroma pogodbo s tozdom v skladu z bančnimi pravili in še posebne pogodbo.
3c. čl en
V pogodbi iz predhodnega čler.a se delavec tudi obveže. da bo vrnil neodplačani znesek odobrenega posojila, če mu preneha delovne razmerje pri udeleženki sporazuma:
-	za znesek posojila dc 25c.ccc din pred petimi leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma
-	7.7t znesek posojila cd 25e oec do 6cc .oec din pred vernimi leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma ,
-	za znoftok pogojila nad 6cc.ccc din pred lo leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma.
Za neprekinjeno dele se smatra delovni staž delavca cd dneva sklenitve delovnega razmerja dalje pri katerikoli udeleženki spcrazima in v skladu s sporazumom c združitvi v SOZD.
Delavec je dolžan, ne glede na način prenehanja delovnega razmerja.razen če mu delovne razmerje preneha zaradi starostne ali invalidske upokojitve, vrniti neodplačani znesek kredita v enkratnem znesku v roku 6 mesecev cd dneva prekinitve delovnega razmerja z 8 % obrestmi.
4.	Skupne reševanje stanovanjskih F^treb_z_drugo_OZp 31 . člen
Ge Je zakonec delavca zaposlen v drugi OZD. se lahko njegov stanovanjski problem rešuje s tisto OZD in sicer take, da obe OZD združita sredstva za skupen nakup ali izgradnjo stanovanja .
32. člen
V	primeru skupnega reševanja stanovanjskega problema delavca z drugo OZD sc možni naslednji načini skupnega reševanja:
-	da tozd prispeva denarna sredstva manj kot 5c % vrednosti stanovanja, druga OZD pa priskrbi stanovanje in ga dodeli
-	da tozd priskrbi stanovanje in ga dcdeli, druga OZD pa prispeva denarna sredstva uajmnaj 50 % vrednosti stanovanja,
-	da obe OZD prispevata vsaka 5c % vrednosti stanovanja in se sporazumeta c pravici dc dodelitve.
Izjemoma se lahko dogovorimo drugače, če gre za reševanje stanovanjskih potreb v naših dislociranih enotah. V prvi vrsti bomo reševali stanovanjske probleme z drugo OZD tako, da borne dajali prioriteto takšnemu načinu reševanja, da prispevamo denarna sredstva za skupen nakup ali izgradnjo stanovanja v višin 3c % vrednosti stanovanja, druga OZD pa priskrbi stanovanje.
Sredstva se lahko vplačajo oziroma prejmejo kot nepovratna kot odkup dela stanovanja, v obliki kredita ali z brezplačnim prenesem stanovanja kot deleža druge OZD.
33 ■ člen
Za skupne reševanje stanovanjskih potreb z drugo OZD se uporabljajo enake osnove in merila kot za dodelitev in zamenjavo stanovanj in se oblikuje posebna prioritetna lsita .
34.	člen
Delavec, ki poda prijavo za skupne reševanje stanovanjskih potreb z drugo OZD, mera ob vložitvi prijave poleg ostalih dokazil predložiti tudi izjave OZD, kjer je zaposlen njegov zakonec, da je OZD pripravljena skupno reševati njegov stanovanjski problem in na kakšen način.
35.	člen
V	primeru skupnega reševanja skleneta OZD pismeni sporazum v katerem poleg določitve deležev, vrste stanovanj itd., določita tudi katera OZD bo stanovanje dodelila in obveznost povračila deležev v primeru prenehanja delovnega razmerja enega ali drugega zakonca ter pravice razpolaganja s stanovanjem v zvezi s tem.
36.	člen
V	primeru, da dc sklenitve sporazuma med obema OZD oziroma dc realizacije plačila denarnih sredstev
ne pride v reku 6 mesecev cd dneva dokončnega oblikovanja prioritetne liste, komisija za reševanje stanovanjskih potreb analizira pogoje, ki sc dc takrat izpolnjeni in sprejme sklep, da se upošteva prijava delavca, naslednjega na prioritetni listi.
VIII.	REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV NA OSNOVI SOLIDARNOSTI
37.	člen
V	izjemnih primerih bomo reševali stanovanjske potrebe delavcev na osnovi solidarnosti.
V ta namen izločamo najmanj 5% sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev.
Kot izjemne primere bomo šteli naslednje:
-	upokojitev delavca zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni,
-	družino delavca, ki Je umrl zaradi posledic nesreče pri delu, pa se njihov stanovanjski problem ne more rešiti na drug način,
-	delavec, ki Je ostal brez stanovanja zaradi elementarne nesreče fpoplava, požar, potres ltd.l
-	če se delavcu rodi dvoje ali več živorojenih otrok istočastno in nima urejenih stanovanjskih raaner
-	v primeru nastopa težje bolezni
IX.	UPORABA STANOVANJSKIH SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE KADROVSKIH POTREB
1 Kadrovska stanovanja in krediti
38.	člen
Sredstva, število in normative kadrovskih stanovanj In kreditov določimo s srednjeročnim ir. letnim planem stanovanjskih potreb v skladu s planom kadrovskih Potreb.
39- člen
Kadrovska stanovanja in kadrovski krediti sc oblike ■ reševanja stanovanjskih vprašanj za zasedbo del in nalog, ki jih ni možno zasesti, ne da bi udeleženke kandidatom zagotovile kredit ali stanovanje. Udeleženke smo sporazumne, da bomo za ugotavljanje upravičenosti do kadrovskega stanovanja ali kredita uporabili enotno dogovorjene kriterije, z dodatkom kriterija deficitarnosti in sicer:
' deficitarnnest kadra je zelo velika 2c točk
-	"	"	je precej velika 15 točk
"	je velika	lo točk
" je srednje velika 5 točk
4c. čl en
klavski svet udeleženke ugotovi stopnjo deficitarnosti v skladu z letnim planom kadrovskih potreb, upoštenje naslednje osnove:
- da gre za kandidate, če se niti na ponovljenem razpisu ni javil kandidat, ki bi izpolnjeval z zakonom določene pogoje za opravljanje določenih del in nalog,
' če gre za kandidate z ozkim strokovnim profilom za določeno področje dela, če je z investicijskim Programom predvidena potreba po takšnih kadrih,
~ kandidati s posebno st rokovnestjo in izkušnjami na določenih pogojih, če je tc predvideno s sanacijskim programom zaradi njegove realizacije.
■ da gre za kandidate, ki sklepajo delovna razmerja ra podlagi javnega razpisa in pogojujejo sklenitev delovnega razmrja z dodelitvijo stanovanja, pa ere za dela in naloge poslovodnega značaja ali dela In naloge s posebnimi pooblastili in odogovornestmi, katerih zasedba je nujna zaradi zagotovitve nermal-nega poslovanja.
izjemoma tudi delavci, ki sc že v delovnem razmerju Pri Udeleženki in opravljajo dela in naloge posebnega pomena za razvoj udeleženke ali nove programe več udeleženk. ^ gler,
dodelitev kadrovskih stanovanj in kreditov se oblikuje posebna prioritetna lista.
* ■ Službena stanovanja
V dosedanji praksi se Je predvsem v zadnjem času Pckazala potreba po ureditvi stanovanjskih vprašanj za določene kategori je strokovnjakov oziroma delav-°ev s posebnim mandatom.
Usedanji sistem nam namreč ni omogočal začasne re-Itve stanovanjskega vprašanja,ampak smo zadeve reševali z dodelitvijo kadrovskih stanovanj.
^ bi se temu v bodeče izognili, predlagamo uvedbe kategorije službenih stanovanj in podajamo tudi ^katere predloge za ureditev tega vprašanja, ki pa Jih želimo z vaše pomočjo dopolniti.
42.	člen
kravice do dodelitvi službenega stanovanja imajo delav- .
ci, ki opravljajo dela oziroma naloge, ki so vezane na časovno omejen mandat ali na projektno nalogo, trajajočo določen čas.
Dodelitev službenega stanovanja opravi delavski svet udeleženke.
43.	člen
telege oziroma opravila, za katera pride v poštev službeno stanovanje, opredelijo udeleženke najprej v svojem letnem planu, nato jih skupno opredelijo v skupnem programu stanovanjskih potreb.
Seveda takšna opredelitev temelji na planskih nalogah udeleženk.
X.	POSTOPEK ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV
1. Postopek
44.	člen
Oddelek za stanovanjske gospodarstvo kontinuirano spremlja, evidentira in sproti v skladu z določbami tega pravilnika ocenjuje potrebe vseh delavcev za dodelitev stanovanja oziroma posojila.
Sklep c javnem razpisu sprejme delavski svet na predlog sveta za stanovanjsko gospodarstvo.
Javni razpis traja 15 dni .
Prijave za dodelitev stanovanja oziroma posojila se vložijo ali podajo ustno v oddelku za stanovanjsko gospodarstvo.
Na podlagi ugotovljenih podatkov, opravljenih ogledov. pridobljenih dokazil itd., komisija za reševanje stanovanjskih potreb ugotavlja prioritetno listo.
Upravičenost do dodelitve stanovanja oziroma posojila se ugotavlja v času javnega razpisa enkrat letno na začetku leta.
45.	člen
Predlog prednostne liste za dodelitev stanovanj oziroma posojil pripravi oddelek za stanovanjsko gospodarstvo ter ga predloži v potrditev.
Komisija za reševanje stanovanjskih potreb vsako leto praviloma do 3c.3-sprejme prednostne liste upravičencev za dodelitev stanovanj oziroma posojil .
Prednostna lista se objavi v internem glasilu.
46.	člen
te osnovi sprejete prednostne liste prejme vsak prosilec sklep c stopnji upravičenosti do stanovanja oziroma posojila z navedbe števila zbaanih točk.
Zoper sklep je dopusten ugovor na delavski svet v roku 3c dni od dneva vročitve.
47.	člen
Na podlagi tako ugotovljene prioritetne liste (ko je pritožbeni rek končan) komisija za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v skladu z ugotovljenim minimalnim stanovanjskim standardom' dodeljuje stanovanja.
48.	člen
Stanovanja v družbeni lasti oziroma stanovanjska posojila se dodeljujejo delavcem z odločbo c dodelitvi stanovanja oziroma posojila.
Odločba c dodelitvi stanovanja oziroma posojila mora biti obrazložena ir. objavljena na'oglasni deski.
49.	člen
Zoper odločbo o dodelitvi stanovanja oziroma posojila lahko vloži v 3c dneh od dneva vročitve ugovor na delavski svet vsak, kdor meni, da je kršen njegov interes in da mu po samoupravnem splošnem aktu pripada stanovanje oziroma posojilo

51.	člen
0» se delavec v reku 3o dneh od dneva vročitve odločbe c dodelitvi stanovanja oziroma obvestila službe za stanovanjsko gospodarstvo o vseljivosti stanovanja, ne vseli v dodeljeno stanovanje, se šteje, da se je delavec odpovedal stanovanjski pravici.
Komisija za reševafnje stanovanjskih vprašanj pc ugotovitvi navedenih okoliščin razveljavi odločbo c dodelitvi stanovanja.
XI.	VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
52.	člen
Delavec uresničuje varstvo svojih pravic pri delavskem svetu in pri drugih pristojnih organih.
53.	člen
Delavec ima pravice vložiti zahtevo za preizkus odločitve komisije za reševanje stanovanjskih potreb delavcev pri delavskem svetu TOZD v 3c dneh cd dneva vročitve odločbe.
Delavski svet je dolžan zahtevo delavca rešiti najkasneje v 3c dneh od dneva1, ko je bila vložena.
54.	člen
Delavec ima pravice biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva in lahko navede dejstva, ki sc pomembna za odločanje.
55.	člen
Ko delavski svet odloča c delavčevi zahtevi, je dolžan zahtevati mnenje sindikata.
56.	člen
če delavski svet ne odloči c delavčevi zahtevi v 3c dneh cd vložitve zahteve ali delavec z odločitvijo ni zadovoljen ima v nadaljnjih 15 dneh pravice predlagati odpravo sklepa oziroma odločbe pri pristojnem sodišču združenega dela.
XII.	SESTAVA IN PRISTOJNOSTI KOMISIJE ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB
57.	člen
0 dodelitvi in zamenjavi stanovanj, sofinanciranju z drugo OZD ter c dodelitvi posojil za gradnjo,_ nakup ali prenovo stanovanja dela delavcev odloča komisija za reševanje stanovanjskih potreb delavcev (v nadaljevanju komisija) ali pooblaščena komisija s strani delavskega sveta.
58.	člen
Komisijo imenuje delavski cvet na predlog osnovne organizacije sindikata. Komisija šteje pc pet članov, njihov mandat pa traja dve leti.
Komisija izvoli iz svoje srede predsednika in namestnika predsednika .
Komisija sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Delavski svet sprejme poslovnik c delu komisije.
59.	člen
Komisija ima naslednje pristojnosti :
-	sprejema prednostne listo upravičencev za dodelitev, zamenjavo stanovanj, za dodelitev posojil in sofinanciranje.
-	odloča c posameznih pravicah delavcev s področja dodeljevanj sredstev za stanovanjske namene.
-	po potrebi imenuje strokovne komisije za ogled stanovanjskih razmer posameznih prosilcev.
-	opravlja druge zadeve, določene s samoupravnim spcrazitr.cm in tem pravilnikom
XIII.	GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIM FONDOM 6c. člen
Delavci smo sporazumi, da stanovanjski fond predstavlja eno temeljnih dobrin, zate bomo skrbi za gospodarno ravnanje z njim ,na<ntin‘li. veliko pozornost.
V ta namen bone pri gospodarjenju z njim upoštevali družbene dogovore in zakonske predpise.
61.	člen
Fbsebna pozornost bo posvečena odločitvam o dodelitvi in izpraznitvi stanovanjskega fonda.
Dosledno upoštevanje predpisanih postopkov je porok za pravilno gospodarjenje.
62.	člen
Delavcu, imetniku stanovanjske pravice, se odpove stanovanjske razmerje:
-	če uporablja stanovanje v nasprotju z določili tega pravilnika ali aktov skupnosti stanovalcev in pri tem
nastaja v stanovanju, skupnih prostorih ali napravah pc njegovi krivdi škoda,
-	če ne plača stanarine in drugih obveznosti po predpisih c stanovanjskem gospodarstvu 3 mesece zaporedoma ali 3 mesece v zadnjih dveh letih, če ni dogovorjen daljši rek,
-	če sam ali drug stanovalec uporablja stanovanje na tak način, da stanovalca v drugem stanovanju ovira v mirni uporabi stanovanja.
Komisija, pooblaščena za stanovanjske zadeve, mera v 3c dneh pc prejemu zahtevka skupnosti stanovalcev odločiti, ker v nasprotnem primeru sama krije vse stroške iz prvega odstavka tega člena.
63- člen
če imetnik stanovanjske pravice iz neupravičenih razlogov ne uporablja stanovanje več kot 6 mesecev, pristojna komisija sprejme sklep o pričetku postopka za nasilno izselitev. Imetniku ne pripadajo niti najnujnejši prostori.
64.	člen
če se število uporabnikov stanovanja zmanjša tako, da površina stanovanja 2-kratnc presega površino, določene z 11. členom tega pravilnika, se imetniku stanovanjske pravice odpove stanovanjsko razmerje v ten. stanovanju. Dodeliti se mu mera spremenjenim okoliščinam primerno stanovanje. To opravi komisija.
Vsi stroški bremenijo stanodajalca.
65.	člen
Če ima imetnik stanovanjske pravice v lasti prazno družinske stanovanjsko hišo ali stanovanje, mu stanovanjska komisija odpove stanovanjsko razmerje.
Če družinska hiša še r.i dograjena, pa bi jo imetnik stanovanjske pravice lahko dogradil, potrdi odpoved sodišče in določi izpraznitveni rok. Pri tem upošteva vse okoliščine primera (rok dograditve, premoženjsko stanje, dobljena posojila 1.
66.	člen
STanovanjska komisija lahko odpeve stanovanjsko razmerje tudi, če delavcu preneha delovno razmerje pri stanodajalcu:
-	pc lastni izjavi, razen v primeru upokojitve,
-	pc njegovi krivdi,
-	in to samo v roku treh mesecev po pravnomočnosti odločitve o prenehanju delovnega razmerja, seveda, če imetnik ne izpolnjuje zakonskihpogojev.
67.	člen
Nihče cd imetnikov stanovanjske pravice ne sne brez dovoljenja stanovanjskega organa in hišnega sveta preurejati podstrešnih kletnih in drugih skupnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini.
68.	člen
Brez soglasja komisije za stanovanjske zadeve in skupnosti stanovalcev ni možno izvrševati sprememb r.a stanovanjskih prostorih ter opremi in napravah v stanovanju, ki sc sestavni del stanovanja.
69.	člen
Komisija za stanovanjska vprašanja lahko odpove stanovanjsko razmerje imetniku,če:
-	odda celotno stanovanje v podnajem ali ga uporablja za poslovne namene brez soglasja
-	odda stanovanje v zakup za opravljanje poslovne dejavnosti