NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejcič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 33 - LETO 54 - CELJE, 19. 8.1999 - CENA 280 SIT -19 HRK
ASFALTNA REVOLUCIJA V
PLANINSKI VASI
Zaradi asfaltnega mešalca sprti icrajani, investitor in policija. Tema tedna na strani 8.
Celje
mesto
mladih
v nedeljo se pričenja festival
Celje - mesto mladih. Stran 2.
, Na črno zgrajen asfaltni mešalec, ki so mu pred kratkim odklopili elektriko, je kriv. da
se v Planinski vasi sovražijo prijatelji, sosedje In sorodniki. Nekateri pravijo, da mešalec
povzroča hrup In smrad. drugI pa v nJem vidUo možnosti za dek) In razvoj. Koga bo
podprlo ustavno sodišče?	Foto: aleksandra maček
CEUEIZCUBUA KOVINOTEHNO
Merkur želi postati lastnik celjske Kovinotehne. stran 5.
^ [Fill I ^^ 11M Fh Vi^L*] 1]]^ ^
2	novi mm
Nameslo
v I •	• I ••
solariev zidani
v Zibiki v šmarski občini
so začeli prejšnji mesec s
celovito prenovo podruž-
nične šole. Montažno šolo,
ki so jo po kozjanskem po-
tresu podarili Velenjčani,
je močno načel zob časa.
Zato se je občina odločila
za zamenjavo strešne kriti-
ne in izolacijo strehe, zame-
njavo tlaka in talnih oblog,
dotrajano pročelje pa bo na-
domestila z novo, izolacij-
sko fasado. Med drugim bo-
do zamenjali tudi ploščice v
kuhinjskih in sanitarnih pro-
storih ter kupili novo opre-
mo za učilnice, kuhinjo in
garderobo.
Dela v vrednosti približno
25 milijonov tolarjev bodo
zaključili predvidoma pri-
hodnji teden. Za šolo v Zibi-
ki, ki jo obiskuje nad petde-
set otrok, so dali v letoš-
njem občinskem proračunu
na stran 15 milijonov tolar-
jev, sicer pa računajo na
sredstva ministrstva za šols-
tvo in šport. Na državni de-
nar računajo prav tako za
gradnjo zibiškega šolskega
prizidka z manjšo telovad-
nico, ki ga želijo postaviti v
prihodnjih letih.
BJ
Celje bo mesto mladih
V nedeljo, 22. avgusta, se pričenja festival Celje - mesto mladih - Za združitev vseh mladinskih organizacij
v ponedeljek je bila v Mla-
dinskem centru Celje novinar-
ska konferenca, na kateri so
organizatorji predstavili pro-
gram festivala Celje - mesto
mladih, ki se bo pričel v nede-
ljo, 22. avgusta, zaključil pa se
bo sedem dni pozneje oziro-
ma v nedeljo, 29. avgusta.
Festival, ki ga v soorganizaci-
ji Mladinskega centra Celje,
Kluba študentov celjske regi-
je in celjske neodvisne hste
Mladi za mlade letos priprav-
ljajo prvič, je nastal na pobudo
Mestne občine Celje, organizi-
ran pa je v okviru Poletja v
Celju - knežjem mestu. V orga-
nizacijo se vključujeta tudi KD
Muzikafe ter KUD Alme Kar-
lin, ob tem pa še številni drugi
posamezniki in umetniške
skupine iz vse Slovenije. Napo-
vedani program obeta zanimi-
vo dogajanje, ki bo v času festi-
vala gotovo občutno poživilo
dogajanje v knežjem mestu.
Slovesna otvoritev festivala bo
v nedeljo, 22. avgusta ob 19.
uri, ko bo v prostorih MCC
otvoritev razstave študentov
Akademije za likovno umet-
nost, ob 21. pa bo v celjskem
mestnem parku na ogled gle-
dališka predstava »Kje so Celj-
ski?«, ki jo bodo uprizorili člani
Kulturno umetniškega društva
Alme Karlin. Ves čas festivala
bodo med deveto in dvanajsto
v mestnem parku in na trgu pri
hotelu Evropa glasbeni koncer-
ti. V tem času ter popoldne
med petnajsto in osemnajsto
bo na starem gradu likovna
kolonija v organizaciji Mladin-
skega centra Celje, člani liste
Mladi za mlade pa bodo v tem
času pripravili likovno delavni-
co za najmlajše, ki bo vsak dan
med deveto in trinajsto v vrtcu
Anice Černejeve na Ljubljanski
cesti v Celju ter v otroškem
oddelku celjske bolnišnice.
Pod okriljem liste Mladi za
mlade pripravljajo tudi modno
fotogr^sko delavnico, v cen-
tru Celja bo vsak dan med pol
enajsto in devetnajsto likovna
delavnica, ki so jo organizator-
ji poimenovali Industrial 3D. Po
središču mesta bodo postavlje-
ne železne konustrikcije, na
katerih bodo likovniki ustvar-
jali strip iz odpadnih materia-
lov, je povedala Saša Kerkoš,
članica liste Mladi za mlade, ki
je odgovorna za področje li-
kovnega ustvarjanja, Tanja Ča-
javec, ki je za likovno področje
zadolžena pri KŠCR, je podrob-
neje predstavila celoten umet-
niški del festivala. Za plesno
področje pri KŠCR skrbi Jure
Lukaščik, katerega plesna
predstava Totems bo na celj-
skem gradu premierno upri-
zorjena v soboto, 21. avgusta.
Vs^ dan, razen v sredo, bo v
mestnem parku gledališka
predstava v organzaciji MCC,
Impro liga pa bo vsak dan,
razen v petek, ob 21. pripravila
ples v prostorih Mladinskega
centra Celje. Vsak dan festiva-
la bodo organizirane tudi posa-
mezne prireditve; pričele se
bodo v torek, 24. avgusta ob
17.00, ko bo v prostorih MCC
lutkovna predstava. V sredo,
25. avgusta ob 18.00 bo v Her-
manovem brlogu otvoritev
razstave dela delavnice za
najmlajše, v četrtek ob šestnaj-
stih bo v MCC razstava likov-
nih del kolonije, ob sedem-
najstih pa se bo pričela lutkov-
na predstava v organizaciji li-
ste Mladi za mlade. V petek, 27.
avgusta, ob 14. uri se bo na
igrišču pred gimnazijo Center
Celje pričel turnir trojk, imeno-
van Zmagajmo za otroke, ka-
terega izkupiček bo tokrat na-
menjen celjskemu Kriznemu
centru za mlade, ob 20. uri pa
bo v MCC uprizoritev plesne
predstave Totems. Predzadnji
dan festivala, v soboto, 28. av-
gusta, bo od devetih do pold-
neva na Glavnem trgu v Celju
predstavitev narodnih plesov
in običajev, obiskovalci si bo-
do lahko ogledali nastope fol-
klornih skupin iz Laškega, Ce-
lja in Šempetra. Okoli 14. ure se
bo pred Gimnazijo Celje Cen-
ter pričel tek, imenovan Celje
99, od dvajsete do druge ure
zjutraj^j)a bo v ^triju Mladin-
skega "centra Celje festival Mu-
sic^est, ki ga pod okriljem liste
Mladi za mlade pripravljajo pri
Kulturnem društvu Muzikafe.
Kot se bo začel, se bo letoš-
nji, prvi festival Celje - mesto
mladih, ki bo po besedah Pri-
moža Krisana, v.d. direktorja
Mladinskega centra Celje pod
okriljem katerega festival po-
teka, postal tradicionalen, z
gledališko predstavo KUD Al-
me Karlin tudi zaključil. Zad-
nji dan festivala, v nedeljo,
29. avgusta, bodo na Glav-
nem trgu v Celju namreč pre-
mierno uprizorili spektakel z
naslovom »Kje je Jezus?«. Za-
res zadnja prireditve v sklopu
letošnjega, prvega festivala,
namenjenega mladim Celja-
nom, pa bo ta dan med 22. in
24. uro na celjskem starem
gradu, kjer bodo nastopili čla-
ni Big Benda iz Krškega, ki so
jih k sodelovanju povabili
glavni organizatorji festivala,
predstavniki vse bolj aktivno
delujočega Mladinskega cen-
tra Celje.
NINA M. SEDLAR
iPODRŽA^
Clintonova
zahvala
UUBUANA, 11. avgusta
(Delo) - Ameriški predse^
nik Bili Clinton se je pisne
zahvalil predsedniku vladt
Janezu Drnovšku za »gosta
ljubnost in pozornost mec
nedavnim obiskom v Slove
niji« in poudaril, »pomeia
bno vlogo predsednika Dr
novška pri reševanju spopa
dov na Kosovu«.
Morisce na cestah
LJUBLJANA, 12. avgu^
(Delo) - Zaradi slabih vat
nostnih razmer na slovenski
cestah je podpredsednik vlj
de Marjan Podobnik sklici
sestanek s predstavniki no
tranjega, pravosodnega ii
šolskega ministrstva ter dni
gimi pristojnimi slugami
Vlada naj bi v kratkem spreje
la nekatere kratkoročni
ukrepe za izboljšanje varno
sti, med njimi tudi potrebn(
zakonske spremembe. Let«
je na slovenskih cestah umrle
že 217 ljudi, od tega v san«
dveh avgustovskih tednih 23
Kazenska ovadbe
KOPER, 13. avgusta (Delo;
- Urad kriminalistične služb
koprske policijske postaje jf
okrožnemu državnemu to
žilstvu podal kazensko ovad
bo zoper pripadnika Sloven
ske vojske, ki je upravljal vo
jaško plovilo, Id je 10. avgusti
pri Debelem Rtiču povozi
plavalko. Ovadbo so podal
zaradi utemeljenega suma
da je 48-letm L.M. storil kaz
nivo dejanje povzročitve smi
ti iz malomarnosti.
Golob ne bo
predsednik
UUBUANA, 13. avgusb
(Delo) - Ignac Golob je spo
ročil, da odstopa od kandi
dature za predsednika de
mokratične stranke upoko
jencev. Kljub temu bo še na
prej deloval kot član sveti
stranke.
Manj beguncev
UUBUANA, 14. avgusti
(Delo) - Z brniškega letaliž
ča je poletelo četrto letalo i
kosovskimi begunci, ki s(
vračajo domov. V Slovenij
je še okrog 3000 beguncev
ki so nastanjenih v zbirnil
centrih in pri sorodnikih.
Zaskrbljeni Rode
BREZJE, 15. avgusta (De
lo) - Slovenski metropolit ii
nadškof dr. Franc Rode je t^
maševanju poleg kritičnfl
besed na račun slovenskS
medijev in brezbožnega ra2
položenja med Slovenci
pet očrnil tudi našo šolo. Pre
pričan je namreč, da se dul
liberalnega ateizma odsevs
tudi v slovenskem šolstvu.
Tabor SLS
UUBUANA, 16. avgus«
(Delo) - Slovenska IjudsK^
stranka bo 12. septembra <
Vižmarjah pri Ljubljani pri'
pravila svoj 11. tabor, s kat^
rim bo zaznamovala tudi
130. obletnico vižmarskeg^
tabora. V stranki obžalujejo^
ker tabora ne bodo pripravi^
li skupaj z SKD.
Prispevek za
šolsko prehrano
Ministrstvo za šolstvo in
šport zadnjih sedem let os-
novnošolcem in srednješol-
cem iz socialno šibkih družin
subvencionira šolsko prehra-
no. Regres za šolske malice - v
višini 90 tolarjev dnevno za
osnovnošolca in 120 tolarjev
dnevno za srednješolce - osta-
ja v šolskem letu 1999/2000
enak lanskemu.
V šolskem letu 1992/93, ko so
v Sloveniji uvedli re^esiranje
šolske prehrane, je bilo denar-
nega prispevka i-žave deležnih
11,4 odstotka osnovnošolcev in
18,8 odstotka srednješolcev. De-
lež mladih, ki so upravičeni do
subvencionirane šolske prehra-
ne, je rasel, tako da je v predlan-
skem šolskem letu denarno po-
moč za šolske malice prejemalo
že 23 odstotkov osnovnošolcev
in srednješolcev.
Poseben programski svet je v
okviru ministrstva določil tudi
kriterije za dodelitev regresa; za
osnovnošolce temeljijo na vikni
povprečnega osebnega dohod-
ka v občini ter stopnji brezpo-
selnosti, za srednješolce pa se
upošteva še vrsta šole in izmen-
skost pouka. Učence, ki bodo
prejernali re^es za šolske mali-
ce, na osnovi vpogleda v social-
ni položaj družine (minimalno
preseganje socialnega minimu-
ma, brezi^selnost staršev, dol-
gotrajnejši socialni problemi ali
Dolezen v družini, ^oholizem,
samohranilstvo... nekateri
najpomembnejših kriterijev) iz-
berejo v vodstvu šole, podatke
o številu otrok pa posredujejo
ministrstvu.
Novost v šolskem letu, ki pri-
haja, bo brezplačna šolska pre-
hrana za vse tiste učence, ki
bodo obiskovali 1. razred devet-
letke, njihovi starši pa prejema-
jo denarni dodatek po predpi-
sih o socialnem varstvu. Šole
bodo starše teh učencev obve-
stile, da dvignejo in izpolnijo
posebne obrazce za dodelitev
brezplačne šolske prehrane. IS
Nov most bo stal poleg starega, ki ga bodo prihodnje leto odstranili.
Gradnja se je pričela
Delavci Cestnega podjetja Celje so že pričeli z gradnjo mostu, ki preko Savinje povezuje
Mozirje in zaselek Loke.
Še posebej bo most pomemben za obiskovalce Mozirskega gaja, saj naj bi odpravil
»prometne zamaške«, ki nastajajo ob večjih prireditvah. Gradnja mostu bo veljala približno 100
milijonov tolarjev, poleg denarja iz proračuna pa bodo poskušali poiskad sredstva še kje
drugje. Most bo zgrajen do konca leta.	US, Foto: C. SEM
NA KRATKO
Spet zaplet s šolo
MOZIRJE - Podjetje Pluton je uspelo s pritožbo glede izbire
izvajalca za nadaljevanje del v rečiški osnovni šoli in tako je
velenjski Vegrad izgubil posel. Revizijska komisija je vodstvu
občine naložila, naj izbere novega izvajalca, kar bo verjetno
Rudis. Po predvidevanjih župana Jožeta Kramerja naj bi
pogodbo z novim izvajalcem podpisali konec avgusta. (US)
Nova telovadnica v Pristavi
PRISTAVA PRI MESTINJU - V tej KS bodo za krajevni praznik,
ki ga bodo praznovali v soboto, 21. avgusta, predali namenu novo
telovadnico, ki bo obenem večnamenska dvorana. Telovadnico
bosta predvidoma otvorila župan Podčetrtka Marjan Drofenik
ter podžupan in predsednik KS Srečko Gobec. Investitor naložbe
v vrednosti približno 65 milijonov tolarjev je občina. (BJ)
Urejenejša zdravstvena postaja
ŠMARJE PRI JELŠAH - V zdravstveni postaji končujejo z
obnovo pročelja, zamenjali so tudi strešno letino ter okna. Gre
za nadaljevanje I. faze, ko so uredili prostore pediatrije ter
obnovili del fasade. Vse skupaj bo stalo približno 37 milijonov
tolarjev, ki jih bosta prispevala občina in zdravstveni dom,
sredstva iz ministrstva za zdravstvo pa še pričakujejo. (BJ)
Kurilculum postopno v vrtce
Potem, ko je Strokovni svet
RS za splošno izobraževanje
spomladi sprejel kurikulum
za vrtce, so v ministrstvu za
šolstvo in šport prejšnji teden
izbrali 25 slovenskih vrtcev, v
katerih bodo s postopnim uva-
janjem kurikuluma začeli le-
tos oktobra.
Vrtčevski kurikulum je na-
cionalni dokument, ki na eni
strani spošmje tradicijo sloven-
skih vrtcev, po drugi strani pa z
novejšimi teoretičnimi posedi
na zgodnje otroštvo in iz tega
izpeljanimi drugačnimi rešitva-
mi in pristopi dopolnjuje, spre-
minja in nadgrajuje sedanje de-
lo v vrtcih. Kurikulum se bo
uvajal postopno v tem in pri-
hodnjem šolskem letu, v 25 iz-
branih vrtcih pa ga bodo začeli
oživljati v praktičnem delu z
malčki letos oktobra.
Vrtci, ki bodo med prvimi
postopno uvajali nov kuriku-
lum, so bili izbrani glede na
regionalno pokritost celotne dr-
žave, glede na programe, ki jih
ponujajo (dnevni, poldnevni,
skrajšani), glede na velikost
(število oddelkov) in delo z
malčki prve in druge starostne
stopnje, izkazano inovativnost
v delu z malčki ter zastopanost
zasebnih vrtcev, ki izvajajo jav-
no službo. Med izbranimi je
tudi 5 vrtcev s Celjskega; vrtci
Velenje, Žalec, Šentjur in Rogaš-
ka Slatina ter Vrtec pri OŠ Polze-
la.
Dokončna zelena luč za po-
stopno uvedbo kurikuluma v
teh vrtcih pa bo dovoljenje mi-
nistra, ki ga morajo na osnovi
podatkov o številu v vrtec vklju-
čenih otrok, izjave o tem, da so
staršem predstavili kurikulum
za vrtce ter jih seznanili z no-
vostmi, ki jih prinaša, ter sklepa
sveta vrtca, da se vrtec lahko
vključi v postopno uvajanje ku-
rikuluma, v vseh izbranih vrtcih
pridobiti pred 1. oktobrom. IS
rr.vinj>]m:i| p	DOGODKI	IH
Ogledalo uspešnosti
Slovenska obrt, podjetništvo in veliki gospodarski sistemi se bodo z dosežki iz tujine soočili med 10. in 19.
septembrom na 32. MOS
Mednarodni obrtni sejem,
nad katerim je zadnja leta
prevzela generalno pokrovi-
teljstvo Kovinotehna d.d. Ce-
lje, je priložnost za soočenje
domačih^ in tujih gospodar-
skih dosežkov. Organizator-
ja, Celjski sejem d.d. in Obrt-
na zbornica Slovenije, na-
stavljata ogledalo uspešnosti
tako obrti in podjetništvu
kot velikim gospodarskim
sistemom, letos pa bo v času
32. MOS med 10. in 19. sep-
tembrom ognjeni krst preži-
vela tudi nova sejemska dvo-
rana L, ki so jo v Celju slove-
sno odprli na pragu poletja.
Sodobno urejena sejemska
dvorana, ki po besedah direk-
torja Celjskega sejma d.d. mag
Franca Pangerla daje Celju v
organizaciji sejemskih priredi-
tev v Sloveniji vsaj dve do tri
leta absolutne prednosti pred
ostalimi sejemskimi hišami,
prinaša razstaviščem 32. MOS
dodatnih 11.500 kvadratnih
metrov bruto sejemskih povr-
šin. V njej se bodo v dveh eta-
žah ob Obrtni zbornici Sloveni-
je in območnih obrtnih zborni-
cah predstavili večji in pomem-
bnejši domači razstavljavci,
prostora pa bo dovolj še za vse
zbornično organizirane pred-
stavitve tujih razstavljavcev, ra-
čunalniška in ostala podjetja s
področja informatike ter še ne-
katere, kar se razstavnega pro-
stora in sejemske infrastrukture
tiče, zahtevnejše razstavljavce.
Sejmišče bo v skupni izmeri
presegalo 60 tisoč kvadratnih
metrov zvečine pokritih raz-
stavišč, število razstavljavcev
bo letos prvič preseglo 1.800,
preseženo pa bo tudi število
držav, iz katerih bodo nepo-
sredno ali preko svojih zastop-
stev v Celje prišli razstavljav-
ci. Dosedanji rekord 24 držav
je bil v začetku tedna že prese-
žen za 3, tako da drugi petek v
septembru, ko bo razstavišča
32. MOS za obiskovalce slove-
sno odprl predsednik države
Milan Kučan, v Celju pričaku-
jejo razstavljavce iz 27 držav.
Z novo sejemsko dvorano L
so po besedah vodje projekta
32. MOS Brede Obrez Preskar
organizatorji lahko pri delitvi
razstavnega prostora še dosled-
neje kot pretekla leta spoštovali
branžno zaokroženo predstavi-
tev, sejem pa bo tudi letos
spremljala vrsta strokovnih in
ostalih obsejemskih prireditev.
V Obrtni zbornici Slovenije da-
jejo prednost poslovnemu so-
delovanju med malimi in veliki-
mi, zvesti pa ostajajo tudi rdeči
niti sejmov preteklih let; izobra-
ževanju mladih po dualnem si-
stemu za potrebe obrti ter pri-
pravi poslovnih dnevov. V mini-
strstvu za malo gospodarstvo in
turizem bodo v času 32. MOS
načeli temo finančnih vzpod-
bud za malo gospodarstvo.
Gospodarska zbornica Sloveni-
je pa kot svoj najpomembnejši
prispevek k vsebinskim razpra-
vam pripravlja posvet o zahte-
vah slovenskega tržišča prihod-
nosti, zlasti v procesu priključe-
vanja Evropski uniji.
IVANA STAMEJČIČ
Organizatorji bodo 32. MOS
podrobneje predstavili še na
treh novinarskih konferencah
konec meseca; eni v Celju in
dveh v tujini, Avstriji in Italiji.
Na vseh bodo za kratko pred-
stavitev in promocijo knežje-
ga mesta imeli nekaj minut na
voljo tudi predstavniki Mest-
ne občine Celje, ki se letos
trudijo, da bi v času sejma vsaj
peščico od pričakovanih 235
tisoč obiskovalcev iz Slovenije
in tujine pripeljali tudi v me-
sto. V dogovoru z mestnimi
gostinci in trgovci, obljublja-
jo, bodo za obiskovalce znali
prijazno in gostoljubno poskr-
beti.
PO SVETU
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
Gladka potrditev
Putina
Vladimir Putin, prvi pod-
predsednik vlade in vodja
zvezne obveščevalne služ-
be FSB (nekdanje KGB) je
postal novi ruski premier,
že peti v zadnjem letu in
pol. Poslanci dume so na-
mreč Jelcinovega kandida-
ta podprli z 233 glasovi,
proti pa jih je bilo 84.
Premier, ki bo vlado vodil
do parlamentarnih volitev v
sredini decembra je napove-
dal, da bo v skladu z dogo-
vorom z Jelcinom obdržal
večino ministrov. Kot je de-
jal po izvohtvi, bo pozornost
v njegovem »vladanju« na-
menjena uveljavljanju reda
in miru v državi, da bi s tem
lahko zagotovil poštene par-
lamentarne in predsedniške
volitve. Znano je, da bo na
njih tudi sam kandidiral kot
Jelcinov izbranec. 46-Ietni
Putin je še izjavil, da bo ena
njegovrh glavnih nalog pre-
nova vojske, medtem ko bo
zunanja politika ostala nes-
premenjena. Seveda pa bo
precej napora in časa moral
vložiti v reševanje razmer na
Kavkazu, predvsem v Dage-
stanu, kjer naj bi se po nje-
govem kriza rešila v štirinaj-
stih dneh. Kar pa bo glede
na ruske izkušnje iz Čečeni-
je zelo težko.
Močan potres v
Turčiji
Zahodno Turčijo, vzhod-
no od Carigrada, je v torek
prizadel potres, ki je po
-prvih ocenah terjal kar
1173 žrtev.
Potres je imel sunek 7,8
stopnje po Richterju. Močno
so poškodovane telekomu-
nikacijske in prometne po-
vezave, na carigrajski borzi
pa so odpovedali trgovanje.
Žarišče potresa je bilo v Iz-
metu, približno 70 kilome-
trov jugovzhodno od Cari-
grada. Poleg industrijskega
mesta Izmit, kjer je uničenih
najmanj sto hiš, je močan
potres porušil številne stav-
be še v drugih štirih turških
mestih, največ v Carigradu
in Bursi.
Dagestan po poti
Čecenije?
Razmere v Dagestanu,
kjer se ruski vojaki spopa-
dajo z islamskimi uporni-
ki, ki so celo razglasili
neodvisnost, se zaostruje-
jo. Zato bi se utegnil pono-
viti scenarij iz Čečenije,
kjer je ruska vojska leta
1996 po dveh letih spopa-
dov morala priznati poraz
in dejansko omogočiti sa-
mostojnost uporni kavkaš-
ki republiki.
Upornike v Dagestanu vo-
di zloglasni poveljnik čečen-
skih upornikov Šamil Bj^
jev, znan po nekaterih veli-
kih akcijah, ki so jih v letih
1994-96 izvedli njegovi mož-
je. Basajev je sodeloval tudi
v spopadih v Abhaziji in Ka-
rabahu, zavzema pa se za
združitev Čečenije in Dage-
stana. Ker se v Čečeniji boji-
jo razširitve spopadov tudi v
njihovo republiko, je pred-
sednik Mashadov v državi
razglasil mesec dni trajajoče
izredne razmere. Poleg tega
so poostrih nadzor na mej-
nih prehodih, saj so islami-
sti iz drugih držav na dage-
stansko ozemlje vdirali prav
prek Čečenije. Na strani isla-
mistov so tudi prebivalci, ki
so desetletja čutili posledice
slabih gospodarskih razmer
v Rusiji in si želijo drugačno
življenje. Številke o žrtvah
na obeh straneh so si nas-
protujoče, so pa uporniki pr-
vič od izbruha krize priznali
izgubo 19 borcev. V isti sapi
pa poudarjajo, da so doslej
uničili devet ruskih helikop-
terjev in eno letalo.
Nasilno ob krvavi
obletnici
Na Severnem Irskem je
minuli konec tedna minil
nasilno. V Londonderryju,
drugem največjem mestu,
so doživeli eno najbolj ne-
mirnih in nasilnih noči v
•zadnjem letu dni. V Omag-
hu pa so se ob tem skušali
spomniti krvave obletnice,
ko je točno pred letom dni
podtaknjena bomba skraj-
nežev iz vrst Prave Ire zah-
tevala 29 smrtnih žrtev.
V Londonderryju so ne-
miri izbruhnili, ko je deset
tisoč udeležencev prote-
stantskega reda vajencev v
spomin na verske spopade
iz 17. stoletja, v katerih so
bili poraženi katoliki, kora-
kalo skozi pretežno katoliš-
ko mesto. Pričakalo jih je
okoli 300 povečini mladih
in maskiranih katolikov, ki
so zaradi pohoda prote-
stantov jezni in užaljeni
zažgali več avtomobilov,
izropali nekaj trgovin in
podtaknili ogenj v treh
bankah. Policija zaradi bo-
jazni pred izgredi dolgo ni
hotela posredovati. Zadnje
nasilje bo verjetno spet ote-
žilo za jeseni predvidene
mirovne pogovore.
Napadalec se je
predal
Združene države je pre-
tresel nov napad; tokrat na
Center judovske skupnosti
v Los Angelesu. Pobegli na-
padalec je huje ranil pet
ljudi, med njimi dva otro-
ka. Policija je ugotovila, da
je storilec 37-letni Buford
O. Furrow.
— Osumljeni se je sam pre-
dal policiji in ob tem tudi
priznal krvavo dejanje. Po-
vedal je, da je s streljanjem
hotel pozvati k pobijanju Ju-
dov. Zaradi premišljenega
umora in več poskusov umo-
ra mu grozi smrtna kazen.
Kot so povedali na policiji, je
priprti član neonacistične
skupine Arijski narod.
Največje gradbišče Šmarskega
Blizu deset kilometrov cestnih odsekov je asfaltiranih
V občini Šmarje pri Jelšah,
kjer so v zadnjih tednih poskr-
beli za blizu 5 kilometrov so-
dobnih cestnih povezav, oprav-
ljajo trenutno še preplastitev lo-
kalne ceste v KS Sv. Štefan. Gre
za II. fazo lani začete rekon-
strukcije iz šmarske strani.
Lani so poskrbeli za rekon-
strukcijo 3,5 kilometra te po-
membne lokalne cestne poveza-
ve, letos za preostala 2,6 kilome-
tra. Gre za širitev cestišča, sana-
cijo udorov in plazov ter prepla-
stitev z asfaltom od središča KS
Sv. Štefan vse do ceste med Gori-
co pri Slivnici ter Loko pri Žu-
smu. Prebivalci Sv. Štefana bodo
tako od konca meseca imeli bolj-
šo povezavo v šentjursko ter celj-
sko smer, iz Šmarja pri Jelšah pa
v Gorico pri Slivnici ter nekatere
druge kozjanske kraje. Vrednost
naložbe je 50 milijonov tolarjev,
za kar bosta prispevali po polo-
vico občina in država. Obe sta v
ta gospodarsko šibki konec vlo-
žila precej sredstev.že predlani,
ko so s pomočjo krajanov poskr-
beli tudi za sodobno telefonijo.
Sicer pa je občina z 9600 pre-
bivalci v zadnjih tednih nasploh
veliko cestno gradbišče. V sode-
lovanju s KS in krajani so v KS
Mestinje poskrbeli za sodobne
povezave na odsekih Sv. Bene-
dikt-Krtince in Smehov klanec-
Stranje, v KS Šentvid za odseke
Gornja Vas-Požeg, v Završah ter
za Grobelce-Slivniško jezero-Li-
povec. V KS Zibika so pridobili'
nov asfalt na odsekih Bušano-
vec-Škofija, Koritnik-Smole, Pu-
stike-Škofija in Zibiška Vas-Ro-
ginska Gorca, v KS Šmarje pri
Jelšah pa Korpule-Povh, Breclje-
vo-Guzej, Kamenik-Rajniš ter v
Kolodvorski ulici.
V občinskem središču name-
ravajo pred koncem meseca za-
četi s težko pričakovano rekon-
strukcijo ceste iz občinskega sre-
dišča v Dvor, ki bo v prihodnje
široka 5 metrov. V dokumentaci-
ji, ki so jo pridobili pred dnevi,
so predvideli tudi obnovo dveh
mostov ter delno ureditev dvor-
skega potoka. Sicer pa napove-
dujejo na lokalnih cestah v
šmarski občini delovno jesen.
Tako se pripravljajo v različnih
KS še na asfaltiranje dodatnih
dveh kilometrov cest.
BJ
Gorniški mejniki
V nedeljo se je na Molički planini zbralo kar precej pohodni-
kov, ki so obeležili več pomembnih mejnikov v letošnjem letu.
S shodom so počastili blaženega A. M. Slomška, 140 let
škofijskega sedeža v Mariboru, 105 let Kocbekove koče na
Molički planini in 10 let Demosa, hkrati pa blagoslovili obnov-
ljeno zavetišče za pastirje, romarje in gornike. Sveto mašo je
daroval apostolski nuncij, monsignore in nadškof Edmond
Farhat, ki je blagoslovil tudi obnovljeno kočo. O Demosu in
njegovem pomenu je spregovoril Lojze Peterle, v kulturnem
program.u pa so sodelovali kamniški planšarji in koledniki,
Tone Kuntner ter lučki pevci. Shod so pripravili župnija in
občina Luče, pašna skupnost Ravne in Podvežak-Luče in gorni-
ki Slovenskega gorniškega kluba Skala.	US
Komunala skrbi za
ljubensko vodo
v Ijubenski občini je kar precej pripomb na pred
kratkim sprejeti odlok o oskrbi s pitno vodo.
Doslej je za upravljanje z vodovodi skrbel zasebnik, po
odloku, ki je usklajen z zakonom o javnih službah, pa bo
nadzor nad vodovodnimi sistemi prevzelo JP Komunala iz
Mozirja. »V zakonu je določeno, da mora za upravljanje in
vzdrževanje vodovodnih sistemov skrbeti javno podjetje, ki
je registrirano za to dejavnost in ima za to pooblaščene
delavce,« je pojasnila županja Anka Rakun.
Mozirsko komunalno podjetje skrbi za vodovode v celomi
Zgornji Savinjski dolini, razen v občini Gornji Grad, kjer
imajo svoje komunalno podjetje. »Treba je razumeti, da so
.lastnina, infrastruktura in investicije eno; upravljanje in
Vzdrževanje pa drugo - torej vodovodni sistem ostaja v naši
lasti, v Mozirju skrbijo samo za upravljanje, za kar mi nismo
pooblaščeni,« je zavrnila županja Rakunova nekaj očitkov.
Na Ljubnem bo v vodovodnem omrežju nekaj manj kot 800
gospodinjstev, ki dobivajo vodo iz 8 zajetij. Možna bo izjema
za vas Meliše, če bodo krajani našli odgovorno osebo, ki bo
• skrbela za vzdrževanje rezervoarja in kakovost vode v njiho-
vem zajetju. Občina Ljubno bo končno pogodbo z mozirskim
l^omunalnim podjetjem podpisala jeseni, v podjetju pa bodo
skrbeli za vodovodne sisteme, kot to določa zakon.	US
STC bo delil dividende
Delničarji celjske družbe
STC so na včerajšnji skupšči-
ni sklenili, da bodo letos za
dividende namenili 20,9 mi-
lijonov tolarjev nerazporeje-
nega dobička iz preteklih
let. Dividenda bo znašala 40
tolarjev bruto na delnico, iz-
plačali pa jo bodo do konca
leta.
Družba STC, ki sodi med
večje špediterske organizacije
v Sloveniji in je eden največjih
skladiščno-pretovornih cen-
trov, v zadnjih letih pa se vse
bolj intenzivno usmerja tudi v
trgovino na debelo, je imela
lani 837 milijonov tolarjev rea-
lizacije. Čisti dobiček je znašal
18,7 milijona tolarjev, ki pa
bo, kot so sklenili delničarji,
ostal nerazporejen. Dividende
bodo izplačane iz nerazpore-
jenega dobička iz leta 1995 in
1996 v skupni višini 40,3 mili-
jona tolarjev. Nekaj več kot 19
milijonov starega dobička bo
še naprej nerazporejenih. V
STC imajo 9,9-odstotni last-
niški delež zaposleni, preosta-
nek delnic pa je v rokah držav-
nih skladov in pooblaščenih
investicijskih družb.
JI
Q	OOSPOPARSTVO	I ll!fiVilUi]lll!<
So se Golte sesule?
Stečajni upravitelj Zvonimir Mirt je ostal brez pravega sogovornika za rešitev RTC Golte
Kaj se dogaja z RTC Golte, je vprašanje, ki ga je vse
pogosteje slišati. Kratek povzetek: 11. maja se je začel
stečajni postopek, s katerim naj bi ugotovili premoženje
stečajnih dolžnikov, ga vnovčili in poplačali upnike; 16.
maja je zgorel del spodnje postaje gondolske žičnice v
Žekovcu in 24. julija je potekel rok po javnem razpisu
za ^zbiranje ponudb za najem oziroma prevzem RTC
Golte. Nekaj dni za tem je edini ponudnik, podjetje
Tripex, katerega lastnik je Ivan Drolc, odstopil od svoje
namere.
V prvi fazi se je za Golte
zanimal Unior Turizem, ven-
dar se na razpis za novega
upravljavca ni prijavil. Tudi
preliminarni pogovor z vods-
tvom Premogovnika Velenje
ni obrodil sadov. Stečajni
upravitelj Zvonimir Mirt, ki
se je že na začetku ob uvedbi,
stečajnega postopka odločil,
da ga bo vodil ekonomsko
dinamično s ciljem ohranitve
oziroma oživitve podjetja, da-
nes ni več optimist, saj mu je
po neuspelem poskusu najti
upravljavca, ki bi bil sposo-
ben opraviti tudi večja investi-
cijska in vzdrževalna dela,
zdaj ostal povsem drugačen
in nov scenarij: prodaja Golt
kot pravne osebe. Za septem-
ber predvideva prvo javno
dražbo in, če ne bo zainteresi-
ranih, se bo začela prodaja po
delih. To pa bi lahko usodo
Golt zapečatilo.
Prav zdaj potekajo infor-
mativni razgovori s poslovne-
ži, ki kažejo po besedah ste-
čajnega upravitelja, vsaj rahlo
zanimanje. Na ministrstvu za
malo gospodarstvo in turi-
zem ima Mirt sicer vso pod-
poro, medtem ko podobne
ne doživi pri Slovenski raz-
vojni družbi, ki je večinski,
76-odstotni lastnik RTC Golte.
Kljub vsemu bo Mirt s
skupinskim vodenjem ste-
čaja poskušal narediti vse,
da bi Golte ponovno oživele,
hkrati pa opozarja, da je os-
novna naloga oblikovati ste-
čajno maso in poplačati up-
nike.
Na vprašanje, kaj na Golteh
trenutno deluje oziroma ne
deluje, je Mirt odgovoril: »Na
Golteh deluje samo popolno-
ma osebni turizem. Golte so
brez električnega toka in gon-
dola ne deluje, skratka: težko
situacijo je še otežil požar, ki
se po verjetnosti ni pojavil
sam po sebi. Podoba na spod-
nji postaji žičnice je grozovita,
saj ni sredstev za osnovno
vzdrževanje, popravila in se
bojim, da bomo morali zelo
na široko zastaviti napreza-
nja, da bi Golte sploh lahko
rešili. Seveda pa je moč ste-
čajnega upravitelja ali sodišča
omejena. Dejstvo je, da so
Golte že končale svojo po-
slovno pot in bo oživitev zelo
težka.«
MITJA UMNIK
Novi programi
v inexi
Konec tega tedna bodo v
Inexi Štore, ki je od 1. julija v
večinski lasti švedskega kon-
cema Inexa in zreškega
Unorja, zaključili s 3-teden-
skim kolektivnim dopustom,
med katerim so v tovarni
opravili obsežnejša remontna
in vzdrževalna dela.
Še pred dopusti se je redne-
ga mesečnega sestanka s sindi-
kati udeležil tudi direktor kon-
cema Inexa AB Christer Olson
in zaposlenim predstavil pro-
gram razvoja štorske družbe
za naslednjih šest do dvanajst
mesecev. Poudaril je, da bo
prva naloga povečati proizvod-
njo s sedanjih pet na sedem
tisoč ton jekla mesečno, uvedli
bodo tudi nov program okro-
glih profilov XM jekla, ki so jih
poskusno že pričeli izdelovati,
ter program tako imenovanega
bulb jekla. V Štorah bodo mo-
rali povečati tudi prodajo, s či-
mer se že ukvarja Inexina pro-
dajna mreža. Največji problem
so prenizke prodajne cene se-
danjega proizvodnega progra-
ma. Lastniki družbe pripravlja-
jo tudi prednostno listo naložb.
Med najbolj nujnimi so vseka-
kor ogrevanje vložka v OFU
peči za obe progi, kontrolna
linija ter boljša vzdrževanost in
opremljenost konti naprave.
V drugi polovici leta se bodo
vsi zaposleni udeležili izobra-
ževanja po »j ust in time« filozo-
fiji, ki je v železarski družbi
Inexa Profil že znatno izboljša-
la poslovanje. V začetku sep-
tembra si bo podjetje ogledala
tudi uprava koncema Inexa
AB, ki bo imela v Štorah svoje
redno srečanje.
JI
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
ZAVOD ZA PRESTAJANJE MLADOLETNIŠKEGA
ZAPORA IN KAZNI ZAPORA
CELJE
objavlja prosto delovno mesto:
SVETOVALEC I - PEDAGOG
Pogoji: -VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe pedagoške ali druge
ustrezne smeri
-5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj
-preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem
postopku
-znanje tujega jezika
-znanje računalništva
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s VII. stopnjo strokovne
izobrazbe.
Izvajalcu na razpisanem delovnem mestu se šteje zavarovalna doba
s povečanjem (12/16). Za sklenitev delovnega razmerja mora
kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: daje splošno zdravstve-
no sposoben, da ni bil obsojen na kaznivo dejanje, ki je po zakonu
ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu, da je
državljan RS in aktivno obvlada slovenski jezik.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovne razmerje za nedolo-
čen čas s trimesečnim poskusnim delom. V postopku sprejema
bomo pri kandidatih preizkusili strokovne kvalifikacije ter druge
posebne zahteve, ki so potrebne za opravljanje del v kazenskem
zavodu.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev: diploma, vloga z
življenjepisom, potrdilo o državljanstvu ter potrdilo o nekaznovanju
(Ministrstvo za pravosodje) naj kandidati dostavijo v roku 8 dni po
objavi na naslov: UIKS, Zavod za prestajanje mladoletniškega
zapora in kazni zapora Celje, Linhartova 3, 3000 Celje.
Zbor Icmeti jcev in živilcev
Večji del slovenske kme-
tijske in živilske stroke bo
od 21. do 29. avgusta na
Mednarodnem kmetijsko-ži-
vilskem sejmu v Gornji Rad-
goni. Na sejmu, ki je letos že
sedemintrideseti po vrsti, se
bo na 46.500 kvadratnih me-
trih predstavilo 1500 raz-
stavljavcev iz 28 držav.
Sejem bodo odprli v soboto,
21. avgusta dopoldne. Slav-
nostna govornika bosta pred-
sednik državnega sveta Tone
Horvat in minister za kmetijs-
tvo Ciril Smrkolj. Organizatorji
pričakujejo, da bosta tudi letos
bogata vsebina sejma in pri-
vlačne obsejemske prireditve
privabile v Gornjo Radgono
veliko obiskovalcev, dober od-
ziv pa pričakujejo tudi na stro-
kovnih predavanjih, posveto-
vanjih in okroglih mizah. Te-
ma letošnjega foruma mini-
strstva'za kmetijstvo bo kme-
tij sko-gospodarska zbornica,
sejem pa bo tudi priložnost za
kmetijce in živilce, da se po-
drobneje seznanijo o tem, kaj
jih čaka ob vstopu Slovenije v
Evropsko unijo.
Posebnost letošnjega sej-
ma bodo obsežne predstavi-
tve tujih držav. Svoje kmetijs-
tvo in živilsko industrijo ter
možnosti sodelovanja in
skupnega poslovanja bodo
predstavile Velika Britanija,
Češka, Poljska, Nizozemska,
Madžarska in Avstrija, Evrop-
ski center za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano iz Nizo-
zemske pa bo v sodelovanju
z WTC iz Ljubljane predstavil
pomoč pri prilagajanju kako-
vosti kmetijskih pridelkov in
živil zahtevam EU, naši proi-
zvajalci pa se bodo lahko sez-
nanili tudi z oblikami financi-
ranja ter možnostmi trženja
agroživilstva v srednji in ju-
govzhodni Evropi.
Sejem bo odprt od 9. do 19.
ure, vstopnice pa so 800 tolar-
jev za odrasle, 400 za mladino
in 650 za skupine. Za v naprej
napovedane skupine so v
Gornji Radgoni pripravili še
posebno ponudbo - po ogle-
du sejma lahko obiščejo eno
od okoliških vzornih kmetij
ali vinsko klet. Skupinam po-
nujajo tudi brezplačno poku-
šino vina v vinskem hramu na
sejmišču.
Steklarna zmanjšuje
izgubo
Delničarji Steklarne Ro-
gaška so na skupščini pod-
prli vse predloge uprave in
celotni lanski dobiček, ki
znaša nekaj več kot 374 mili-
jonov tolarjev, namenili za
pokrivanje izgube iz prete-
klih let.
Zaradi takšne odločitve del-
ničarjev, ki so se že drugo leto
zapovrstjo odpovedali divi-
dendam, se izguba steklarne,
ki je še leta 1997 znašala 1,5
milijarde tolarjev, občutno
zmanjšuje. Ostalo naj bi je še
za okrog 500 milijonov tolar-
jev. Steklarna naj bi do leta
2001 v celoti odplačala tudi
vse terjatve države. Gre za
dolg v višini 570 milijonov to-
larjev, ki jih je država spreme-
nila v dolgoročno posojilo.
Na skupščini so delničarji
opravili tudi nadomestne vo-
litve in namesto Nataše Mah-
ne, ki je v nadzornem svetu
zastopala kapitalski sklad, za
novega člana imenovali Fran-
ca Knafelca. Večinski lastnik
Steklarne Rogaška je z 52,3-
odstotnim deležem družba
pooblaščenka Rogaška Cry-
stal, ki jo je septembra lani
ustanovilo 1290 malih delni-
čarjev, da bi tovarno zaščitili
pred sovražnim prevzemom.
Drugi največji lastnik je kapi-
talski sklad, ki ima 19,1 od-
stotka delnic, odškodninski
sklad ima 9,9 odstotka, poob-
laščeni investicijski družbi
Zvon 1 in Infond Zlat imata po
4,9-odstotni delež, pid Activa
Avant 1 ima manj kot odsto-
tek delnic, ostali notranji last-
niki pa imajo v lasti 7,3 od-
stotka delnic. Steklarna ima
okrog 0,5 odstotka delnic re-
zerviranih še za denacionali-
zacij ske upravičence. JI
Prodaja piva enaka lanski
v Pivovarni Laško so zadovoljni z dosedanjo prodajO;
pitne vode, ki so jo za širšo porabo pričeli polniti v drugi
polovici junija.
V dobrem mesecu so prodali okrog 7 tisoč hektolitrov Ode,
v pol leta pa naj bi si pridobili do 30-odstotni tržni delež. Pred
dvema tednoma so pričeli polniti tudi vodo v 0,3-litrske
steklenice, kar pomeni, da jo bo kmalu mogoče dobiti tudi v
večini gostinskih lokalov.
Direktor pivovarne Tone Turnšek je povedal, da so pri
proizvodnji piva kljub padanju potrošnje na domačem trgu
uspeli ohranid lansko raven. V prvem polletju so prodali 54
milijonov litrov piva, kar je toliko kot v enakem lanskem
obdobju, v strukturi skupne prodaje domačih proizvajalcev pa
se je njihov tržni delež celo povečal, in sicer na 56,1 odstotka.
Finančni rezultati poslovanja pivovarne v prvem polletju bodo
podobni lanskim oziroma bodo celo nekoliko nižji.
Pivovarna je te dni delniško knjigo prenesla v centralni register
Klirinško depotne družbo, začetek trgovanja z njihovimi delnica-
mi - uvrstile naj bi se v borzno kotacijo A, pa je pričakovati že v
septembru ali najkasneje prve dni oktobra.	JI
KREKOVA BANKA
ZA mNO IN DONOSNO NALOŽBO
VIŠJE OBRESTNE MERE
ZA VEZANE VLOGE
PE CELJE, Prešernova ul. 23,	Tel.: (063)485-911
Poslovalnica ZREČE, Cesta na Roglo 11i,	Tel.: (063) 762-565
www.krekova-banka.si
Za petino več sokov in
sirupov	I
Vital Mestinje je v prvem letošnjem polletju prodal blizul
3,8 milijona litrov sokov in drugih brezalkoholnih pijač,t
kar je za odstotek več kot so načrtovali in za 21 odstotkovj
več kot v enakem lanskem obdobju.	%
Družba je v tem času ustvarila 513,5 milijona tolarjev prihodkaj
in dosegla 49,1 odstotka letnega finančnega načrta. V primerjavi z)
enakim lanskim obdobjem so prihodki večji za skoraj desetino.|
Direktor Vitala Zvonko Murgelj doseženo prodajo in finančne!
rezultate ocenjuje kot izjemno dobre, saj je pri večini drugihi
slovenskih proizvajalcev brezalkoholnih pijač prodaja v prvih]
šestih mesecih nekoliko manjša kot lani. V Mestinju so zadovoljni?
tudi s prodajo v juliju, saj kljub neugodnim vremenskim razme-]
ram ni bila slabša od lanske. Če bo tako do konca leta, pravi|
Murgelj, bodo poslovne načrte v celoti uresničili.	JI j
CI't'ilH']ili;il	GOSPODARSTVO	I B
Celje izgublja Kovinolehno
Merkur želi postati stoodstotni lastnik celjske Kovinotehne - Novonastala skupina podjetij bi se lahko uspešno uprla
tuji konkurenci
številnih ugibanj in ko-
mentarjev o tem, kaj pome-
nita živahno trgovanje z del-
nicami Kovinotehne in pove-
čevanje njihove cene, je za
sedaj konec. V začetku tedna
so namreč iz Merkurja spo-
ročili, da so 13. avgusta pri-
čeli postopek za prevzem
Kovinotehne. V skladu z za-
konom o prevzemih so po-
trebne vloge že vložili na
Agencijo za trg vrednostih
papirjev, za pridobitev us-
treznih dovoljenj oziroma
soglasij so zaprosili tudi
Urad za varstvo konkurence
in republiško vlado.
V Merkurju so se odločih za
javno ponudbo za odkup
4.226.724 delnic Kovinoteh-
ne, kar je 90,85 odstotka vseh
delnic. V lasti jih imajo že 9,15
odstotka. Glede na poslovne
rezuhate celjske družbe, real-
no vrednost aktive in njen trž-
ni položaj so za delnico pri-
pravljeni plačati 750 tolarjev.
kar je 56 odstotkov več kot je
znašala njihova cena v začet-
ku leta. Prejšnji teden so se
sicer delnice Kovinotehne pre-
cej podražile, vendar je, pravi-
jo v Merkurju, nenormalno vi-
soka rast cene bolj posledica
ocen o morebitnem kupcu kot
pa dejanske vrednosti delnic.
Merkur in Kovinotehna sta
najstarejši slovenski trgov-
ski podjetji s sorodnim pro-
dajnim programom, ki po-
krivata blizu 30 odstotkov
slovenskih potreb. Skupni
delež v maloprodaji znaša 23
odstotkov, v veleprodaji pa
več kot tretjino. Promet obeh
družb skupaj s hčerinskimi
podjetji je lani znašal nekaj
več kot 100 milijard tolarjev.
Predsednik uprave Merkur-
ja Bine Kordež poudarja, da
smiselnost povezovanja med
Merkurjem in Kovinotehno ni-
koli ni bila sporna. Razdrob-
ljena slovenska trgovina na-
mreč ne bo več dolgo mogla
kljubovati vse večji konkuren-
ci tujih trgovskih verig. V Mer-
kurju so se odločili za povezo-
vanje s Kovinotehno preko po-
nudbe za odkup delnic, če-
prav so takšne poteze zaradi
prepričanja, da neko podjetje
želi prevladati nad drugim in
prevzeti vso moč odločanja,
pogosto sprejete z odporom.
Bine Kordež zatrjuje, da Mer-
kur nima takšnega namena,
saj naj bi bil osnovni namen
prevzema oblikovati skupino
podjetij, ki bi se s svojo močjo
lahko uspešno upirala tuji
konkurenci ter zagotovila ce-
lovito oskrbo potrošnikov in
podjetij s tehničnim blagom. S
skupino podjetij z različnim
programom na različnih loka-
cijah bi lahko dosegh največjo
sinergijo, se izognili dvojnim
zalogam istovrstnega blaga,
racionalizirali poslovanje in
dosegli boljše poslovne rezul-
tate. V Merkurju tudi menijo,
da je povezovanje dveh naj-
večjih trgovcev s tehničnim
blagom dobro tudi za sloven-
sko industrijo, saj sta obe
podjetji tradicionalno vezani
na domače dobavitelje.
Kordež pravi, da so se za
odkup delnic odločili tudi za-
radi razmerja med vrednostjo
posamezne družbe. Ob koncu
lanskega leta je bila tržna ka-
pitalizacija Merkurja 7,4-krat
večja od tržne kapitalizacije
Kovinotehne. To pomeni, da
bi ob združitvi delničarji Kovi-
notehne pridobili v skupnem
podjetju približno 12-odstotni
delež.
Tako torej svojo namero o
prevzemu »enega največjih celj-
skih pojmov« pojasnjujejo v
Merkurju. Kaj o gorenjskem
prevzemu menijo v Kovinoteh-
ni, nam do zaključka redakcije
časopisa ni uspelo izvedeti, saj
je bil predsednik uprave Saša
Geržina službeno odsoten. V
kratkem sporočilu za javnost je
samo zapisal, da je uprava sez-
nanjena z namerami Merkurja
in da se o prevzemu ni pogajala
niti dogovarjala.
«■■«■■■■1 JANJA INTIHAR
BAROMETER
Večja bilančna
vsota
v prvi polovici leta je bi-
lančna vsota Banke Celje do-
segla 146 milijard tolarjev,
kar je za skoraj 27 odstotkov
več kot v enakem lanskem
obdobju in za 8,4 odstotka
več kot ob koncu lanskega
leta. Bruto dobiček banke je
znašal 1,17 milijarde tolarjev,
kar je za 13,3 odstotka več kot
v lanskem polletju in nekaj
manj kot 74 odstotkov celot-
nega lanskega dobička. Do-
brih 81 odstotkov bilančne
vsote oziroma 119 milijard
tolarjev so predstavljali depo-
ziti nebančnih komitentov in
bank. Banka Celje je v prvih
šestih mesecih dala za 101,6
milijarde tolarjev posojil, kar
je za skoraj 60 odstotkov več
kot v enakem lanskem času.
Mont V izgubah
Prihodnji ponedeljek se
bodo na četrti skupščini zbra-
li delničarji Mont konfekcije
iz Kozjega. Poleg letnega po-
ročila naj bi sprejeli tudi
sklep o pokrivanju lanske iz-
gube, ki znaša 58,6 milijona
tolarjev. Uprava in nadzorni
svet družbe predlagata, da bi
15,9 milijona tolarjev izgube
pokrili iz prenesenega neraz-
porejenega dobička in njego-
vega revalorizacijskega po-
pravka iz preteklih let, 19,4
milijona iz rezerv in revalori-
zacijskega popravka rezerv,
23,4 milijona tolarjev izgube
pa bi ostalo še naprej nepo-
krito. V Montu imajo 60-od-
stotni lastniški'delež zaposle-
ni in bivši zaposleni, lastnik
20 odstotkov delnic je NFD,
po 10 odstotkov lastništva pa
imata kapitalski in odškod-
ninski sklad.
Prodaja Ema
Konec avgusta bo potekel
že tretji razpis, s katerim Slo-
venska razvojna družba pro-
daja zemljišča in proizvodne
dvorane v Štorah ter nepre-
mičnine na Ostrožnem, ki so
pripadali bivšemu podjetju
Emo. Za proizvodno halo v
Štorah, ki je velika 14 tisoč
kvadratnih metrov, doslej ni
bilo nobenega zanimanja. Če
bo razvojni družbi končno
uspelo prodati še-4^ nepre-
mičnine, bo od nekdanje
družbe ostalo le še nekaj sta-
rih delavskih hiš v Celju.
Nov napitek iz
Celeie
Mlekarna Celeia bo na
kmetijsko-živilskem sejmu v
Gornji Radgoni predstavila
nov izdelek - LCA napitek z
okusom jabolka. Gre za nji-
hov drugi simbiotičen izde-
lek, narejen iz fermetiranega
mleka s probiotičnimi bakte-
rijskimi kulturami in jabolč-
nega soka. Priporočajo ga
vsem generacijam, ker vzpo-
stavlja naravno ravnotežje
črevesne mikroflore, krepi
imunski sistem, izboljšuje
presnovo laktoze in je vir fol-
ne kisline ter vitamina B. JI
Vrednostni papirji delniških družb
Srečna številka 207
Nataša Tkalec iz Banke Celje je pridobila mednarodni naziv strokovnjaka za dokumentarne posle
Banka Celje je prva in za
zdaj edina med slovenskimi
bankami, ki ima specialista
za dokumentarne akreditive
z mednarodno priznanim iz-
pitom. Maja letos je namreč
Nataša Tkalec, ki dela v od-
delku za plačilni promet s
tujino, v Londonu uspešno
opravila preizkus znanja in
pridobila tako imenovani
CDCS certifikat. O rezultatu
je bila obveščena prejšnji me-
sec, listino oziroma certifikat
pa bo dobila sredi avgusta.
Projekt za pridobitev CDCS
certifikata je nastal v sodelo-
vanju The Chartered Institute
of Bankers in International Fi-
nancial Services Association,
potrdila pa ga je Mednarodna
trgovinska zbornica, ki je bila
tudi pobudnik za uvedbo
enotnega preizkusa znanja na
mednarodni ravni za pridobi-
tev naziva specialist za doku-
mentarne akreditive. Strokov-
njaki bančije komisije za med-
narodni plačilni promet pri tr-
pvinski zbornici so namreč
že dalj časa ugotavljali, da ka-
l^ovost bančnega dela ob pre-
gledovanju dokumentov pri
dokumentarnih akreditivih ni
^edno na ustrezni ravni, še
zlasti v vzhodnoazijskih drža-
in v državah v razvoju. Na
Prvi izpitni rok, ki je bil razpi-
san v Veliki Britaniji 14. maja
'^tos, se je prijavilo 250 pred-
^^3vnikov bank iz vsega sveta.
^3taša Tkalec je bila edina
predstavnica bank iz Sloveni-
ja. s svojimi 26 leti pa je bila
^'l^di najmlajša med udeležen-
»Ko so me v službi vprašali,
bi šla na preizkus znanja,
^^ni bila sprva zelo prestraše-
potem pa sem si rekla, da
nimam kaj izgubiti in sem se
počutila počaščeno, ker so iz-
brali prav mene,« pravi Nataša
Tkalec, ki ne skriva zadovoljs-
tva zaradi uspešno opravlje-
nega izpita in pridobljenega
certifikata. »Z znanjem bom
gotovo koristila Banki Celje in
njenim komitentom, naziv
mednarodno priznanega stro-
kovnjaka za dokumentarne
posle pa bo gotovo pritegnil k
nam kakšnega novega komi-
tenta, ki je doslej bolj zaupal
kateri od večjih slovenskih
bank.«
Certifikat CDCS, ki je stan-
dard za mednarodno prizna-
nega strokovnjaka za doku-
mentarne akreditive, je ve-
ljaven le tri leta. Zaradi stal-
nih novosti je po preteku te-
ga časa treba ponovno opra-
viti preizkus znanja._
Nataša Tkalec je svojega us-
peha še toliko bolj vesela tudi
zato, ker se je na izpit, za
katerega priporočajo šest me-
secev študija, uspela pripraviti
v samo mesecu in pol. »Zaradi
zelo pozne prijave sem prvo
literaturo dobila šele konec
marca, preostanek pa šele tri
tedne pred izpitnim rokom,«
pojasnjuje. »Povrhu vsega se
tudi nisem imela s kom posve-
tovati, saj so bili izpiti prvič,
pa tudi vzorčnih primerkov
testov ni mogoče dobiti. Zato
mi je bilo pred pričetkom
triurnega preizkusa, ki poteka
v angleškem jeziku in med
katerim ni dovoljeno uporab-
ljati nobenih pravilnikov ali
zakonov, zelo tesno pri duši.«
Kljub vsem strahovom je Na-
taša Tkalec, ki je na izpitu
dobila številko 207, uspešno
opravila oba dela preizkusa,
sestavljenega iz 150 vprašanj,
ki se nanašajo na poznavanje
teorije in prakse pri opravlja-
nju dokumentarnih poslov.
Dokumentarni akreditiv je
eden najbolj učinkovitih in-
štrumentov zavarovanja pla-
čil v mednarodni trgovini, ki
strankam v poslu omogoča
varen način plačila in us-
tvarja ravnotežje med intere-
si kupca in prodajalca. V
akreditivni posel je običajno
vključenih več bank, ki s
svojim strokovnim znanjem
in ugledom zagotavljajo, da
bo celotni posel opravljen
pravočasno in pravilno.
»Zelo sem vesela, da mi je
uspelo,« pravi Nataša Tkalec.
»Tudi zaradi vseh tistih, ki so
zaupali vame in me v času
priprav spodbujali. Pridoblje
no znanje za še boljše razume-
vanje zapletenih primerov do-
kumentarnih poslov bom z ve-
seljem prenašala na sodelavce in
tudi na vse tiste, ki se v podjetjih
ukvarjajo s tem področjem.«
JANJA INTIHAR
Nataša Tkalec
H i	KUITURA	I lE.Vilij.lJIIH
Križemsvet v Celjski dom
V ponedeljek podelitev Veronikine nagrade slovenskemu lavreatu poezije za leto 1999
v Mestni občini Celje v
sodelovanju z Društvom slo-
venskih pisateljev nadalju-
jejo s tradicijo podeljevanja
Veronikine nagrade najbolj-
šemu pesniku leta, lavreatu
poezije za leto 1999. Podeli-
tev, letos že tretjič zapored,
bo v dvorani Celjskega doma
v ponedeljek ob 20.30 uri,
združili pa jo bodo z veče-
rom poezije Križemsvet gre-
do stopinje.
Za Veronikino nagrado in
naziv lavreata poezije za leto
1999 so lahko kandidirali pe-
sniki, katerih poezija je v
knjižni izdaji ugledala luč sve-
ta med lanskim in letošnjim
junijem, 3-članska strokovna
komisija pa je v ožji izbor
izbrala 5 poetov in njihovih
pesniških zbirk. France Vur-
nik kot predsednik, Jurij Ko-
vic in Jurij Hudolin so med
nominirance izbrali Nika Gra-
fenauerja z zbirko Odtisi, Jo-'
sipa Ostija s Kraškim narci-
som, zbirko Upočasnitve To-
neta Pavčka, zbirko Pesek v
pesem Bine Štampe Žmavc
in zbirko Dol dol Daneta Zaj-
ca. Po mnenju komisije naj-
boljšega med njimi bo France
Vurnik za lavreata poezije le-
ta 1999 razglasil v ponedeljek
zvečer, celjski župan Bojan
Šrot pa bo avtorju ob spo-
minski listini Mestne občine
Celje izročil tudi denarno na-
grado v znesku 600 tisoč to-
larjev.
Podelitev Veronikine na-
grade pripravlja celjsko pod-
jetje Fit media v okviru prire-
ditev Poletja v Celju, knežjem
mestu, tudi letos pa jo bodo
združili z večerom poezije.
Preplet poezije pod skupnim
naslovom Križemsvet gredo
stopinje bodo ob vseh petih
nominirancih prispevali še
Marko Kravos in lanski ter
predlanski lavreat poezije
Aleš Šteger in Iztok Osojnik.
Podelitev Veronikine na-
grade so letos omogočili
Mestna obči-
na Celje, Go-
renje d.d. Ve-
lenje in SKE
Banka d.d.
Ljubljana.
Vstopnice za
večer poezije
Križemsvet
gredo stopi-
nje so po tisoč tolarjev v
predprodaji v celjski poslo-
valnici Kompasa in prostorih
podjetja Fit media ob Beži-
grajski.
MMMMMM L STAMEJČIČ
Niko Grafenauer - Odtisi.
Josip Osti - Kraški narcis.
Tone Pavček - Upočasnitve.
Bina Štampe Žmavc - Pesek
v pesem.
Dane Zaje - Dol dol.
Korak v živlienje
V Atriju Majolke, uveljavljenem prizorišču prireditev Po-
letja v Celju, knežjem mestu, pripravljajo v sredo, 25. avgu-
sta, ob 20.30 uri koncert Alenke Lesjak Korak v življenje.
Alenka Lesjak, po rodu iz Tabora v Savinjski dolini, je ena
tistih slovenskih pevk, ki v svoj repertoar vključujejo pesmi
pesnice Mete Rainer. Njen projekt Korak v življenje, ki je izšel
tudi na zgoščenki, pa skoraj v celoti sloni na pesničinem
opusu. Z uglasbeno poezijo pesnice Mete Rainer se bo
skupaj s svojo spremljevalno glasbeno skupino predstavila v
Atriju v sredo zvečer.	IS
ZAPISOVANJA
Opozorilne nalepke
Piše: TADEJ ČATER
Ne le tam okrog novega le-
ta, darila pravzaprav kupuje-
mo skozi vse leto. Kar pomeni,
da smo skozi celo leto tudi
pomalem v zadregi. Ker, vsaj
zame, ni težjega opravka tam
v trgovinah, kot izbirati dari-
la. Saj veste; za tega to, za
drugega ono. Še najlažje je
izbirati darila za otroke. Ker
takorekoč ni predmeta, ni iz-
delka, ki ne bi imel natisnjene
etikete ali prilepljene nalepke,
na kateri bi pisalo, za katero
starost je darilo oziroma izde-
lek primeren. Ja, naj se nam
te nalepke zdijo še tako zelo
infantilne, pridejo še kako
prav. Pa ne le pri otroških
izdelkih. Tudi pri izdelkih za
odrasle.
Zgoščenko včasih kupimo
samo zato, ker ima na ovitku
nalepljeno nalepko, na kateri
piše, da vsebuje to in to uspe-
šnico. Tovrstne nalepke z us-
pešnicami pridejo še kako
prav takrat, kadar kupujemo
zgoščenke kot darila. Hja,
poznamo glasbo, niti sanja se
nam pa ne, kdo je izvajalec te
glasbe. Povsem se tudi stri-
njam, da so nalepke, ki opo-
zarjajo starše, da ta in ta glas-
ba ni primerna za otroke, še
kako zelo potrebne. Brez star-
ševskih nalepk, če hočete, bi
lahko prišlo tudi do kakšne
neljube tožbe. Tega si pa nihče
ne želi; še najmanj založbe.
Ja, obstajajo tudi nalepke, ki
opozarjajo na pornografsko
vsebino; hmm, tovrstni izdel-
ki sicer resda kar kličejo po
mladoletnih kupcih, ki jim je
vsebina podana takorekoč na
pladnju, pa vendar; založnik
je zaščiten, morebitnemu kup-
cu pa je olajšano prebiranje
po policah. Pa še kakšnim ne-
prijetnim presenečenjem se je
na ta način mogoče izogniti.
Ja, opozorilne nalepke so
kvečjemu koristne. Nikakor se
ne morem strinjati s tistimi,
ki menijo, da gre za neke vrste
cenzuro. Hja, mogoče res gre
za cenzuro, toda kje pa piše,
da cenzura ni koristna. Vsaj
tam, kjer je manjko avtocen-
zure. Točno to; škodljivo je po-
manjkanje avtocenzure. In
ravno zaradi pomanjkanja
avtocenzure so nalepke korist-
ne. Pogrešam pa v poplavi
najrazličnejših nalepk, ali
opozorilnih ali svetovalnih,
nalepke, ki bi nas opozarjale
na neumna in bebava besedi-
la. Ki bi nas opozarjala, da
lahko s poslušanjem določene
glasbe slabo vplivamo na raz-
voj odraščajočega otroka. Še
več; bebava besedila so hujša
kot pa pornografska vsebina.
Bebava besedila so pravza-
prav pornografija v najslab-
šem pomenu te besede. In rav-
no zato so tako zelo vabljiva.
In ravno zato so naklade zgoš-
čenk z bebavimi besedili tako
zelo visoke. Vsaj za slovenske
razmere. Ker ljubimo porno-
grafijo. Ker imamo radi bese-
dila, ki so neposredna. Ki na
najbolj naraven in preprost
način pripovedujejo naravne
in preproste zgodbe. Ki ne
okolišijo. Ki nas hkrati zaba-
vajo. S katerimi se je mogoče
identificirati. Ki z ničemer ne
nakazujejo superiornosti tiste-
ga, ki jih je napisal in ki jih
izvaja. Ki bi jih lahko napisal
in izvajal kdorkoli. Vsak, ki
kupi takšno glasbo je poten-
cialni avtor istega besedila.
Kar je še en razlog več, zaradi
katerega ne razumem založ-
nikov, da tovrstnih glasbenih
izdelkov ne označijo z opozo-
rilno nalepko. No ja, lahko jo
imenujemo tudi svetovalno.
Kakorkoli. Ker končno se bo
nekdo našel in založbo tožil,
ker je tovrstno glasbo zavrtel
svojemu odraščajočemu otro-
ku, kije po poslušanju te glas-
be postal nekoliko čuden.
Starši pa so kajpak trpeli du-
ševne bolečine.
Kaj hočem povedati? Ne za-
voljo ljubega miru, zavoljo po-
manjkanja avtocenzure so
opozorilne nalepke potrebne.
Ker niso stvar, ki bi bila v
nasprotju z demokratičnostjo
in vsem tistim, kar beseda
demokracija pomeni, marveč
zato, ker si nekateri demokra-
cijo razlagajo po svoje; ne cen-
zura, avtocenzura je stvar to-
talitarnih sistemov. O čemer
se je razpisal že čilski drama-
tik in esejist de la Calderon. in
s čimer se lahko pozabavamo
ob kakšni drugi priložnosti.
Klemenčičeve fotografije
v Savinovem likovnem salonu v Žalcu je razstava popotniške fotografije
Janina Klemenčiča. Odprta bo do petka, 27. avgusta, na otvoritvi, ki je bila
minuli petek, pa se je zbralo veliko ljubiteljev te zvrsti.
Fotografovo družino in številne obiskovalce je najprej pozdravila direktorica
Zavoda za kulturo Žalec Anka Krčmar, o razstavljavcu in njegovem delu pa je
govorila likovna kritičarka Marlen Premšak, ki je med drugim dejala, da se
Janin Klemenčič ukvarja z različnimi zvrstmi fotografiranja, najbolj pri srcu pa
mu je barvna fotografija, ki mu omogoča ujeti koloristične značilnosti krajev in
ljudi, kamor ga zanese pot. Večino fotografij je namreč posnel na potovanjih po
različnih koncih sveta, prepotoval je 445 tisoč kilometrov in obiskal 80 držav na
vseh kontinentih. Dodamo naj, da je Janin pričel s fotografijo že s svojim 17
letom in poučuje na ljubljanski gimnaziji Ledina. Redno objavlja potopise in
fotoreportaže v mnogih časopisih in revijah, redno pa ureja rubriko Nahrbtni-
karji v reviji Gea. V kulturnem programu na otvoritvi je nastopil kitarski
orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec.	T. TAVČAR
Srednjeveški dan nad Celjem
Potem, ko so konec lanskega avgusta v Celju prvič
pripravili srednjeveški dan na Starem gradu, bo grajsko
območje v duhu srednjega veka in Aronovih viteških iger
spet zaživelo prihodnjo soboto, 28. avgusta.
V torek zvečer so »med ruševinami Celjskih«, pri Vodnem
stolpu v Kocenovi ulici, v imenu organizatorjev predsednica
Turističnega društva Celje Adreja Rihter, vodja projekta Katari-
na Kerk, direktorica zavoda Moj Aron Darja Žnidaršič in
podžupanja Mestne občine Celje Janja Romih predstavile doga-
janje letošnjega srednjeveškega dne. V duhu pričakovanja pri-
hodnje sobote, ko bo med 14. in 22. uro Celje živelo v duhu starih
časov, pa so Celjani, ki so se v torek udeležili predstavitve, večer
zaključili na »srednjeveški« pojedini v Pubu Columbus.	IS
Mala plastika in vrtna skuiptura
v Kapli vasi na domačem vrtu je kipar Ciril Hočevar razstavil svoje male
plastike in vrtne skulpture. Razstavo je posvetil spominu na soseda in
prijatelja Alojza Goliča.
Ciril Hočevar je študiral gradbeništvo, vzporedno pa kiparstvo na akademiji
za likovno umetnost pri prof. Zdenku Kalinu. Po končanem študiju še je
zaposlil kot statik, kiparil pa je bolj občasno. Ukvarjal se je predvsem s
portretiranjem otrok v žgani glini. Obvladuje odlivanje kipov v razne materiale
z uporabo plastičnih smol, izdeluje med drugim muzejske lutke, razne
maskote, so-
deluje z Lut-
kovnim gle-
d a 1 i š č e m
Ljubljana,
Cankarjevim
domom. Dra-
mo itd. Od le-
ta 1986 je
imel več sa-
mostojnih ki-
parskih raz-
stav. Razsta-
va je bila vse
tri dni dobro
obiskana.
T. TAVČAR
Desno Ciril Hočevar, na sredini pa ena izmed njegovih plastik.
Mljjj^
KULTURA
□
Portret mladegaumetnika
g	Jui'eta Lukaščika bomo skupaj z Estelo Žutič videli v predstavi Totems	" i
25-Ietni umetnik Jure Lu-
kaščik se bo 21. avgusta na
Starem gradu predstavil v
plesni predstavi Totems, ki
jo je sam koreografiral, za-
plesal pa bo skupaj z Estelo
Žutič.
Jure se je rodil 5. junija
1973 v Celju in deset let ka-
sneje začel plesati izrazni
ples v otroški skupini Ane
Volk Pezdir v celjskem pio-
nirskem domu. V letih od
1986 do 1993 je bil član ple-
sne skupine Akt pod vods-
tvom Ane Volk Pezdir in se
redno udeleževal Dnevov ple-
sa v Cankarjevem domu v
Ljubljani. Dvakrat se je ude-
ležil Mednarodnega otroške-
ga festivala s predstavo »Še-
herezada«, v sezoni 1987/88
pa je s plesno skupino Akt in
s »Šeherezado« gostoval po
takratni Jugoslaviji. Leta
1991 se je predstavil v Celju,
Ljubljani, Zagrebu in Parizu z
musicalom »Un homme, une
femme et les autres« (Moški,
ženska in drugi), naslednje
leto pa je v Narodnem domu
v Celju sam plesal v predstavi
»O Fortuna«.
Po maturi na Gimnaziji
Center Celje leta 1993 je us-
pešno opravil sprejemne izpi-
te v Palucca Schule Dresden,
Rotterdamse Dansakademi in
v High School for Arts Am-
sterdam. Eno leto je študiral v
Amsterdamu na oddelku za
moderni gledališki ples in v
tem času plesal v predstavi
»Los Zand«, v koreografiji
Conny Jonsen. Naslednje leto
je uspešno zaključil štiriletno
Baletno šolo v Mariboru pri
profesorju Iku Otrinu in bil
član baletnega ansambla v
SNG Maribor. V mariborskem
gledališču je plesal na koreo-
grafijo Valeryja Panova, v
predstavi »Don Kihot« in v
predstavi »Giselle«, v koreo-
grafiji Ika Otrina.
V letih od 1995 do 1997 je
študiral na Salzburg Experi-
mental Academy of Dance in
v tem času zmagal na koreo-
grafskem tekmovanju v Burg-
hausenu v Nemčiji s predsta-
vo »Wie alt ist ein Moment?«
(Koliko je star trenutek?) ter
plesal za Polski Teatr Tanza
iz Poznana. Leta 1995 je ko-
reografiral predstavo »FIRE-
cage of snovvBIRD« v Salzbur-
gu in plesal v predstavi
»Sweet Potatoes«, v koreogra-
fiji Susan Quinn. Naslednje
leto je koreografiral in plesal
za agencijo No Limits v Salz-
burgu.
Lani je diplomiral iz mo-
dernega plesa, baleta in ko-
reografije v Salzburgu ter do-
bil status svobodnega umet-
nika. Po diplomi je v Kolnu
plesal v predstavi »Variatio-
nen iiber Geometrische For-
men« in koreografiral osem
solov in dvanajst skupinskih
koreografij.
URŠKA KRISTAN
Jureta bomo v predstavi Totems videli na Starem gradu.
PRIREDITVE
I GlEPAliŠČE I
Grad Planina pri Sevnici
21. in 22. 8 ob 20.30 ljudska
igra Miklova Zala.
I KONCERTI J
Galerija sodobne umetno-
sti Celje 24. 8. ob 20. uri kon-
cert kitarista Tvrtka Sariča.
Kristalna dvorana Rogaš-
ka Slatina 19. 8. ob 20.30
koncert Ljubljanskega godal-
nega kvarteta, 25. 8. ob 20.30
klavirski recital Hinka Hraasa.
Zdraviliški dom Dobna 20.
8. ob 20. uri koncert vokalne-
ga seksteta Vigred PD Dobrna
z nastopom folklorne skupi-
ne.
Savinov likovni salon Ža-
lec Janin Klemenčič, do 27. 8.
Galerija Hest France Slana.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josipa
Pelikana.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 11.
Osrednja knjižnica Celje -
avla. Porečje Savinje - ga do-
volj poznamo?, do 30. 9.
Likovni salon Andreja
Džakušič, do 27. 8.
Avla hotela Dobrna Vladi-
mir Renčelj, do 3. 9.
Galerija Grad Slovenska
Bistrica Zvonka Požun.
Atrij - kult. klub Ivana
Cankarja akad. slikar in kipar
Anton Herman.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejske zbirke.
Osnovna šola Ljubno Liza
Lik.
Mestna galerija Šoštanj
Drago Mazej in Dominik Pe-
jovnik.
Mladinski center Celje Na-
taša Himmelreich.
OSTALO
L.____J
Blagovna 21. 8. ob 17. uri
kulturna prireditev s podelitvijo
krajevnih priznanj in družabno
srečanje pri bolnici Zimi; 22. 8.
ob 15.30 gasilsko tekmovanje in
ob 18. uri gasilska noč z an-
samblom Fantje izpod Rogle.
Hermanovo gledališče -
otroški muzej 21. 8. ob 10.
uri Vražiček v steklenički,
Pavlihovo gledališče Globus.
Stari grad 21. 8. ob 21. uri
premiera »Totems«, moderni
ples
Mladinski center Celje
22. 8. ob 17. otvoritev razsta-
ve študentov Akademije za
likovno umetnost, ob 19.
svečana otvoritev festivala
»Celje - mestoimladih«.
Mestni park 21. 8. ob 21.
uri »Kje so Celjski?«, gleda-
liška predstava v izvedbi
KUD Alme Karlin.
Atrij Majolka 25. 8. ob
20.30 nastop Alenke Lesjak -
uglasbena poezija Mete Rai-
ner.
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Kako ste kaj
Haj! Kako ste kaj? Malo de-
presivni, malo razočarani,
preveč nesamozavestni, da bi
se postavili za svoj prav in
svoje prepričanje, vas moti vaš
izgled, imidž, vas daje malo-
dušje in pomanjkanje življenj-
skega optimizma in s tem po-
vezanega smisla, prevladuje v
vašem občutju do partnerja
silno ljubosumje, ki ga ne mo-
rete več brzdati, ste izgubili
delo, ga iščete, prvič, desetič,
ste zaskrbljeni, ste pozabili,
kaj je najpomembnejše v živ-
ljenju ali tega sploh še niste
utegnili ugotoviti, iščete prija-
telja/prijateljico, pa vam ne
gre najbolj od rok, "imate pre-
pametne otroke, imate pre-
neumne otroke, vas zanima,
kako gre od rok življenje dru-
gim? Da? Pa vi ste na pravi
poti. Najprej je potrebno hote-
ti. Potem je potrebno vedeti
kako. Jaz vam daiii zastonj
nasvet - kje. V knjižnici, seve-
da. Vaši. Čakajo vas knjige, ki
vas pripeljejo do samospozna-
nja, čakajo vas vodniki in vo-
diči, s pomočjo katerih boste
nzrli tisto, čemur je mali princ
■"^kel, da je očem nevidno. Kaj
bi se trapih s samospraševanji,
M bi iskali odgovore na vpra-
^3nja, na katera so drugi že
našli odgovor in vam ga hva-
ležno izročajo. Vse je zapisa-
v knjigah. Vaša knjižnica
premore v svojih knjigah od-
govor na prav vsako vaše vpra-
šanje
Na primer Kako premagaš
^oskrbljenost in začneš žive-
li. »Ben Franklin je odkril, da
trinajst hudih napak. Tri
'Zmed njih so bile: zapravlja-
časa, tuhtanje o nepo-
•^enibnih rečeh in nasproto-
vanje ljudem.«
Tako postane-
mo samozavest-
nejši: »Kar no-
češ, da ti naredi-
jo drugi, tega ne
povzročaj sam sebi.«
Najprej najbolj pomem-
bno: »Najpomembnejše je, da
najpomembnejše ostaja naj-
pomembnejše. Kajti moč izbi-
re je v naših rokah.«
Kako iz svojega življenja
naredimo največ: »Ali na
vprašanje Kako vani gre? rea-
girate pozitivno?« Če ne, po-
tem morate nujno prebrati
knjigo s tem naslovom. A po-
hitite, da si je kdo ne sposodi
pred vami.
Čar samozavesti. Ljubezen
in prebujenje. Živimo, ljubi-
mo in se učimo. Kako živeti s
partnerjem, saj brez njega
ne gre in tiste od zgoraj, pa še
mnoge tem podobne so kon-
centrirane ameriške kurje
župce, ki nasitijo še tako raz-
boleno dušico. Če imate raje
čiken hamburger kot pečene-
ga piščanca, potem pot pod
noge. Knjige Vas čakajo na
policah Vaše knjižnice. Med
njimi je tudi Sporočilo prija-
telja, ki pravi takole: »Zdaj
morate začeti sanjatL«
Vzemite zares. Če pa ne
zmorete sanjati, to je včasih
zelo hudo, saj veliko ljudi ne
ve, kaj bi sanjali, pa telefoni-
rajte. Njej, njemu, na tramvaj
komando... kamorkoli že. ma-
gari na informacije. Študijska
knjižnica se je potrudila za
Vas in poleg ogledala na stop-
nišču postavila javno telefon-
sko govorilnico. Če že ne mo-
rete med telefoniranjem videti
drugega, lahko občudujete se-
be. Prednost, ki je dana le
redkim.	Bibelj
Predali spominov vabijo
z otvoritvenim performan-
som so v nedeljo zvečer v
celjskem Likovnem salonu
na ogled postavili razstavo
Predali spominov Andreje
Džakušič. Dela bodo na og-
led do 27. avgusta.
Andreja Džakušič, rojena
leta 1971 v Celju, je po konča-
ni Srednji šoli za oblikovanje
in fotografijo v Ljubljani na-
daljevala študij tudi na umet-
niški akademiji v Bratislavi
na Slovaškem, leta 1997 di-
plomirala na oddelku za gra-
fično oblikovanje Akademije
za likovno umetnost v Ljub-
ljani, kjer je še isto leto vpisa-
la podiplomski študij, letos
pa se je študijsko izpopolnje-
vala še na Poljskem. Doslej se
je javnosti predstavljala sprva
na skupinskih razstavah, zad-
nja leta pa tudi vse bolj samo-
stojno. Lani, denimo, je v
Šmarju pri Jelšah predstavila
samostojni avtorski projekt.
gledališki eksperiment Člo-
vek ne jezi se, letos pa je
zmagala na natečaju za naj-
boljši jumbo plakat za repro
Zentrum v Rossenbergu v
Nemčiji.
Razstavo Predali spominov
je zasnovala na sedmih dneh
v tednu, na sedmih predalih
asociacij. V sedmih predalih
spominov je sedem tem, se-
dem posvečenih objektov, se-
dem vprašanj in sedem mate-
rializiranih odgovorov. Avto-
rica pravi, da je vsak od sed-
mih kosov nekonvencional-
nega nakita nastajal tako, da
ga je posvetila nekomu ali
nečemu, zato vsak rnosi svojo
zgodbo. Vsi pa so narejeni z
namenom, da jih nosi njeno
telo. ne pa telo kogarkoli. Za
začetek, ko se je avtorica uk-
varjala zgolj z vsebino, je na-
stalo sedem predalov, v njih
pa se je skozi manjše predalč-
ke razvila vsaka od sedmih
zgodb, ki do konca meseca
vabijo obiskovalce v Likovni
salon.	IS
Miklova Zala na Planini
Približno 40 amaterskih igralcev Prosto-
voljnega gasilskega društva Planina pri Sev-
nici bo ta konec tedna, v petek, soboto in
nedeljo, ponovno zaigralo Miklovo Zalo na
gradu na Planini.
Planinčan Ferdo Žagar je zrežiral povest
primerno ambientu planinskega gradu. Zgod-
ba, ki jo je osnoval Jakob Sket, pripoveduje o
dogajanju v času turških vpadov na slovensko
ozemlje na Koroškem v okolici Roža. Židinja,
ki pride v ta kraj, hoče prevzeti fanta krajevni
lepotici Miklovi Zali...
Planinsko gasilsko društvo je od leta 1993 v
svojem kraju uprizorilo pet dramskih del. S
tem želijo popestriti dogajanje in pričarati tudi
kulturni utrip v kraju. Nikoli pa ne gostujejo v
drugih krajih, ker hočejo pritegniti ljudi na
Planino in tako predstaviti svoj kraj. Da je
obisk predstav vedno bogat, pove že število
prodanih vstopnic. Ko so Miklovo Zalo igrali v
začetku julija, je bilo prodanih okoli 700 kart,
kar je veliko za kraj. ki ima komaj malo več
prebivalcev.
ALEKSANDRA MAČEK
Prizor iz Miklove Zale: Turki zajamejo mlade slovenske fante in jih odpeljejo v suženjstvo.
o I	TEMA TEDNA	1
Asfaltna revolucija
v Planinski vasi
Asfaltni mešalec v Planinski vasi spri krajane, investitorja in policijo - Odločitev v rokah
ustavnega sodišča
Pred asfaltnim mešalcem
v Planinski vasi se je v pe-
tek popoldne zbralo prib-
ližno 300 krajanov, ki so na
tak način želeli podpreti le-
galizacijo (brez gradbene-
ga dovoljenja zgrajene) as-
faltne baze, last podjetnika
Mirka Kovača s Planine.
V imenu zbranih je doma-
činka Nataša Pušnik prebra-
la izjavo za javnost in petici-
jo, naslovljeno na ministra
za notranje zadeve Boruta
Šukljeta. Obe izjavi so zbrani
na koncu tudi podpisali. Za-
govorniki baze poudarjajo
pomen objekta za razvoj kra-
ja in zmanjšanje brezposel-
nosti ter trdijo, da baza za
vas sploh ni moteča.
Petkovo dogajanje pred ba-
zo so od daleč opazovali tudi
mejaši, ki obratovanju me-
šalca v tej vasi močno nas-
protujejo. Ti trdijo, da meša-
lec zaradi hrupa in smradu
moti idilično kmečko življe-
nje ter slabo vpliva na kme-
tijske površine.
Svetniki za,
sosedje proti
Vse skupaj se je začelo la-
ni, ko je samostojni podjet-
nik Mirko Kovač s Planine
na mestu, kjer je že več kot
enajst let stala cementarna,
začel graditi asfaltno bazo.
Kmalu so ga na občini opo-
zorili, da je potrebno spre-
meniti prostorski načrt. Ko-
vač je takoj vložil prošnjo in
začel pridobivati soglasja. Že
aprila lani je bila tudi na
Planini "javna razprava, na
kateri je krajevna skupnost
kljub pritožbam nekaterih
krajanov sprejela sklep, da
mu izda soglasje. Kmalu je
zadeva sprožila tudi vroče
razprave v šentjurskem ob-
činskem svetu. Pri glasova-
nju sta se dve tretjini prisot-
nih svetnikov vseeno odločili
Kovaču v prid.
Počasi je investitor prido-
bival ustrezna soglasja in
strokovna mnenja, med tem
pa je na črno zgradil objekt
do konca. Zapletati se je za-
čelo jeseni, ko sta družini
Koželj in Perčič iz Planinske
vasi, ki mejita na sporni ob-
jekt, vložili prvo pritožbo na
Ustavno sodišče RS v Ljub-
ljani. Zaprosili sta za ponov-
no presojo ustavnosti in za-
konitosti izdanega sklepa in
zahtevali zaustavitev grad-
nje. Zapletlo se je tudi pri
pridobitvi soglasja za cestni
priključek od asfaltnega me-
šalca do glavne ceste, ki so
ga morali pridobiti od Cest-
nega podjetja Celje.
Zagonu sledil
odklop
Postopek za pridobitev
gradbenega dovoljenja za
mešalec se je ustavil. Ker so
dokumenti več mesecev le-
žali na sodišču in je bil ob-
jekt že pripravljen za obrato-
vanje, se je Kovač pred mese-
cem odločil za poskusni za-
gon brez ustreznih dovo-
ljenj.
»Enkrat je treba začeti. Ne
moremo čakati v nedogled.
Hoteli smo preizkusiti, kako
zadeva deluje in pokazati
ljudem, da mešalec ne us-
tvarja pretiranega ropota in
smradu, pa tudi tla se ne
tresejo,« opravičuje nezako-
niti poseg Mirko Kovač in
nadaljuje: »Dodatno smo za-
poslili še deset delavcev in
položili nekaj tisoč kvadrat-
nih metrov asfalta v okoliš-
kih krajih. Nekaj asfalta smo
ljudem kar podarili. Sicer pa
bodo naše cene asfalta v pri-
merjavi s cenami celjskega
cestnega podjetja približno
40 odstotkov nižje. Tako bo
lahko marsikdo lažje prišel
do asfaltnega dvorišča kot do
sedaj. Lahko si bodo ljudje
tudi sami delali asfaltne pre-
vleke, če bodo želeli.«
Po štirinajstih dneh posku-
snega obratovanja, 6. avgusta,
je po odredbi inšpekcijske
službe pristojni strokovnjak v
spremstvu 38 policistov iz-
ključil elektriko na objektu.
To je razburilo vaščane in za-
poslene, ki se zavzemajo za
zagon mešalca. Organizirali
so novinarsko konferenco,
kjer so predstavili svoja stališ-
ča in pomen objekta za kraj
ter podpisali peticijo, v kateri
zahtevajo od ministra za no-
tranje zadeve, da razišče do-
godek in jih obvesti o izsled-
kih, obenem pa se jim opravi-
či za strah, ki ga je povzročil
prihod oboroženih sil v vas.
Odloča ustavno
sodišče
Na petkovem zborovanju
krajanov je spregovoril tudi
šentjurski župan Jurij Malo-
vrh, ki je izrecno poudaril, da
občina ne zagovarja črnogra-
diteljev, podpira pa nova de-
lovna mesta. Po njegovih be-
sedah bi asfaltni mešalec
omogočil delovno mesto mno-
gim brezposelnim Planinča-
nom in zmanjšal odseljevanje
mladih iz vasi v mesto.
Niti nova delovna mesta niti
razvoj kraja pa ne zanimata 56
vaščanov, ki živijo v neposred-
ni bližini objekta in odločno
nasprotujejo njegovi lokaciji.
Rešitev vidijo le v demontaži
mešalca, čeprav bi ta stala dr-
žavo 32 milijonov tolarjev, in
prestavitvi na drugo lokacijo -
mogoče v šentjursko industrij-
sko cono. Investitor je kljub
zadnjim zapletom še vedno
prepričan, da se to ne bo zgo-
dilo.
Kaj se bo zgodilo z mešal-
cem - ali bo začel izdelovati
asfalt ali ga bodo demontirali -
bo septembra odločilo ustav-
no sodišče v Ljubljani. Ta od-
ločitev pa v nobenem primeru
ne bo prinesla ponovne sloge
med vaščane Planinske vasi.
V Planinski vasi seje zbralo približno 300 krajanov, ki podpirajo obstoj asfaltne baze.
Sprli krajani
Odkar je Mirko Kovač po-
stavil asfaltni mešalec v
Planinski vasi, se je vnel
ogenj med tamkajšnjim
prebivalstvom. V vasi so
sedaj vsi skregani med sa-
bo in ustvarila sta se dva
pola, za in proti. Ene ropot
in smrad neznansko moti-
ta, drugi trdijo, da tega
sploh ni, ko objekt obratu-
Milan Žagar s Planine, av-
toprevoznik, 42 let: »Zaprtje
baze ocenjujem kot slabo de-
janje, saj bo s tem veliko
delavcev in tudi obrtnikov
izgubilo delo. Začelo se je
delati, ker je enkrat pač treba
poskusiti, da vidiš, ali meša-
lec deluje. Ne moreš čakati v
nedogled.«
Ljuba Gorišek iz Ljublja-
ne, trgovka, 40 let: »Na hribu
nad bazo imamo vikend, ka-
mor zahajamo vsak konec
tedna. Ko bova z možem v
pokoju, se nameravava sem
tudi preseliti. Mešalec naju
sploh ne moti, ker ne ustvar-
ja pretiranega hrupa in smra-
du. V Ljubljani so takšne ba-
ze sredi stanovanjskih blo-
kov, na primer v Črnučah in
Podutiku, pa se nihče ne pri-
tožuje. Zavzemam se za od-
prtje objekta, kajti že tako je
tu veliko ljudi brez službe -
končno se je le našel nekdo,
ki jim jo nudi.«
Marko Repnik iz Lok, štu-
dent prava, 22 let: »Kovačevi
bi morali počakati na odloči-
tev ustavnega sodišča in po-
tem začeti obratovati. Sicer
pa se mi zdi hujši smrad
cestnega prahu kot pa tisti,
ki prihaja iz baze.«
Silva Podhraški iz Lok,
brezposelna: »Ne nasprotu-
jem odprtju baze, saj ni
smradu. Sicer pa so marsikje
taki objekti, pa se nihče ne
pritožuje. Večkrat sem bila v
Pirešici, kjer je delal mož, in
ni bilo tako hudo. Večina
krajanov je za odprtje; če to
enemu ali dvema ne ustreza,
se pa ne moremo ozirati na-
nje.«
Tilka Jazbec s Planine,
upokojenka, 59 let: »Ni pr-
vič, da podpiram tiste, ki bo-
do izgubili delovna mesta, in
tiste, ki jih nudijo. Mislim,
da je ta mešalec velika prido-
bitev za kraj in bi ga morali
biti ljudje veseli. Če bi se
pred 26 leti na Planini našlo
nekaj zavistnih sosedov, da-
nes ne bi bilo firme Tajfun.
Zato se naj vsi tisti, ki nas-
protujejo obratovanju mešal-
ca, vprašajo, kako bi danes
izgledala Planina in okoliški
kraji. Na začetku je bilo v
Tajfunu zaposlenih 23 ljudi,
sedaj jih je že čez sto. Mla-
dim je bilo omogočeno delo
v bližini, zato so tu ostali.
Hodijo v službo in obdeluje-
jo kmetije. Le več možnosti
zaposlitve v kraju lahko pre-
preči beg ljudi s podeželja.«
Jani Artnak iz Lok, dela-
vec, 30 let: »Za nas bi bilo
super, če bi še bilo kakšno
delovno mesto več v bližini.
Zmanjšala bi se brezposel-
nost. Mešalec me sploh ne
moti, ker se ne tresejo tla, ko
obratuje. Pa tudi več prahu
je od makadamske ceste alj
nečistoče od gnojnih jam kot
od asfaltne baze.«
Rozalija Perčič iz Planin,
ske vasi, kmetica, 41 let: »As.
faltni mešalec ne spada v
vas. Mi ne nasprotujemo Ko-
vaču, temveč lokaciji, ki joj^
izbral. Že od nekdaj se pre.
življamo s kmetovanjem, naš
hlev pa stoji le trideset me-
trov od baze, ki povzroča
hrup in smrad. Kdor ne ver-
jame, naj pride k nam na
kmetijo in bo videl, da je
res.«
Angela Cimperšek iz Pla
ninske vasi, upokojenka, 79
let: »Smrad prihaja narav-
nost iz dimnika baze v hišo,
kadar imam odprto okno,
Ker imam že 14 let bolnika v
hiši, moram redno zračiti,
Sedaj pa naenkrat takšen
smrad in to na stara leta!«
Drago Žurej iz Planinske
vasi, upokojenec, 75 let: »Ko
obratujejo, tukaj tako smrdi,
da ni za zdržati. Ne smeš
odpreti okna ali vrat, pa še
grozno ropota. Baza ne spa-
da na sredino vasi. Kovač bi
lahko našel za mešalec kak-
šno drugo lokacijo na Koz-
janskem, ki ni naseljena. Ta-
kih je tu res dovolj.«
Franc Sterk iz Planinske
vasi, upokojenec, 71 let: »Ba-
za ni za v to okolje, ker se v
času obratovanja kadi in ta-
ko smrdi, da moramo zapira-
ti okna. Posebej nas stare
ljudi to moti. Z bazo je nare-
dil Kovač samo sovraštvo
med sovaščani. Ni pomem-
bna zaposlitev - delo bodo
našli ljudje že drugje - tem-
več ekologija. Mi . hočemo
ohraniti neokrnjeno naravo.«
ALEKSANDRA MAČEK
Policisti pričakujejo opravičilo
Policija je ogorčena nad
ravnanjem občanov, organi-
zatorjev in izvajalca.
Direktor Policijske uprave
Celje Dušan Mohorko je pou-
daril, da policija ne more in ne
sme presojati, ali je asfahna
baza v interesu tamkajšnjih
občanov ali ne. Prav tako ne
morejo presojati, ali so odloč-
be za odstranitev pravične. Iz
prošnje inšpektorata ministrs-
tva za okolje in prostor, na-
slovljene celjskim policistom,
je razvidno, da je bila investi-
torju, samostojnemu podjetni-
ku Mirku Kovaču, izdana inš-
pekcijska odločba o odstrani-
tvi baze v gradnji in ne odklo-
pu varovalke.
Mirko Kovač tega ni upošte-
val, temveč se je 28. junija na
inšpekciji telefonsko pozani-
mal, če je izvršba v teku. Pove-
dal je, da se bo na dan izvršbe
tam zbralo več ljudi, menda
okoli tisoč, z gradbeno mehani-
zacijo pa bi lahko zapdi dostop.
Ker so pričakovali odpor in ne-
rede, so v skladu z zakonom v
Planinsko vas napotili 38 polici-
stov s terenskimi in intervencij-
skimi vozili. Mohorko pravi, da
vasi še zdaleč niso okupirali.
kot jim to očitajo, zgrožen pa je
tudi nad žaljivimi parolami o
fašistični policiji.
Mohorko meni, da se s tak-
šnim početjem želi izogniti bis-
tvu problema. Če baza ne sme
delovati in če zato ni dovolj
delovnih mest, temu ni kriva
policija, ki ji tokrat ni bilo po-
trebno fizično posredovati,
temveč so le zavarovali prostor.
Dodal je, da nikogar ne bodo
kazensko ovadili, dogodek bo
dodatno preučilo notranje mi-
nistrstvo, sami pa od organiza-
torjev pričakujejo opravičilo.
PRIMOŽ ŠKERL
Oborožena celjska policija je spremljala strokovnjaka, kije odklopil elektriko asfaltnemu mešalci
iil'niH'li'llill I	NAŠI KRAJI IM UUPJE	1 Q
Z MOJEGA OKNA
Ta svet je barve
vreden
Ne vem, kako široko vi od-
prete oči, kadar se na nebu
pojavi mavrica, ampak meni
od veselja pogled kar zažari.
In se mi podobno zgodi, ka-
dar srečam kaj, kar bi po
pravilu moralo biti sivo in
dolgočasno, pa se je nekdo
potrudil in prekršil ustaljena
pravila ter zadevo po svoje
obarval.
Morda ste opazili, kako
barvite postajajo barve hiš po
Sloveniji in celo v Celju. Čisto
mogoče je, da vas kakšna stra-
šna živahnost kdaj pa kdaj
celo zmoti, ampak bolj ko je
nenavadna, bolj je opazna. In
čisto brez dvoma bodo gostiš-
če ob Mariborski cesti, ki si ga
je drznil nekdo odeti v oranž-
no-rdeč odtenek, zdaj mnogi
vsaj opazili, če so se ob njego-
vem prejšnjem, z reklamami
popisanem pročelju samo na-
mrdnili. Z rožicami in pticami
poslikane avtobuse ljudje za-
gotovo dočakajo z malo lep-
šim izrazom na obrazu kot so
nekdaj vstopali v dolgočasna
kremasta vozila. Če ne bi bili
tako redki, ti celjski avtobusi,
bi morda tudi v našem mestu
občudovali drugod že zdavnaj
izkoriščene možnosti za ino-
vativno oglaševanje, ki z bar-
vami in motivi na vseh površi-
nah avtobusa spremeni raz-
gled po cestah. In če ne bi bili
tako navajeni dolgčasa, kot
smo ga, bi bila lahko tudi jutra
lepša.
Meni se namreč dvakrat na
teden zgodi, da navsezgodaj
zjutraj srečam smetarje z nji-
hovim umazano oranžnim vo-
zilom'. Tako zelo sem jih nava-
jena, da me je zadnjič v Vele-
nju skoraj kap, ko sem pred
sabo zagledala lepo poslikano
vozilo, za katerega še zdaj ko-
majda verjamem, da je bilo
smetarsko. Nobenega sledu o
enobarvni dolgočasnosti, še
oranžne osnove ni imelo! Pa
celo nekakšen slogan o čistej-
šem mestu so namalali nanj.
Vam povem, da je bil še
smrad, ki se za tovornjaki širi,
neopazen, ko so mi krogci in
barvite abstrakcije božali po-
gled! Ko je izginil za vogal,
presenečenj še ni bilo konec.
Sredi depresivnega industrij-
skega predela me je namreč
pričakal gozd. Malce naivno
narisan, ampak z vsemi od-
tenki pomirjujoče zelene bar-
ve se je bohotil na zunanjem
zidu industrijskega objekta!
Čez spomin so mi šinile podo-
be ljubljanske toplarne, odete
v modrino in barvno geome-
trijo, pa fasade, ki so jim v
glavnem mestu čisto nov zna-
čaj ustvarili raznoteri umetni-
ki. Celo v stare cunje oblečene
hiše na bregu Ljubljanice sem
se spomnila. Ko je pot spomi-
na zatavala v Celje, sem se
spomnila samo poslikave fasa-
de ob Levstikovi cesti, ki pa je
v letih od nastanka že tudi
izgubila svojo prvotno atrak-
tivnost. Že res, da je Celje kar
nekaj let prednjačilo v obno-
vah fasad v starem jedru. A
okoli centra so v vseh teh letih
mnoge velike stavbe namesto
čopičev dočakale samo zobov-
je časa in mnoga področja na-
mesto zelenja samo betonske
ograje...
Kaj ne bi bilo lepo, če bi se
Celje nekega lepega dne zbu-
dilo poslikano v velik in pust
zid Adventistične cerkve, ki
na parkirišče kruši svoj omet,
v dolgočasne betonske stebre
okoli vojašnice v mestu, v na
novo oživljene fasade blokov
v Plavi laguni, na Malgajevi in
še marsikje? Kaj ne bi bilo
originalno, če bi si namesto
Forma Vive ali poletnega sli-
karskega tabora ali česa po-
dobnega v Celju izmislili veli-
časten umetniški fasadni ex-
tempore? Že celjskim umet-
niškim dušicam bi ob čem ta-
kem poskočil srčni utrip, kaj
šele kakšnim novodobnim, ve-
likim talentom, ki samo čaka-
jo na pravo priložnost za svojo
razstavo! Pa še meščanom bi
ob novih marvičnih pogledih
zažarele oči, kajne?
P.S.: Če ne gre, saj veste,
ker mora nekdo dati barve,
pa dovoljenja, pa stanovalci
se morajo strinjati, pa kdo bo
pa odre postavil, pa ... bi si
pa kaj takega čisto zares lah-
ko šli komunalci. Na nedelj-
sko jutro postavijo v vrsto
lepo oprane avtomobile, ob
njih pa postrojijo nekaj
umetnikov in celo vrsto
barv. Povem vam, to bi bil
največji smetarski dogodek
daleč naokoli!
Piše: PIKA KUKERL
Blagovna praznuje
V KS Blagovna (občina Šentjur) bodo začeli jutri, v petek
20. avgusta, s tridnevnim praznovanjem krajevnega prazni-
ka.
Praznovanje začenjajo s košarkarskim turnirjem trojk, ki ga
pripravlja Športno društvo Dole pri gasilskem domu v Lokarjah.
Osrednje praznovanje bo v soboto, 21. avgusta, ko bo za
začetek slovesno uradno odprtje 350-metrov dolgega cestnega
odseka pri podružnični osnovni šoli, posebej pomembnega za.
varnost šolarjev. Nato bo ob 15. uri začetek pohoda od šole
skozi Šohto do partizanske bolnišnice Zima, kjer bo krajši
kulturni program. Tam bo tudi podelitev letošnjih krajevnih
priznanj. Priznanji KS Blagovna bodo podelili predsedniku
upokojenskega društva Rudiju Leljaku ter članu sveta KS
Francu Kresniku, posebno zaslužnemu za modernizacijo ceste
v vas Cerovec. Posebno priznanje bo prejela desetina gasilskega
društva Lokarje, ki je zmagala na občinskem prvenstvu, spom-
nili pa se bodo tudi uspešnih šolarjev. Tako bodo prejeli knjižne
nagrade Sara Vrečič s Proseniškega, Katja Cmok iz Goričice,
Veronika Korenjak iz Lokarij in Dejan Guzej iz Dol.
Zadnji dan praznovanja, v nedeljo 22. avgusta, bo pred
gasilskim domom v Lokarjah še gasilsko meddruštveno tekmo-
vanje, ki se bo končalo z gasilsko nočjo s Fanti izpod Rogle.
Sicer pa v teh dneh posodabljajo ceste v vaseh Cerovec,
Zgornje Zlateče, Repno ter Primož, za kar so prispevali krajani
ter KS. Gasilsko društvo Lokarje, ki bo prihodnje leto slavilo
100-letnico obstoja, potrebuje sodobnejše gasilsko vozilo, mar-
sikod si želijo posodobljene ceste, na Proseniškem pa vse več
krajanov opozarja na potrebo po čistilni napravi.	BJ
Kinološki
dan
Minulo soboto so člani
Kinološkega društva
Zgornje Savinjske doline
pripravili kinološki dan,
ki se ga je udeležilo pre-
cejšnje število obiskoval-
cev, večina s štirinožnimi
prijatelji, *
Kinologi so predstavili
svoje delo, izvedli več vaj,
med drugim pripravili pri-
kaz reševanja ter prvič na
tovrstnih prireditvah izved-
li dirko za najhitrejšega psa
na prireditvi. Številnim
zbranim so različne vešči-
ne prikazali tudi vodniki
službenih psov iz PP Mari-
bor.	US
Ana v družbi prijaznih ljudi.
Drobna
pozornost -
veliko veselje
Ana Dražnik, najstarejša
občanka občine Dobrna, je
pred kratkim praznovala 93.
rojstni dan.
V Zavrhu nad Dobrno, kjer
je rojena, je ostala vse svoje
življenje. Družine si ni ustvari-
la, ampak je pomagala pri
vzgoji bratovih otrok, ki so ze-
lo zgodaj izgubili mamo. Vso
skrb zanje in za gospodinjstvo
je prevzela Ana. Dolga deset-
letja težkih bremen so jo zelo
izčrpala. Le s težavo še hodi in
povsem je izgubila sluh, oči pa
ji še dopuščajo, da kaj malega
prebere v časopisu.
Ob njenem prazniku so jo
obiskali predstavniki občine
Dobrna ter Članici komisije za
socialno delo. Dejstvo, da ne
sliši, ni bilo ovira za sporazu-
mevanje - obiskovalci so svoje
misli zapisali, slavljenka pa jih
je brala in odgovarjala. Včasih
je potrebno res malo, da osrečiš
človeka, saj zadoščata že prijaz-
na beseda in občutek, da je
upoštevan in sprejet. I. P
Srečanje upokojencev v Kompolah
Minulo soboto je bilo v va-
si Kompole nad Štorami tra-
dicionalno srečanje upoko-
jencev iz občine Štore.
Kot je povedal član organiza-
cijskega odbora in član 00
Kompole Miro Vešligaj, je bila
prireditev že tretjič v Kompo-
lah, srečanja pa se je udeležilo
okoli 800 upokojencev. Organi-
zatorji so za obiskovalce pripra-
vili srečolov in nagradno igro, v
kateri so iskali najstarejši in
najmlajši par. Prvo nagrado -
dan v Portorožu sta osvojila
dolgoletna prijatelja Ladi Jager
in Marija Pregl, ki imata skupaj
kar 166 let. Drugo nagrado sta
prejela Anica in Kari Kumar,
najmlajša življenjska sopotnika
med člani Društva upokojencev
Štore pa sta Zvone in Anica
Medved, ki imata skupaj 113
let. Vse nagrade je podaril glav-
ni sponzor prireditve podjetje
Taxi Felix iz Celja. Na prireditvi
so nastopile tudi članice ženske
vokalne skupine iz Kompol.
N.-M. SEDLAR
Čebelar! že 60 let
Martin Kranjc iz Kaple je
eden starejših čebelarjev
Zveze čebelarskih društev
Žalec. Seveda je to zanj do-
polnilna dejavnost, saj se si-
cer ukvarja s hmeljarjenjem
in živinorejo.
Ljubezen do čebel mu je vsa-
dil v srce njegov oče, ki je čebe-
'aril, dokler so mu dopuščale
'iioči. Martin pa je svoje prve
debele dobil tako, da je čebelji
■"oj odkupil od soseda za pet
litrov vina, ko je bil star 9 let.
»Čebelarjenja me je naučil
moj oče, ki je čebelaril še v
kranjičih. Te je zlagal pod
kozolcem. Ko so mu moči
pošle, je čebele prepustil
nam, mlajšim. Seveda sem
jaz želel to delati na bolj
moderen način, zato sem si
zgradil čebelnjak, v katerem
je 30 AŽ panjev. Trenutno je
naseljenih 28. Moram pa re-
či, da takšnih letin, kot smo
jih bili vajeni včasih, ni več.
Smreka namreč slabo medi.
kostanja je vedno manj, ta-
ko, da je vse odvisno od trav-
niške paše in od grmičevja,
ki cveti. Tako sta bili lanska,
in kot kaže bo tudi letošnja,
bera pod povprečjem,« nam
je na kratko o svojem čebe-
larjenju povedal Martin
Kranjc. Dodati moramo še,
da je njegov čebelnjak eden
najlepših, da se mu pozna
skrbna in ljubeča roka čebe-
larja.
T. TAVČAR
Martin Kranjc ob svojem čebelnjqku.
Q	NAŠI KRAJI IN UUPJE	| |l!!il'ilijjlll!j
Moja prva lubenica
Na morju so bili številni otroci iz občin Šentjur in Dobje
Otroci iz občin Šentjur in
Dobje, med katerimi jih je
precej iz socialno ogroženih
družin, so bili na desetdnev-
nem letovanju v Istri. Med
130 otroci jih je bilo celo
nekaj, ki so prvič videli mor-
je.
Gre za redna letna letova-
nja, ki jih pripravlja Občinska
zveza prijateljev mladine
Šentjur že tri desetletja. Le-
tos so sedmič letovali v počit-
niškem domu ljubljanskega
zavoda za letovanje v Savu-
driji. Med udležeiici kolonije
so bili tako mali šolarji kot
dijaki prvih letnikov srednjih
šol. Med čudovitimi in korist-
nimi dnevi so jih učili plava-
nja, udeležili so se plesnega
tečaja plesne šole Bolero, se
učili tenisa ter se izkazali na
športnih tekmovanjih. Med
drugim so varno spremljaU
sončni mrk ter se peljali z
ladjo, v naj zabavnejših tre-
nutkih pa so v živo prisluhni-
li skupini Foxy Teens in Viliju
Resniku.
Kolonijo je, skupaj z deve-
timi vzgojitelji, vodila učitelji-
ca Nika Mihevc iz Šentjurja.
Ekonomska cena za posa-
meznega otroka je znašala
43 tisoč tolarjev, glede na po-
razne socialne razmere v
omenjenih občinah pa je bilo
letovanje dosegljivo po ceni
do največ 27 tisoč tolarjev
(šest otrok, ki živijo v najhuj-
ših razmerah, je letovalo
brezplačno). Prijatelji mladi-
ne, ki so pripravili letovanje
pod vodstvom Irene Erja-
vec, so opozorili na pomoč
sponzorjev, ki jo na žiro ra-
čunu delno še pričakujejo.
Žal se doslej niso odzvala
prav največja domača pod-
jetja.
Otroci si bodo takšno leto-
vanje gotovo zapomnili za
vse življenje. Še posebej tisti,
k sreči zelo. redki otroci iz
najodročnejših krajev, ki so
prvič v življenju videli ter
okusili lubenico.
BJ
Za številne otroke s Kozjanskega je bilo letovanje na morju nepozabno. Med najzanimivejši-
mi dogodki je bilo opazovanje sončnega mrka.
Raziskovalni
tabor v Velenju
15. avgusta se je začel 11.
raziskovalni tabor Velenje, ki
se ga udeležuje 80 mladih,
predvsem Zoisovih štipendi-
stov, in njihovih mentorjev.
Poletno druženje bo poleg no-
vih prijateljstev prineslo nove
izkušnje, znanja in uporabne
raziskovalne rezultate.
Udeleženci tabora tokrat razi-
skujejo središče Šaleške doline,
Velenje, ki letos praznuje štiri-
desetletnico pridobitve statusa
mesta. Mladi raziskovalci živijo,
delajo in se zabavajo v Osnovni
šoli Gustava Šiliha. Dela so se
lotili temeljito, saj mesto razi-
skuje pet naravoslovnih in se-
dem družboslovnih skupin,
dve skrbita za umetniško us-
tvarjanje in ena za informiranje
in promocijo tabora.
V taboru se poleg raziskova-
nja dogaja še veliko zanimivih
stvari. Glavni dogodki so spoz-
navni večer, košarkarski turnir
med mentorji in raziskovalci,
krst in po njem tradicionalni
Taibijev golaž, koncert velenj-
skega ansambla Ultrazvok ter
zaključna slovesnost v nedeljo,
22. avgusta.
Zadnji dan bodo izdali bilten,
v katerem bodo predstavljena
dela raziskovalnih skupin, vsa-
ka skupina bo pripravila tudi
plakat za svoje delo. Naslednje
leto pa bodo izdali zbornik dve-
letnega raziskovanja Velenja s
strokovnimi članki mentorjev,
kjer bo predstavljena monogra-
fija kraja z naravoslovnega in
družboslovnega vidika.
_ Tabor, ki je začel živeti prav s
Šaleško dolino, ima kar 75 po-
kroviteljev, denarno pa so ga
podprli republiški zavod za za-
poslovanje, ministrstvo za zna-
nost in tehnologijo in Mestna
občina Velenje. U. KRISTAN
Sokoli na
robu mesta
V Šentjurju tabori nemška socialistična skupina
Die Falken
Na kopališču v Šentjurju bo
v soboto, 21. avgusta, pool
party, ki ga pripravlja domači
Mladi forum Združene liste v
sodelovanju s Študentskim
klubom mladih Šentjur,
Gre za zaključek triteden-
skega taborjenja skupine mla-
dih socialistov Die Falken (So-
koli) iz različnih krajev Nemči-
je. Sobotna prireditev, ki bo v
znamenju družabnih iger ter
zabave, je namenjena tako go-
stom kot mladim iz mesta ter
okolice. Začetek iger bo med
16. in 17. uro, po 21. uri pa bodo
nadaljevali z žurom.
Skupina petindvajsetih dija-
kov in študentov iz Nemčije, ki
je prišla k nam v sklopu sodelo-
vanja mednarodne komisije
Mladega foruma Združene liste
iz Ljubljane, biva na tabornem
prostoru šentjurskega Rodu
.divjega petelina. Mladim Nem-
cem, ki so lahko izbirali med
različniini lokacijami v Sloveniji,
je bila najbolj všeč prav šentjur-
ska, tik ob mestu. Od tam odha-
jajo na različne izlete blizu in
daleč. Med drugim so si ogledali
Resevno, Rifnik, Blagovno in
Slivniško jezero, pa tudi Ljublja-
no in Maribor. Sicer pa gre za
izobraževalni tabor, kjer dajejo
poudarek spoznavanju Sloveni-
je z različnih plati, seznanjajo se
z nevarnostmi uživanja mamil,
z bojem proti rasnemu in dru-
gemu razlikovanju ter podob-
nim. Ob večerih pripravljajo za-
bavo ob tabornem ognju ter
kopanje na šentjurskem baze-
nu, kjer se družijo z mladimi
Šentjurčani in okoličani.
BJ
Letovalo je 142 otrok
Letos so otroci z območja
nekdanje občine Žalec v or-
ganizaciji Občinske zveze
društev prijateljev mladine
Žalec ponovno letovali v
Mladinskem zdravilišču in
okrevališču Debeli rtič.
V letovanje so bili vključeni
otroci iz vseh šestih občin in,
tudi občine so obljubile finanč-
no pomoč, ki bo odvisna od
števila otrok iz posamezne ob-
čine. Skupaj je letovalo 42
otrok. Prednost pri sprejemu
za letovanje so imeli otroci z
zdravstvenimi težavami, veli-
ko pa je bilo tudi takih, ki so bili
vključeni v program Zveze pri-
jateljev mladine Slovenije. Ta je
za več kot 30 otrok z akcijo
Pomežik soncu omogočila
brezplačno letovanje. Otroke je
spremljalo 12 vzgojiteljev, dva
plavalna učitelja in pedagoški
vodja. Poleg osnovnega pro-
grama je bilo tudi veliko šport-
nih aktivnosti, zabavne igre itd.
Začetni tečaj plavanja pa je od
56 otrok uspešno končalo 51. '
T. TAVČAR
Vzorčna hiša
Sredi avgusta se je pričela gradnja vzorčne montažne
hiše, ki jo gradi škofjeloška Jelovica.
Na Dimičevi 9 v Ljubljani bodo postavili stanovanjsko hišo, ki
bo popolnoma opremljena do konca oktobra. Odločitvi Jelovi-
ce, da sodeluje pri projektu postavitve prvega naselja vzorčnih
montažnih hiš v Sloveniji, je botrovala predvsem hitra, učinko-
vita gradnja lahkih stavb, učinkovita raba energije in izboljšanje
bivalnih razmer. Delež proizvodnje montažnih hiš v Sloveniji iz
leta v leto narašča, Jelovica pa je s 40-odstotnim deležem
vodilna med proizvajalci. S postavitvijo vzorčne hiše se bo
slovenskim kupcem še bolj približala.	C. V.
PESKANJE
PO SPLETU
Ko vključim radie
Pred nekaj leti sem se neho-
te zapletel v debato o tem, ali je
smiselno imeti zvočno kartico
v računalniku. Protiargument
mojega sogovornika je bil, da
sodi ta kos strojne opreme iz-
ključno v domeno privržen-
cev računalniških igric in
morda glasbenikov, potem pa
se vsa stvar neha.
Ker sem zatrjeval, da bo
multimedija postala popolno-
ma enakopraven del računal-
niških konfiguracij, sem sicer
pustil vtis čudaka, a si kljub
temu nisem mogel misliti, da
bo moja napoved obveljala
kot naivno preskromna. Ta-
krat sem sicer že nekaj slišal
o internetnem radiu in televi-
ziji, vendar sem glede na hi-
trost internetnih povezav na
vse skupaj gledal rahlo skep-
tično.
Potem je prišel Real Audio,
nato MP3, internetna televizija je
zaživela in danes boste morii
pri vašem prodajalcu računalni-
kov izrecno zalitevati, da vam
bo prodal stroj brez zvočne kar-
tice in zvočnikov. Čeprav ne on
ne vi ne bosta imela ra^oga za
kaj takega, se mi zdi. Že obisk
spletne strani Broadcast.com
(www.broadcast.com) bi popol-
noma upravičil nakup omenjene
strojne opreme. Pa tudi kakšne
zmogljive grafične kartice.
Broadcast.com je namreč
eden izmed najbolj obiskanih
spletnih portalov, Id je name-
njen izključno prenosu audio in
video zapisov. Konec julija tega
leta ga je kupil velikan Yahoo!,
tako, da lahko pričakujemo še
večjo popularnost med deskar-
ji. Nič čudnega, Broadcast.com
je namreč prava zakladnica po-
vezav in napovedi, ki so kakor-
koli povezane s takoimenova-
no »streaming« tehnologijo. Po
domače to pomeni, da se po-
datki predvajajo sproti, tako kot
iz internetne pipice pricurljajo v
vaš~računalnik, kjer jih primer-
no obdela programski predva-
jalnik, običajno Real Audio PJa-
yer. Pa dovolj o tem.
Bolj zanimiva je vsebina tega
portala. Na njem boste našli po-
vezave na stotiiie radijskih in
televizijskih postaj, napovedi
koncertov, showow ali drugih
dogodkov Področja so razdelje-
na tako kot pri večini portalov,
dokaj pregledno iii uporabno.
Poleg živih prenosov je na voljo
vrsto audio in TV arhivov, audio
knjig in izobraževalnih ter za-
bavnih programov. Tega je prav-
zaprav toliko, da bi bilo težko
našteti vse. Priporočam vam, da
si vzamete čas in si v miru pogle
date in poslušate tisto, kar vas bo
zanimalo. Prepričan sem, da bo-
ste gotovo našli nekaj, kar vam
bo po godu.
In še tole: zanimivo bo gledati
razvoj majhnih, neodvisnih in-
ternetnih radio in televizijskih
postaj. Tudi v Sloveniji. Teoretič-
no si lahko to omisli vsakdo,
internetni radio ali televizija pa
nista , več le v domeni klasičnih
medijev, ki se odločijo za vstop
na splet. Imeti radijsko postajo
izključno na Internetu je bOo
pred dobrim letom še hudo ne-
komercialno, zdaj pa je takšnih
postaj vedno več. Povem vaiTi,
ima me, da bi spet kaj napove-
doval, pa ne bom. Vsaj tokrat ne.
Vasja Ocvirk
vasja@eurocom.si
Ig™
NASI KRAJI IN UUDJE
11
MODRI TELEFON
Kljub dopustom je naš mo-
jri telefon minuli teden kar
pridno zvonil. Vprašanj je bi-
lo veliko, vendar bo, žal, ne-
l^j naših bralcev moralo po-
^kati na odgovor do prihod-
jjjega tedna. Zaradi dopustov.
Internet na KRS
jvan iz Celja sprašuje,
kdaj bo podjetje Elektro
-j^irnŠek uvedlo internet sto-
ritve tudi na kebelski sistem.
Andrej Leskovar iz Elektra
Turnšek pravi, da je mreža za
internet že pripravljena in da
je celotni projekt že v fazi te-
stiranja. Podjetje bo najkasne-
je do konca leta pripravilo ko-
mercialno ponudbo za tovrst-
ne storitve. Sprva bo vstop v
medmrežje mogoč samo na
območju Celja, sčasoma pa tu-
di v tistih krajih, kjer je Elektro
Turnšek že zgradil kabelsko-
razdelilni sistem.
Zasvinjana pitna
voda
v vaškem vodovodu v
Spodnjem Mestinju so se v
približno mesecu dni dva-
krat pojavile fekalije, najver-
jetneje človeškega izvora.
Precej ljudi, zlasti kmetoval-
ci z živino, je zato ostalo dalj
časa brez pitne vode. Bralce
zanima, ali je pristojnim inš-
pekcijskim službam primer
znan, kaj lahko storijo in
kakšne so kazni za morebit-
ne onesnaževalce.
V izpostavi republiškega
zdravstvenega inšpektorata v
Šmarju pri Jelšah Mestinjskega
fprimera ne poznajo, ulaepali
pa bodo lahko šele takrat, ko
bodo dobili uradno prijavo. O
tem, ali ve za nevšečnosti v
Spodnjem Mestinju, smo vpra-
šali tudi šmarskega župana Jo-
žeta Čakša, ki pa je povedal, da
ga doslej iz kraja še nihče ni
obvestil o kakršnihkoji težavah
s pitno vodo in da bi bilo najbo-
lje, če bi ga prizadeti krajani
obiskali, da bi lahko skupaj
našli najprimernejšo rešitev. V
šmarski občini so pričeli z izva-
janjem projekta, s katerim želi-
jo lokalne vodovode priključiti
na javno omrežje. Dosedanje
analize vaških vodovodov so
namreč pokazale, da je voda v
njih vse bolj oporečna. Župan
Cakš meni, da bi analizo vode
morale narediti tudi v Spod-
njem Mestinju, nato pa vaški
vodovod priključiti na javno
omrežje. Tako bo kakovost vo-
de v njem pod stalnim nadzo-
rom pristojnih služb.
Skrb za zdravje
Ivan Špes iz Celja je zaskrb-
ljen, ker je v eni od julijskih
^tevilk našega časopisa pre-
bral, da celjska bolnišnica še
podpisala letne pogodbe z
Svodom za zdravstveno za-
varovanje Slovenije. Zanima
ali je pogodba sedaj že
Popisana in kakšne bi bile
^sledice za zavarovance, če
"O sklenitve ne bi prišlo.
Pogodba med Splošno bol-
f^'žnico in Celje in ZZZS za
•eto 1999 je bila sklenjena 29.
^^lija, velja pa od 1. aprila do
Podpisa nove pogodbe, je po-
^^dala vodja plana in analiz v
olnišnici Irena Andrenšek-
erkolj. Kot kaže, marsiko-
^^ ni znano, da letne pogod-
p med ZZZS in posameznim
^^ajalcem zdravstvenih sto-
Do prihodnje številke Novega
tednika bo vaše telefonske
klice sprejemal dežurni novi-
nar Branko Jeranko. Na šte-
vilko Modrega telefona 0609
620-133 ga lahko pokličete
vsak dan med 10. in 17. uro.
ritev temeljijo na splošnih do-
govorih, ki so jih sklenili mini-
strstvo za zdravstvo, državna
zavarovalnica in združenje
zdravstvenih zavodov. Obseg
storitev posameznega zavo-
da je torej že v naprej dogo-
vorjen, pred podpisom so
mogoča le manjša usklajeva-
nja. Ker gre za zakonsko do-
govorjen način financiranja
zdravstvenih storitev, se ne
more zgoditi, da pogodba
med bolnišnico in zavodom
ne bi bila podpisana. JI
Plinovod v Šempetru
V KS Šempeter v Savinjski
dolini so pričeli z gradnjo
primarnega voda za plin. Ce-
lotna dolžina primarnega
voda znaša okrog 7 km.
Z deli bodo končali konec
tega meseca, v začetni fazi pa
se bo na plinovod priključilo
okrog sto porabnikov. Inve-
stitor so Mestni phnovodi Ko-
per, izvajalec del je CBR
d.o.o., proizvajalec pa Kranjc
VNG Žalec in PVV DD Celje.
T TAVČAR
Obnova cerkve
V	Krajevni skupnosti Plešivec so pričeli z obnovo ostrešja
na podružnični cerkvi sv. Nikolaja.
Cerkev, zgrajena v zgodnjegotskem obdobju, je bila v
začetku 18. stoletja prenovljena. Iz tega časa je v njej tudi
baročni oltar. Pobudnik obnovitvenih del in zbiranja denarja je
Jože Krenkar, na pomoč pa so mu priskočili tudi drugi krajani.
V	bližini cerkve je grob Anice Lušin, poročene Bergant, ki je
v te kraje prišla učit iz Ljubljane. Bila je prijateljica Ivana
Cankarja, ki jo je velikokrat obiskal v Plešivcu.	L. O.
Andraški gasilci
imajo novo vozilo
Gasilci iz Andraža nad Pol-
zelo so v soboto na slovesnosti
predali namenu novo orodno
vozilo mercedes sprint 414.
Novo orodno vozilo je
opremljeno tudi z visokotlačno
črpalko in posodo za 480 litrov
vode. Na slovesnosti so se
zbrali številni gasilci Savinjske
doline ter predstavniki gasil-
skih društev iz velenjske, pol-
zelske in žalske občine. Zbra-
nim je najprej govoril predsed-
nik PCD Andraž nad Polzelo
Janez Dušič. V 27. letih delova-
nja društva so si zgradili lep
nov dom, nabavili motorni
brizgalni in orodno vozilo, le-
tos aprila so jim velenjski gasil-
ci podarili avtocisterno, sedaj
pa so dobili najbolj sodobno
orodno gasilsko vozilo.
Novo orodno vozilo je z
opremo vred stalo več kot 12
milijonov tolarjev. Denar zanj
so prispevali krajani, ki že tri
leta plačujejo krajevni samo-
prispevek, 25 botrov in obči-
na Polzela iz proračuna. Zbra-
nim je v imenu Gasilske zve-
ze Slovenije in Predsedstva
GZ Žalec spregovoril Franci
Naraks, nato pa še podžupan
občine Polzela Tone Mešič, ki
je nato izročil ključe novega
vozila predsedniku PGD Ja-
nezu Dušiču. Sledil je blago-
slov vozila, ki ga je opravil
domači župnik Niko Kranjc,
po tem pa so novo vozilo tudi
preizkusili.
Že dopoldan pa so pripravi-
li gasilsko tekmovanje član-
skih ekip. Nastopilo jih je de-
set, zmagala pa je desetina
PGD Dobrovlje pred Andra-
žem, Garantom Polzela, Bra-
slovčami. Polzelo itd.
T. TAVČAR
S slovesnosti ob prevzemu novega gasilskega avtomobila.
Q	NAŠI KRAJI IN UUPJE	|
Ule za poletno
senco
v Gornjem Gradu so čez
poletje poleg prvotne in ob-
novljene zrasle še tri nove ute,
ki sta jih v manjšem parku in
pred bistrojem 902 ob soglas-
ju gornjegrajskega župana To-
nija Riflja postavila lastnika
lokala. Ute so se v deževnem
juliju dobro obnesle, v njih pa
si lahko odpočije tudi kakšen
avtobus izletnikov, ki si po
navadi med postankom v Gor-
njem Gradu ogledajo zname-
nito katedralo.	UM
Srečanje starejših
v gostišču Čater v Marija Gradcu pri Laškem so v nedeljo po dvanajstih letih ponovno
pripravili srečanje vseh tamkajšnjih krajanov, starih 75 in več let.
Krajevna organizacija Rdečega križa Marija Gradec je svoje delo oživila lani in med prednostne
naloge uvrstila organizacijo srečanja starejših krajanov, ki je bilo pri njih že nekdaj tradicionalno.
Medse so povabih vseh 97 starejših v tej krajevni skupnosti, za foitje finančnega zalogaja pa jim
je priskočila na pomoč tudi krajevna skupnost v Marija Gradcu.
Srečanja se je udeležilo 46 krajanov, med njimi tudi 90-letna Antonija Golob iz Padež
in 86-letni Karal Maček iz Reke pri Laškem kot najstarejša udeleženca. Obema sta
predsednik KS Boris Zdovc in predsednik organizacije RK Jože Vodišek izročila prilož-
nostni darili.	V. MAROT
Srečanje so obogatili tudi člani FS Anton Tant, učenci OŠ Reka in glasbenik Srečko Fanti-
natto.
Obnova cerkve Sv. Ruperta
Zob časa je cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu močno načel, tako da je kar klicala po obnovi.
Pred dvema letoma so že obnovili zvonik. Te dni pa so pričeli z obnovo ostrešja.
Zaradi dotrajanosti so morali obnoviti leseni del, nova bo kritina, fasada pa bo morala še
počakati. Kot je povedal župnik Martin Cirar, so krajani KS Trnava zelo prizadevni pri
obnovitvenih delih. Posameznih akcij se jih udeleži po dvajset.	T. TAVČAR
Zastava
1300 iz
Bočne
Po svoje je zelo znamenita
tale zastava 1300, ki jo je
upokojeni ključavničar
Franc Krznar kupil leta
1973.
Bila je prva iz serije, ki ni
imela več prestavne ročice ob
volanu. Z njo je prevozil več
kot 400 tisoč kilometrov.
Menda ni enake v Zgornji Sa-
vinjski dolini, na cedilu pa ga
je v 27 letih pustila samo en-
krat. Še danes vžge v prvem
poskusu.	UM
Celjski taborniki v Auerbachu
Taborniki roda II. Grupe
odredov Celje so se pred
kratkim vrnili iz Auerbacha,
kjer so se udeležili medna-
rodnega tabora, na katerem
so se srečali s taborniki iz
pobratenih mest, Greven-
broicha in Auerbacha.
V desetih dneh, kohkor je
trajal tabor, si je 40 tabornikov
v okviru skupnega programa
ogledalo vsa okohška mesta,
obiskali so največji opečnati
most na svetu, kraško jamo,
zabaviščni park, bazen in je-
zera. Gradih so splave in z
njimi tekmovali, veliko prepe-
vali, sodelovali na športnih
igrah, obiskali muzeje, naku-
povah, se družili, praznovaU
občinski praznik mesta Auer-
bach in bili na sprejemu pri
županu.
Pri udeležbi v Auerbachu so
tabornikom denarno in prak-
tično priskočili na pomoč
Mestna občina Celje in župan
Bojan Šrot, Banka Celje d.d,
Športna zveza Celje, SIP Šem-
peter, Petrol d.d.. Atrij d.o.o,
in drugi.	U. K.
Tabor v Auerbachu je navdušil celjske tabornike.
V okras Gomilskemu
Kar nekaj časa je trajala obnova Mlinarjeve kapele na Gomf'
skem, Lastniki so želeli, da bi bila kapela res temeljito obnovijo
na in, da bi dobila podobo, kakršno je imela od začetka. To jiPJ
je v celoti uspelo, tako, da je Gomilskemu zares v okras. Preo
kratkim jo je ob priložnostni slovesnosti domači župnik Martf
Cirar ponovno blagoslovil.	T. TAVČA''
mWV]m\	REPORTAŽA	IQ
...........................------I |.,.|||	------- ., .	,..,.,	.,............,. ..,	, ............. ....... .	- .	■■H
Celje - Titovo Užice - Hrastovec
Je vec kot trideset let stari krivici, ki Henriku Lipovšku ne da spati, potekel rok trajanja?
Oseminpetdesetletni He-
jirik Lipovšek je od rojstva
piočno slušno prizadet, poča-
gnejši v razmišljanju, okoren
pri gibanju. Odkar pomni,
ima epileptične napade. Tež-
jjo govori in oblikuje misli. Pri
Idvajsetih je dobil poziv za slu-
ženje vojaškega roka in po
mnenju zdravnika, ki ga je
tedaj pregledal, je bil za voj-
sko sposoben. Ni mogel slediti
jvojim zadolžitvam. Devet
mesecev je trajalo, da so ga
spustili domov, a njegove kal-
varije še ni bilo konec. Po
\Tnitvi se v domačem okolju
dlje časa ni dobro znašel in
odložili so ga v umobolnico.
Titovo Užice in Hrastovec na-
menjata njegov duševni mir. Ne
gre le za denar, zatrjuje, ki bi ga
upravičeno moral pridobiti z
odškodnino, ampak predvsem
želi izterjati moralno zadošče-
nje in opozoriti na skoraj šest
let življenja proti svoji volji med
Ibolnišničnimi zidovi. Pravni ro-
ki za uveljavitev morebitne odš-
kodnine na račun služenja vo-
jaščine, ki je zanj nikdar ne bi
smelo biti, so vsi že davno za-
mujeni, a življenje še traja.
Zaničevan vojak
Vsakdan štiričlanske Lipovš-
tove družine, v kateri je preživ-
ljal nežna leta, je bil usmerjen
samo v preživetje. Starejši sin
Henrik, ki je shodil šele pri
petih letih, je v razvoju in pri
učenju zaostajal za vrstniki. V
žolsMh klopeh je presedel osem
let in končal štiri razrede osnov-
ne šole. Sprva ni imel niti slu-
šnega aparata in le malo je razu-
mel, njegove besede pa so se
zatikale in marsikomu je ob
poslušanju zmanjkalo potrplje-
nja. Pri večjem kmetu si je dru-
žina izprosila pravico do najem-
niške barake. Bili so deležni
strogih pogledov. Henrikovo
mamo so večkrat po krivem
idolžili kraje, in kot se je izrazil
Henrik, je morala skrušena že-
nica tako rekoč zaradi jabolka
"a sodišče. Prvič se je zaposlil,
star petnajst let, v lesnem obra-
jtu v Pečovniku, kjer je prenašal
|težke hlode in jih nalagal. Nato
se je zanj našlo delo v tovarni
Emo, tam je pridno nalagal lon-
ce na vagone. Delodajalci niso
'fiieli nobenih pripomb. Zado-
voljen s samim seboj, ker je bil
KOS svojemu delu in je zanj
prejel še kak dinar, se je čutil
Koristnega. Zase ni želel kaj
^osti. Mama je upala, da ga bo
katera od deklet vendarle
marala.
Poštar mu je nekega dne izro-
pismo, v katerem so ga po-
^^li pred naborniško komisijo,
[•enrik je verjel, da mu k voja-
^^^ najbrž ne bo treba. Za
'^^liko od vojaškega zdravnika
ie zavedal svoje drugačnosti.
Pilepsija, slušna in manjša du-
^vna prizadetost začuda niso
ili dovolj tehtni razlogi, da bi
^^ oprostiU vojaščine. Prvič je
Oral proč iz znanega okolja in
jjoral je v Titovo Užice. Največ-
|. ^^ ni razumel navodil in je v
ij^^i le prazno strmel. Če so ga
IJ^l vprašaH, je odgovarjal z
^Ikom in s plastičnim nasme-
hom na ustnicah, ki je govoril,
da bi jim rad ustregel. Če bi
vedel, kako. Poleg vojaške
vzgoje in birokratskih postop-
kov je bil deležen ponižanja.
Pripoveduje, da so ga poslali
tudi pred vojaško komisijo v
Beograd, vendar je pred njo
ostal kar lepo tiho. Razlagal si
je, da jim je vsaj z molkom dal
vetra. Devet mesecev so potre-
bovali, da so ga izpustili domov,
a le začasno. Bilo je aprila 1962
in šele dve leti kasneje so v
njem prepoznali nesposobnega
vojaka in ga za vselej črtali iz
vojaške evidence.
Poslušen
oskrbovanec
Vrnil se je k mami, srečen, da
mu ni treba nazaj v Užice in da
je ponižanj konec. Tedaj ni raz-
mišljal, da bi zahteval od vojske
odškodnino. Ko pa nikjer ni
mogel najti dela in se je zdelo,
da se mu je zdravstveno stanje
dodatno poslabšalo prav zaradi
vojaških dni, je začel tuhtati,
kdo mu bo nadoknadil izgub-
ljeni čas in preostalo dela nez-
možno življenje. V zavodu za
zaposlovanje invalidov je dobil
delo, vendar tudi pri najprepro-
stejših opravilih v lesni galante-
riji ni mogel doseči norme. Pet
let po vrnitvi iz vojske se je
znašel pred invalidsko komisi-
jo. Zaradi epilepsije in oligofre-
nije, so ugotovili, ni bil več
zmožen prav za nobeno delo in
tudi poklicno usposabljanje se
jim ni zdelo smiselno. Maja
1967, star je bil šestindvajset
let, je postal invalidski upokoje-
nec. Za petami je imel pet let,
sedem mesecev in 26 dni delov-
ne dobe, priznali pa so mu pra-
vico do pokojnine, kakršno bi
imel, če bi delal 24 let. Odlično
za Lipovška, a ne za dolgo.
Zadnji dan v maju leta 1974 so
Henrika pripeljali v Zavod za
duševno in živčno bolne Hra-
stovec. Zakaj?
Henriku se ni v spomin vcepi-
lo kakšno bistveno poslabšanje
zdravstvenega stanja, ampak
mu slaba vest prigovarja, da so
ga odpeljali zato, ker ni bil po
volji upravniku dekliške šole,
kamor je nekajkrat odšel od
daleč občudovat dekleta. S svo-
jo navzočnostjo je paral živce.
Dobro se spomni dne, ko je pod
domačim oknom zagledal reše-
valni avto, izstopila sta moška
in mu pojasnila, da mora na
zdravniški pregled. Bil je pre-
pričan, da ga peljejo v vojniško
psihiatrično bolnišnico, kjer je
bil že dvakrat ali trikrat, a so
odbrzeli mimo nje. Na hribu je
zagledal veliko hišo. Kam so ga
odložili, je dojel šele ob napisu
na tabh, obešeni ob vhodnih
vratih. Sicer krotek in ubogljiv
se je tedaj močno razburil in
začel grdo preklinjati. Bolničar-
ji, ki jih ni nehal zmerjati, so ga
vtaknih v prisilni jopič. Kmalu
je razumel, da se lahko belemu
primežu izogne le s pohlevnost-
jo. Poslušni varovanci so bili na
dobrem glasu. Bom pač moral
po nedolžnem trpeti, dokler me
ne izpustijo, si je mislil.
V zamudi
Iz Hrastovca je poslal prošnjo
predsedniku republike in priča-
koval, da bo z njegovo pomočjo
naposled prišel iz zavoda. »Va-
še subjektivno mnenje še ni
zadostno zagotovilo, da ste spo-
sobni za samostojno življenje,«
so mu odgovorili oktobra 1978.
Leto dni zatem so mu zdravniki
dovolili oditi. Sprva ni imel
kam, saj ga v celjskem domu
upokojencev niso želeli spreje-
ti, navsezadnje pa je njegova
mati, medtem močno oslabela,
sporočila, naj se vrne k njej.
Prišel je zelo spremenjen. Nek-
danjo vitkost so napihnila zdra-
vila, in duh, ta je moral v poseb-
ni hiši spati. V Hrastovcu je
prebil skoraj šest let.
Mama je na smrtni postelji
prosila dolgoletnega družinske-
ga prijatelja Jožeta Fuersta, naj
ne pozabi na njenega sina. Po-
stal je njegov skrbnik. Henrik je
več kot kdajkoli prej razmišljal o
sebi, o služenju vojski in obdob-
ju v umobolnici, ki je sledilo.
Pisal je v Titovo Užice in optimi-
stično prosil, naj mu pomagajo.
Pisal je na celjsko občino, a tudi
zaman. Roki za uveljavitev pra-
vice do vojaške invalidnine ali
povračila za duševno trpljenje
so bili vsi zamujeni že v začetku
osemdesetih let, so ga prepriče-
vali. Na celjskem sekretariatu za
ljudsko obrambo so ga novem-
bra 1983 zaslišali in vestno zapi-
sali, da je njegov zahtevek neja-
sen, da se Lipovšek ne spominja
nobenega priimka svojih vojaš-
kih starešin, obenem pa so ga
opozorili, da je kakršerikoli zah-
tevek odveč, saj z njim itak nima
kaj pridobiti, ko že uživa invalid-
sko pokojnino. Henrik, vsa leta
urjen v poslušnosti, je na prigo-
varjanje odgovornega referenta
zapisnik podpisal. V naslednje
pol ure je dojel, kako ga je polo-
mil.
Z jecljajočo zgodbo o vojaku
po krivici, upravičenem do odš-
kodnine, je povsod naletel na
gluha ušesa, le pri župnikih ne.
Prvi, Franc Rode, ga je pred leti
podprl pri upokojevanju, drugi,
Jože Planinšek, se je zanj zav-
zel lani pri varuhu človekovih
pravic. »Kljub temu, da razu-
memo stisko gospoda Lipovš-
ka, zlasti pa prizadetost ob tem,
da se mu je zdravstveno stanje
še poslabšalo zaradi okohščin,
ki jih ni sam zakrivil, ne more-
mo svetovati pravnih postop-
kov za priznanje odškodnine za
povzročeno škodo. Vsi roki za
morebitno uveljavljanje odš-
kodnine so preteku. Zato bi bil
vsak nasvet, naj gospod Lipov-
šek začne s sodnim postopkom,
nerazumen in zavajajoč,« je od-
govoril dr. Ivan Bizjak.
Henrik tudi v letošnji poletni
sopari, pokrit s kapo na šilt, od
vrat do vrat raznaša zgodbo o
svoji vojaščini in išče zadošče-
nje. Le napol sliši, da je krivici,
ki jo je utrpel, bojda potekel rok
trajanja.
KSENUA LEKIČ
»Pričakujem odškodnino za trpljenje, ki sem ga moral prestati
pri vojakih,« pravi Henrik Lipovšek. Koga naj toži, ne ve.
Samotar s Podvrha
Alojz Polutnik že od materine smrti živi samotno življenje
Na robu večje gozdne jase na
senčni strani gozdnatega hriba
Podvrh, ki zapira pogl^ s Pre-
verja proti Žusmu, se med tr-
njem in koprivami skriva
s^omna montažna hiša. V
njej ali pred njo se počasi pre-
mika nekoliko naglušni 55-let-
ni Alojz Polutnik, za prijatelje
kar Lojz, ki od materine smrti
sam kraljuje na gozdni jasi.
»Mati mi ni dovolila poroke.
In jaz sem hotel imeti učiteljico.
Vse skupaj se je izjalovilo in tako
sem ostal sam,« se zahihita s
svojim življenjem zadovoljni
Lojz, ki se je lani invalidsko
upokojil. Pol ure peš po ozki
gozdni stezici ima Alojz, da pri-
de do najbližje trgovine in pošte
na Prevorju, kamor se poleti od-
pravi trikrat na teden. Kar uro pa
porabi, če hoče priti v Dobrino.
Drugače je pozimi, kadar zapa-
de sneg. Takrat Alojz tudi po
teden dni ne more nikamor.
»Plinsko jeklenko mi iz trgovi-
ne pripelje Drago Krampošek iz
Dobrine s traktorjem, drugo pa
prinesem sam s Prevorja, kjer
navadno kupim hrano. Izredno
rad imam špinačo, jogurt, kislo
smetano, hruške in jabolka, po-
jem tudi ogromno solate, ki mi
poleti zraste na vrtu, pozimi pa
jo kupim. Kdaj pa kdaj grem na
kosilo v gostihio. Občasno spi-
jem kakšen kozarec rdečega vi-
na, sicer pa moram vsak dan
zjutraj in zvečer spiti kupico ze-
lenjavnega soka rdeče pese zara-
di predpisane diete,« predstavi
petinpetdesetletnik svoj skro-
men, a vitaminsko bogat jedil-
nik, ki ga oblikuje po lastnih
zmožnostih in znanju. Poleti ga
pogosto popestri z gobami, ki jih
obožuje. Rad jih nabira in tudi
je. Pred dvema tednoma jih je
nabral cel škaf in kar vse je sam
zmazal. A pošteno prizna: »Po-
noči me je potem malo bolel
trebuh.« Zanj taka hrana ni pri-
poročljiva, kajti pred dvema le-
toma so mu v celjski bolnišnici
odstranili rakaste tumorje na
črevesju. Po dveh letih hiranja in
hujšanja se mu je končno spet
nekoliko povrnil apetit.
Življenje v brezdelju
Zdaj Alojz res nima več nobe-
nih živali, razen podgan, kot
pravi sam. Preden je začel bole-
hati, je v njegovem lesenem,
ozkem hlevu mukalo še pet ali
šest glav živine. Nameraval je
zgraditi nov hlev, vendar takrat
kupljene opeka in mreže še leži-
jo pred hišo. »Včasih sem najel
koga, da mi je prišel za plačilo
pokosit, potem pa sem sam zno-
sil s koši krmo na kozolec ali mi
je pomagal brat iz Celja. Poleg
tega sem še hodil v službo. Pe-
tindvajset let sem se kuhal v
valjarni v Štorah, še prej pa sem
delal dve leti pri cestnem podjet-
ju,« razgrne svojo življenjsko
zgodbo. O dogajanju po svetu je
kar precej dobro informiran,
vsaj glede na to, da ne gleda
televizije in ne posluša radia, ker
sta se mu pokvarila. »Berem pa
Novi tednik, ki ga kupim,« pove
samotar.
Na jesen življenja najmlajše-
ga izmed šestih Polutnikovih
otrok bratje in sestre vedno
redkeje obiskujejo. Največkrat
se nanj spomnijo sestrini otroci
iz Šmarja. Pogosto se pred sa-
motnim poslopjem, kjer Lojz
pere ali špiči kole, ustavljajo
gobarji, ki radi poklepetajo z
njim. Tudi nekateri daljni so-
sedje si včasih vzamejo čas in
ga obiščejo. Franci Grobin iz
Krivice mu je pred kratkim po-
kosil visoko travo ob pešpoti, s
katero je povezan s svetom.
Tudi za sekanje drv Lojz po
navadi koga najame. Le v hiši
je bolj žalostno, ker se kar hitro
opazi, da že dolgo ni ženske
roke pri hiši. Sam ne posprav-
lja dosti, pere pa tudi na roke,
odkar je potres nekoliko poš-
kodoval vodovodno napeljavo,
ki nima več močnega dotoka.
Poleg naštetih del pa prizna, da
tudi »dolg čas prodaja in ga v
klaftre zlaga.«
^sm ALEKSANDRA MAČEK
Alojz Polutnik pred svojim poslopjem.
m I _NAŠI KRAJI IN UUPJE	|
Hmelj pred
obiranjem
Le še nekaj dni loči savinj-
ske hmeljarje od obiranja
hmelja. Časi za hmeljarjenje
niso ugodni, saj proizvodnja
hmelja v svetovnem merilu
narašča, cene pa padajo. Te-
ga pa ni mogoče trditi za
proizvodne stroške. Kljub
temu večina hmeljarjev
vztraja, skrbno bodo pospra-
vili tudi letošnji pridelek. O
tem, kakšen bo, so nam po-
vedali:
Albin Stepišnik: »Imamo
4.5 ha zemljišč, kar nas uvrš-
ča med srednje velike pride-
lovalce hmelja v Savinjski do-
lini. Imamo svoj obiralni stroj,
obirati pa bomo pričeh 20.
avgusta, tako kot je priporočil
žalski Inštitut za hmeljarstvo.
Glede na to, da je bilo zadnji
čas premalo dežja in veliko
vetra, ki nam je potrgal števil-
na vodila, ocenjujem, da bo
pridelek nekaj srednjega.«
Ivan Rančigaj: »Letos kake
izredne letine seveda ne pri-
čakujemo, največ nas misli,
da bo srednje dobra. Vreme
je bilo pravzaprav kar ugod-
no, morda malo prehladno v
času rasti, sedaj pa je hmelj,
posebno na prodnatih tleh, že
ogrožala suša. Zadnje dežev-
je je preprečilo najhujše. Mi
obiramo s strojni skupnosti
Gomilsko, na 2.5 ha pa ima-
mo sorti golding in auroro.«
Vinko Derča: »Sami s svojo
strojno opremo obdelujemo,
škropimo, obiramo in sušimo
hmelj, tudi prodajamo ga sa-
mi. Sedaj imamo 4.8 ha zem-
ljišč, po moji oceni bo letošnja
kakovost dobra. Tisti, ki so
sklenili odkupne predpogod-
be, imajo zagotovljeno dokaj
ugodno ceno, sicer pa se na
prostem trgu giblje od 2.8 do
3.4 nemške marke za kilo-
gram suhega hmelja.«
Vlado Marovt: »Pri nas
imamo na 4 ha zemljišč štiri
sorte hmelja. Naša hmeljišča
v Topovljah zaenkrat dobro
kažejo, tako da če ne bo kak-
šne vremenske ujme, računa-
mo na dober pridelek. Sedaj
pripravljamo obiralni stroj, da
bo 2L avgusta, ko bomo pri-
čeh z obiranjem, pripravljen.«
T. TAVČAR
Grajska klet
Iz roda v rod
Koruzni kruh je ponos Gorškovega turizma na kmetiji
Lipa je manjša vasica na
Frankolovem, kjer domuje-
jo predvsem neokrnjena na-
rava in prijazni ljudje. O tem
se lahko prepričate tudi ob
obisku Gorškovega turizma
na kmetiji, kjer poskušajo
naravne danosti s pridnimi
rokami in dobrimi idejami
čimbolje izkoristiti in tako
pripomoči k hitrejšemu raz-
voju kraja.
Zamisel o turizmu se je po-
rodila že pred tremi desetletji,
saj so se pohodniki že od
nekdaj ustavljali na Gorško-
vem dvorišču, od koder je
čudovit pogled po okoliških
hribih, dokončno pa se je ure-
sničila pred šestimi leti. Pri
tem sta jih spodbujali tako
Krajevna skupnost Frankolo-
vo in tudi občina, vendar po-
sebne denarne podpore niso
bili deležni. Kljub temu so se
dobro znašh.
Gorškova kmetija in hiša
imata zanimivo zgodovino.
Zemlja in poslopja so bili last
Lindeških gospodov, katerih
ime se prvič pojavi že v 14.
stoletju. Ukvarjali so se z vi-
nogradništvom in po grajski
kleti, ki stoji še danes in je
preurejena v lepo kmečko so-
bo za goste, je dobil ime tudi
Gorškov kmečki turizem, ki
se imenuje Grajska klet. Leta
1800 je zemljo kupil Vošnjak,
usnjar iz Šoštanja, 60 let ka-
sneje pa se je tu prvič pojavilo
ime Goršek, katerih izvor je v
Savinjski dolini. Prvi lastnik,
Blaž Goršek, je predal kmeti-
jo v roke nečaku Vinku, ta pa
svojemu sinu Jožetu. Kasneje
sta vodenje kmetije prevzela
Jože Goršek mlajši in njegova
žena Hilda, ki je k hiši prišla
kot »ta mlada«. Zaradi nepri-
čakovane bolezni Jože ni mo-
gel uresničiti vseh načrtov,
njegova prizadevanja pa ure-
sničuje žena Hilda, ki so ji v
veliko pomoč trije sinovi.
Najmlajši, Aleš, je gostinec, ki
sedaj nadaljuje šolanje v živil-
ski šoli v Mariboru in ki bo
verjetno nadaljeval tradicijo
kmetije Goršek.
Gorškovi so najbolj pono-
sni na domač koruzni kruh,
ki ga gostje kar ne morejo
prehvaliti. Koruza tu zelo do-
bro uspeva in že včasih so v
teh krajih pekli le kruh iz te
moke. Bel kruh se je pekel
samo ob velikih praznikih.
Gospodinji je ljubezen do pe-
ke kruha posredovala že nje-
na mama, ki je bila znana
mlinarica. Kruh pečejo v kru-
šni peči, ki je v hiši že več kot
pol stoletja. Za svoj izvrsten
kruh je dobila številna prizna-
nja. Znan je tudi izven sloven-
skih meja, saj se na vabilo
ministrstva redno udeležuje
sejma Alpe-Adria.
Za dober kruh je potreben
dober recept, ki pa ga gospo-
dinja ni želela izdati. »Vse
skrivnosti sem sama odkrila
in jih ne bom povedala,« je s
ponosom poudarila. Poleg
kruha so posebnost njihove
kuhinje še jajčevi štruklji s
pregreto smetano in jajčev
hren.
V	Grajski kleti lahko pogosti
jo 50 ljudi, ki lahko pri njil
proslavljajo obletnice in drug
dogodke, med tednom pa s
pri Gorškovih pogosto srečuje
jo poslovneži na sestankih, po
tem pa si privoščijo še dobn
kosilo. Mimoidoči pa se pri njil
lahko okrepčajo s kapljico do
brega vina in hladnimi narezki
»Reklama, ki se prenaša i;
ust do ust, je najpomembnej
ša,« je prepričana gospodinji
Hilda. Gorškovi se redno ude
ležujejo vseh krajevnih in ob
činskih dogodkov, kjer po na
vadi pečejo kruh, pecivo ii
potice. Te dobrote je pri n/il
mogoče tudi naročiti.
V	prihodnje se želijo na kme
tiji ukvarjati tudi z ovčjerejQ
letos pa so v upravljanje prev
zeli bazen na Frankolovem, i«
ga samostojno vodi sin Aleš
»Razveselim se vsakega gosta
ki nas obišče. Vsak pa se bo (
naši ponudbi najboljše prepri
čal tako, da nas obišče v Lipi.i
je še dodala Hilda Goršek.
URŠKA DEČMAb
Hilda Goršek pred svojo domačijo.
Skrivnost dobrega kruha pozna tudi Gorškov Aleš.

ŠPORT
15
Kiel povozil Celjane
^^gljski rokometaši so se iz
pega najmočnejši turnirjev
redsezoni vrnili z osvoje-
jni 3. mestom. Usoden je bil
ajvišji poraz v zadnjih ne-
• letih, nanesel pa jim ga je
eniški prvak Kiel.
Le malo jih pomni, kdaj so
ntje izpod Golovca v polčasu
šestkrat zatresli nasprotni-
,vo mrežo. Nemci s Peruni-
^ein, Wislandrom, Lovgre-
jin, Ollsonom in Jacobse-
jni so sicer tesno klonili v
5alu proti španskemu Ade-
ar Leonu (26:27), vendar so
^eno-zelenim v 2. krogu
iravočasno) uprizorili lekci-
V obrambi 6-0. Dve tretjini
vega dela je bila igra izena-
!na, po izključitvi Škrbiča, ki
je bil povrhu še najboljši
elec Celjanov na tej tekmi,
so se poti v smeri Kielovih
■at vse bolj zapirale. Za na-
eček sta Levšin in Perič
irala vsega 9 obramb, jugo-
bvanskega vratarja v celjskih
Jstah pa so kasneje izbrali za
ajboljšega na turnirju.
Scheckerjev pokal so usta-
Bvili pred 13 leti, ko sta
abi dve desetini domačih
jkometnih navdušencev v
rojem mestu želeli videti na
elu najboljše nemške in
fropske rokometaše in to
mo zato, ker se tamkajš-
emu klubu ni uspelo uvr-
Stiv 3. ligo (še zdaj so v 4.
^i). Pobudnika sta bila
larry in Majda Danecker,
irnir pa od vsega začetka
;datno finančno podpira
nton Schlecker, lastnik ve-
ge 1500 drogerij in šport-
ih trgovin po svetu.
l»Preveč je bilo pomanjklji-
Usti. V vseh pogledih smo
rali katastrofalno, nikogar
3 ne bi posebej kritiziral, kaj-
zatajili so vsi. Letos je bil
'rnir prezgodaj, zato se no-
rici po bazičnih pripravah še
niso vkomponirali v ekipo.
Tudi sojenje je bilo močno v
korist Kiela, kar pa ne zmanj-
šuje naše odgovornosti. Verja-
mem, da bomo kmalu spet
pravo moštvo, upoštevati pa je
treba, da je bil nemški prvak
svež, mi pa smo imeli za seboj
že tekmo z Montpellierom«,
pojasnjuje direktor RK CPL
Vlado Privšek. Kljub grobi
igri so slovenski prvaki v 1.
krogu veliko lažje parirali
francoskim, pa tudi v obraču-
nu za 3. mesto proti nekdanje-
mu klubu Tetteya Banfra sta
se poleg s4ednjega razmahnila
še Manaskov in Tomšič, tako
da niti »sodniško izenačenje«
rezultata ni preprečilo poteka
dogodkov v Ehingenu, kjer pi-
vovarji lani niso sodelovali, le-
ta 1997 pa so bili zmagovalci.
Celjska odprava bo že jutri
zaigrala na Poletnem turnirju
'v Valenciji (20.-23.8.), kjer po-
leg domačinov, za katere na-
stopa nekdanji rokometaš Slo-
vana, CPL in Radeč Gregor
Cvijič, sodeluje še Granollers.
Ni veliko manjkalo, da bi slo-
venski prvaki ostali kar doma,
kajti šele v zadnjem hipu so
jih obvestili, da so Španci ven-
darle vplačali letalske vozov-
nice. Od srede do prihodnje
sobote se bodo udeležih še
turnirja v Strassbougu (ABC
Braga, Chambery, Granitas
Kaunas, Montpellier, Portland
San Antonio, Selestat, Toulou-
se), sloviti pokal »Marrane«,
kjer je Celje Pivovarna Laško
slavila že trikrat, pa se prične
v torek, 1. septembra. Letos so
poleg trikratnih polfinalistov
Lige prvakov udeležbo potrdi-
li reprezentanci Francije in
Madžarske, Ciudad Real, Su-
zuka Ivry in Badel Zagreb.
PRIMOŽ ŠKERL
i_ Foto: GREGOR KATIČ
Eden od vzrokov za visok poraz s Kielom je tudi dejstvo, da se celjske okrepitve (iz leve:
Levšin, Banfro, Kokšarov in Bedekovič) še niso povsem uigrale s preostalim moštvom.
PANORAMA
NOGOMET
Liga Si.mobil
3. krog: Potrošnik-Publi-
kum 0:0. Rudar (V)-Primorje
2:1 (0:0) Vidojevič 74, Jerma-
niš 90. Vrstni red: Maribor
Pivovarna Laško 9, SCT Olim-
pija, Primorje, Dravograd in
Rudar (V) 6, HIT Gorica 4,
Mura, Publikum in Domžale
3, Potrošnik-2, Korotan in Fe-
roterm Pohorje 1.
2.SNL
1. krog: Železničar-Esotech
Šmartno 1:1 (1:1) Purg 34.
Šentjur-Montavar Rogoza 2:0
(1:0) Obrez 22, Vodopivec 51.
Vrstni red: Živila Triglav,
Šentjur, Elan, Koper in Jadran
Šepič 3, Črenšovci, Avtoplus
Korte, Esotech Šmartno, Že-
lezničar, Aluminij in Tabor 1,
Nafta, Zagorje, Drava, Monta-
var Rogoza in Ivančna Gorica
0.
3.SNL sever
1. krog: Zreče-Pobrežje 1:0.
Bistrica-Mons Claudius 2:1.
TIM Laško-Paloma 3:3. Kovi-
nar-Dravinja 0:1. Gerečja vas-
Usnjar 1:0. .Vrstni red: Fuži-
nar, Bistrica, Zreče, Dravinja,
Hajdina in Gerečja vas 3, TIM
Laško in Paloma 1, Mons
Claudius, Krško, Pobrežje,
Kovinar, Usnjar in Starše 0.
KOŠARKA
Turnir Slovenske Konjice
'99
Predtekmovanje: Savinjski
Hopsi-Split 76:89 (35:43) Ni-
kitovič 27, Udrih 13, Kahrima-
novič in Cizej 12, Čmer 4,
Gorjup, Josipovič, Kobale in
Balev 2. Pivovarna Laško-Split
87:83 (44:43) Nachbar 16, Ju-
rak 15, Lisica 14, Goljovič 13,
Kune 10, Hafnar 8, Gilič 7,
Žarkovič 4. Savinjski Hopsi-
Budučnost 68:112 (28:64) Ni-
kitovič 14, Kahrimanovič 13,
Cizej 9, Kobale in Balev 8,
Jovanovič 7, Udrih 3, Vlajič,
Čmer in Josipovič 2. Finale:
Pivovarna Laško-Budučnost
80:79 (38:41) Hafnar 21, Gilič,
Žarkovič in Lisica 12, Kune in
Nachbar 8, Dragšič 5, Goljovič
2.
Turnir Laško pivo '99
Polfinale: Pivovarna Laško-
PAU Snaidero 92:89 (44:40)
Goljovič 24, Lisica 16, Jurak in
Nachbar 12, Gilič 11, Bajramo-
vič 6, Hafnar 5, Žarkovič in
Dragšič 3. Finale: Pivovarna
Laško-Split 87:79 (45:38)
Nachbar in Lisica 19, Goljovič
11, Žarkovič 10, Gihč 9, Drag-
šič 8, Kune 5, Miletič 4, Jurak
2,	Končni vrstni red: Pivovar-
na Laško, Split, Tofaš, PAU
Snaidero.
ROKOMET
Schleckerjev pokal
1. krog: Celje Pivovarna Laš-
ko-Montpellier 27:22 (18:12)
Pungartnik 9, Stefanovič 6,
Tomšič, Manaskov in Kokšarov
3,	Pajovič 2, Škrbič 1. 2. krog:
Celje Pivovarna Laško-Kiel
17:28 (6:12) Škrbič 5, Vugrinec
4,	Manaskov 3, Stefanovič in
Banfro 2, Pungartnik 1. Za 3.
mesto: Celje Pivovarna Laško-
Grosswallstadt 28:25 (14:13)
Manaskov 9, Tomšič in Banfro
6, Vugrinec 3, Kokšarov 2, Ste-
fanovič in Šerbec 1.
Kordijcivcev z
izbranimi
drsalci
Celjski umetnostni drsal-
ci Anja Bratec, Anja Kolar
in Janez Špoljar so v nede-
ljo odpotovali na dvoteden-
ske priprave na Bled. Tam
bodo družno z drugimi iz-
branimi slovenskimi drsal-
ci trenirali pod vodstvom
priznanega ruskega stro-
kovnjaka Igorja Kordijavce-
, va, ki je s svojimi varovanci
osvojil več naslovov mla-
dinskih svetovnih in evrop-
skih prvakov. Nekaj jih bo
pripeljal tudi na Bled.
" JOŽE KUZMA
Drugoiigasa nad
pričakovanji
Načelo se je novo prvens-
l^vlI.SNL. Čeprav so bili v
"sh taborih predstavnikov
Celjskega pred prvima tek-
zelo previdni v napo-
'^ih, pa sta tako Esotech
'^artno kot Šentjur zadovo-
ila.
^niarčani so gostovali v Ma-
,^oru pri tamkajšnjem Želez-
j^rju, najuspešnejšem dru-
i^^gašu prejšnje pomladi, ki
^nibiciozno štartal v pr-
["^stvo, toda že na štartu do-
hladen tuš. »Vijoličasti«
^^lo povedli prek Purga v
^•^liučku prvega polčasa, to-
. prehitro dovolili izenače-
^' tako da do zmage niso
priti, so pa bili seveda
.•^ot zadovoljni s točko, ki
je njihov trener Drago
J^^njšek tako želel pred pr-
Sostovanjem. Skrbi pa
ni konec, kajti že v
se bo s svojo ekipo
predstavil navijačem v Šmart-
nem ob Paki, kjer bo prvi gost
Aluminij, katerega ambicije so
zelo narasle.
Kostanjškov kolega na šent-
jurski klopi Drago Grbavac pa
je previdno pričakoval novin-
ca - Montavarja Rogozo, ki po
tihem upa na ponovitev scena-
rija Feroterma Pohorja, ki je
hitro prišel v elitno konkuren-
c6. Rogoza ima resnično kako-
vostno moštvo, ki je šentjur-
skega vratarja Buturugo dodo-
bra namučilo, toda točke so
ostale doma. Za navdušenje v
športnem parku je najprej po-
skrbel Obrez, ko je žogo po
njegovem projektilu s 40 me-
trov zaustavila šele mreža, Vo-
dopivec pa je postavil piko na
i in spremenil razmišljanje ce-
lotne ekipe pred neprijetnim
gostovanjem na Ptuju pri Dra-
vi.
T.L.
Filipcič pri Žalcankah
žalske rokometašice so
pričele priprave na novo se-
zono - z novim trenerjem in
brez glavnega pokrovitelja.
Na prvem treningu so se
zbrale skoraj vse igralke, na
katere novi trener Celjan Aleš
Filipčič, ki'je zamenjal Bogo-
sava Perica, letos računa: Ko-
rotneva, Kline, Jelen, Jaušo-
vec, Jakob, Randl, Butik, Glas,
Kunšek, Derčar, Jager, Uran-
ker. Zidar, Strmšek, Potočnik,
Bešič in Batista. Manjkala je
reprezentantka Vanja Dolar,
ki bo postala mamica. Pripra-
ve naj bi Žalčanke opravile
doma, v načrtu pa imajo še
kratek skok na Hrvaško in več
pripravljalnih tekem. V klubu
želijo ponoviti lanske dosežke
v prvenstvu in pokalu, med-
tem ko se bodo skušale čim
dlje obdržati v evropskem po-
kalu EHF, kjer so v 1. krogu
proste. Po odpovedi doseda-
njega glavnega pokrovitelja
podjetja Juteks so se odrekli
tujim okrepitvam, zato bodo v
delo vključili kadetinje, ki so
spomladi slavile na turnirju
Praga '99. »Zadovoljen sem,
da smo obdržali Korotnevo,
Jelenovo, Klinčevo, Randlovo,
Urankerjevo in Zidarjevo. Me-
nim, da bo kombinacija izku-
šenih in mladih igralk sposob-
na dosegati dobre rezultate,«
meni trener Filipčič, medtem
ko se uprava trudi zagotoviti
potrebna sredstva pri manjših
sponzorjih. V Žalcu so zame-
njali tudi trenerja mlajših se-
lekcij. Mitjo Bubika je nado-
mestil Danilo Kovačič (prej
ŽRK Time out Celje, Športna
šola Celje), ki mu bo pomaga-
la reprezentantka Mojca Der-
čar.
TONE TAVČAR, PŠ
Foto: TONE TAVČAR
IHI	ŠPORT	I |i!M'iiij'i;f
Laščanom odmevni iovorilci
KK Pivovarna Laško je v
petih dneh osvojila dva od-
mevna turnirja. Najprej je
vrsta trenerja Aleša Pipana
slavila v Slovenskih Konji-
cah, nato pa še v domačih
Treh lilijah.
Ob preizkušanju vseh mo-
gočih taktičnih zamisli so se
Laščani skozi šivankino uho
prebili do konjiške zmage.
To jim je s prostima metoma
ob koncu zagotovil Gregor
Hafnar, medtem ko so jugo-
slovanski prvaki iz Podgori-
ce tudi brez letošnje okrepi-
tve centra Dejana Tomaševi-
ča (dobil je hčerko in odpo-
toval domov), a z reprezen-
tanti Topičem, Bulatovičem
in Brkičem, nakazali svoj do-
met v Evropski ligi. V lilijah
so se iz oči v oči na parketu
pojavili italijanski A-2 ligaš
Snaidero z nekdanjim slo-
venskim reprezentantom
Teomanom Alibegovičem,
kopico odmevnimi italijan-
skimi imeni in jasnimi prvoli-
gaškimi cilji, tretjeuvrščena
ekipa hrvaškega prvenstva
in dvakratni evropski prvak
Split ter turški prvak in po-
kalni zmagovalec Tofaš iz
Burse. Slednjega so mnogo-
kateri že videli v nedeljskem
finalu, vendar so Splitčani v
podaljšku (87:85 , 74:74,
29:31) prekrižali načrte ekipi,
ki je pred dvema sezonama v
pokalu Saporta pivovarje po-
stavila na hladno. Tudi Itali-
jani bi jo domačim kmalu
zagodli, zadnje tri sekunde
pa sta zaplet po izenačenju
razčistila Žarkovič s prostim
metom in Jurak z ujeto odbi-
to žogo in košem. V duelu za
1. mesto si je Nachbar hitro
nabral 3 osebne napake, a ga
je Pipan kasneje »po dozah«
vračal v igro, tako da si je na
koncu priboril naslov naj-
boljšega igralca turnirja. Za-
radi poškodovane mišice ni
nastopil Hafnar, v vsakem
pogledu pa gre za najatrak-
tivnejši par, kar so jih v Laš-
kem kdaj imeli. Tudi center-
ska dvojica Lisica-Gilič se je v
ne preveč napetem srečanju
izkazala z nekaj domiselnimi
podajami, privlačnimi zabija-
nji in »cirkularni« igri v napa-
du, toda košarkarji Splita so
prepričljivo dobili skok
(20:30). Bečirovičevi zame-
njavi Vidu Žarkoviču je žoge
uspelo deliti le nekaj minut v
prvem delu, uglednim go-
stom pa skozi obroč ni uspe-
lo spraviti niti ene trojke
(0:9). Od leta 1991 je doma-
čim uspelo še tretjič osvojiti
»Laško pivo«.
.^ ' « PRIMOŽ ŠKERL
Celjski jadralci
uspešni na Madžarslcen
s jadralnih pilotov Aero kluba Celje je sodelovalo
letošnjem državnem prvenstvu v standardnem razred
ni bilo na slovenskih tleh, temveč na vzhodu Madžai)
Bekescabu.	^
»Pogoji za prvenstvo so bili odlični. Imeli smo
tekmovalnih dni, skupaj pa smo prejadrali več kot SV
kilometrov in bili v zraku preko tisoč ur. Zabeležili smo rt
Čez 350 kilometrov in dosegali hitrosti okoli 102
Vseskozi smo bili med vodilnimi in osvojili tudi
zmage, žal pa ne naslova,« je ob vrnitvi pokomentiral člž
Celje Erazem Polutnik. Celjani so »prijadrali« srebrno j
Štrukelj) in bronasto medaljo (Matej Kosaber). Marko-
tič je bil četrti, Erazem Polutnik šestnajsti in Uroš Kraš
dvajseti. Zmagal je Ptujčan Igor Kolarič. JOŽE KU!
»Švicko« je
udaril
Po treh krogih novega dr-
žavnega prvenstva v I. SNL
je na vrhu po pričakovanjih
Maribor Pivovarna Laško, ki
po vrsti melje tekmece. Vsi
ostali prvoligaši so vsaj po
enkrat izgubili, izjema je le
celjski Publikum, ki je ob
»vijoličastih« edino nepora-
ženo moštvo v elitni konku-
renci.
Publikum je že v prejšnji
sezoni veljal za specialista za
remije, saj je iztržil neodločen
rezultat na več kot tretjini svo-
jih tekem (12), kar je največ v
prvi ligi. Tudi v letošnjih uvod-
nih krogih je Publikum nenad-
kriljivo »previden«. V Beltincih
so Celjani po številnih zaprav-
ljenih priložnostih ostali bjez
zadetka, za nameček pa še
brez Gregorja Blatnika, ki si je
prislužil rdeči karton in bo ver-
jetno manjkal na dveh sreča-
njih. Vratar Amel Mujčinovič
je minulo nedeljo na dopol-
danskem treningu začutil bo-
lečino v gležnju, vendar men-
da ne gre za hujšo poškodbo.
Medtem, ko se v odsotnosti
Blatnika za mesto prostega
branilca potegujejo Sankovič,
Perše in Križnik, pa je vpraša-
nje, kdo bo zaigral v konici
napada, kajti neučinkovitost je
največja težava »rumenc-mo-
drih«. Na Skalni kleti vse bolj
zavzeto iščejo napadalca, zelo
zanimiv je Emir Dafič, nestrp-
no pa pričakujejo dokumenta-
cijo iz »razsute« makedonske
nogometne zveze, ki bi pome-
nila zeleno luč za Veličeta Šu-
molikoskega, sicer zadnjega
zveznega nogometaša.
Ob jezeru nimajo niti prib-
ližno toliko težav kot v mestu
ob Savinji. Res, da vzdušje ne
bi bilo nič kaj prijetno, če bi
»knapom« spodrsnilo proti
Primorju, toda sreča spremlja
hrabre in minulo soboto se je
nasmehnila Rudarju. Alfred
Jermaniš je namreč svojemu
moštvu zagotovil zmago v
tretji minuti sodniškega po-
daljška, ko je z bombo posta-
vil končnih 2:1. Popularni
»Švicko« je torej prvič udaril,
v nadaljevanju pa se pričaku-
je bistveno več podobnih po-
tez izkušenega profesionalca.
Velenjska igra sicer še ni tak-
šna, kot si jo je zamislil stra-
teg Brane Oblak, vendar proti
Ajdovcem niti ni mogla biti,
saj je bil nasprotnikov edini
cilj ohraniti svojo mrežo ne-
dotaknjeno in se je branil s
klasičnim »bunkerjem«, ki ga
pri nas še vedno imenujejo
conski pressing, kar gre lepše
v ušesa in ima večjo težo, ter
je po Verdenikovi vladavini
postal silno priljubljen. »Tak-
šen nogomet nima prihodno-
sti,« je spet poudaril trener
Rudarja Brane Oblak, ki dol-
go opozarja na zablode slo-
venskega žogobrca. Velenjski
nogomet je že lep čas na poti
vse bolj napadalnega repre-
zentančnega in v zadnjem ča-
su tudi zelo učinkovitega ma-
riborskega. Tudi zato lahko
pri Rudarju ciljajo na najmanj
3. mesto v državnem prvens-
tvu. V prihodnjih petih kro-
gih, ko jih čaka ugoden raz-
pored, bi si lahko zagotovili
celo 2. mesto pred drugo po-
lovico jeseni.
. ^	,. T.L.
Je medalja dosegljiva?
v soboto se v Sevilli priče-
nja največje letošnje atlet-
sko tekmovanje, ki bo po šte-
vilu držav udeleženk prese-
glo celo olimpijske igre. 16-
članska slovenska odprava
ima enoten cilj: vsi želijo
izboljšati svoje najboljše le-
tošnje dosežke, vprašanje pa
je, kaj bo to pomenilo v sve-
tovnem merilu.
Največ možnosti za medaljo
imata v odsotnosti Brigite Bu-
kovec slej ko prej Gregor Can-
kar in Alenka Bikar. »Upam, da
mi bo prvi skok uspel. Če bi
pristal vsaj na 805 cm, bi to
moralo zadoščati za finale,«
napoveduje prvo primerjanje
sposobnosti s Pedrosom, La-
melo, Walderjem in drugimi
slovenski rekorder v daljavi.
Večina atletov je zadnje skupne
priprave opravila v Kopru, kjer
pa so duhove burile zadnje od-
ločitve Izvršnega odbora Atlet-'
ske zveze v zvezi s tem, kdo se
bo prvenstva v španski pokra-
jini Andaluziji udeležil in kdo
ne. Stare zgodbe, ki smo jih v
zadnjih letih že vajeni. Tokrat
je na udaru Nataša Erjavec
(krogla), pred leti pa je AZS
doma pustila npr. Anjo Valant
(Atlanta '96), ki se je nato le
stežka vrnila v krožnico nove-
ga olimpijskega ciklusa, tokrat
pa bi se s troskokom okoli
novega državnega rekorda
(14,29) lahko prebila med 12.
Že prvi dan bo od celjskih
atletov nastopil Urban Acman
na 100 m, ki si želi uvrstitve v
četrtfinale, dan kasneje Va-
lantovo čakajo kvaUfikacije
troskoka (finale v torek). Mi-
ro Kocuvan bo na 400 ovire
štartal v sredo in se bo v<
no »prelomil« med četi
polfinalom, četrtek pa je
menjen izločilnim skoko
daljavo (finale v sol
28.8.). Zadnja disciplina
tovnega prvenstva bodo|
fete 4x400 m (Kocuvan,'
stak, Vrtačič, Horvat).
PRIMOŽ ŠK
i Foto: GREGOR K^
Celjska aduta v Sevilli - Gregor Cankar do medalje in Anja Valant v finale So tihe želje našega atletskega tabora.
ŠPORTNI
i KOLEDAR
SOBOTA,21.8.
t .......................^»»»■■■■■^»■■■■■■»■aMBBMi^^
Nogomet
Liga Si.mobil, 4. krog - Ce-
lje: Publikum-HIT Gorica
(17).
3.SNL sever, 2. krog -
Hajdina: Hajdina-Usnjar,
Slovenske Konjice: Dravi-
nja-Gerečja vas, Rogatec:
Mons Claudius-TIM Laško,
Krško: Krško-Zreče (vse ob
17,30).
Košarka
Turnir Polzela '99 - pred-
tekmovanje: Fenerbahče
(Tur)-Szolniky (Mad) (18),
Savinjski	Hopsi-OTSW
(Nem) (20) (finale v nedeljo
ob 20).
Nogomet
Liga Si.mobil, 4. krog -
Domžale: Domžale-Rudar
(V) (17).
2.SNL, 2. krog - Šmartno
ob Paki: Esotech Šmartno-
Aluminij, Ptuj: Drava-Šentjur
(obe ob 17).
ALPOS-MEDING, d.o.o.,
Ulica Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur
OBJAVLJA PROSTI DELOVNI MESTI
1.	KOMERCIALIST
Pogoji:
-končana višja ekonomska šola (ekonomist VI. stopnje ali višja
šola za medicinske sestre - višja medicinska sestra)
-znanje enega tujega jezika (angleščina ali nemščina)
-poznavanje osnovnih programov za Windows (Excel, Word)
-vozniški izpit B-kategorije
2.REFERENT	NABAVE
Pogoji:
-končana srednja šola za farmacevte (farmacevtski tehnik)
-znanje enega tujega jezika (angleščina ali nemščina)
-poznavanje osnovnih programov za Windows (Excel, Word)
-vozniški izpit B kategorije
j
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo^
dneh po objavi na naslov: ALPOS MEDING, d.o.o., Leoi*
Dobrotinška 2, 3230 ŠENTJUR.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni f
končanem zbiranju prijav.
_^
^^^m _ ZA RAZVEDRIiO	| |B
IH^	INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
6.8.: Simona GABERŠEK iz
Žalca - dečka. Barbara BRE-
ZOVNIK iz Šempetra - dečka,
Urška KRAJNC iz Šempetra -
deklico, Matejka VANOVŠEK
iz Celja - deklico, Silva BUKO-
VC iz Žalca - deklico, Marija
KOTNIK iz Loč - dečka, Mi-
haela BRECL z Dobrne - de-
klico, Mirjana PODERGAJS iz
Slovenskih Konjic - dečka,
Deana KAISER iz Rogaške
Slatine - deklico, Irena HUDO-
URNIK iz Šoštanja - deklico in
Judita PUNGARTNIK iz Vele-
nja - deklico;
7.8: Mojca SEUAK iz Sevni-
ce - deklico, Manica HUDA-
LES iz Velenja - deklico, Biser-
ka TOPIČ iz Petrovč - deklico
in Mateja GORENKA iz Škofje
vasi - deklico;
8.8.: Suzana REŽABEK iz
Celja - deklico, Tadeja BRI-
NOVEC iz Šmartnega ob Paki
- deklico in Mojca BOBEK iz
Celja - deklico;
9.8.: Mojca MEDVED iz Ro-
gaške Slatine - dečka, Monika
HUJDEC iz Rimskih Toplic -
dečka, Andreja URH iz Celja -
deklico, Jožica ŠALEKAR iz
Podčetrtka - dečka in Katari-
na OJSTERŠEK iz Rimskih To-
plic - deklico;
10.8.: Ivanka ŠPOUAR iz
Huma na Sutli - deklico, Kse-
nija TERŽAN iz Celja - dečka,
Marta ZAVOLOVŠEK iz Mozir-
ja - dekhco, Marija VERDEV s
Polzele - dečka, Helena KO-
VAČ iz Planine pri Sevnici in
Milena POALEJ iz Podplata -
deklico;
11.8.: Branka DOLINŠEK s
Polzele - dečka, Hasnija KOBI-
NOVIČ iz Celja - dečka. Bar-
bara MLINARIČ iz Slovenskih
Konjic - dečka, Vesna POTOČ-
NIK iz Petrovč - deklico in
Tatjana PANTNER iz Braslovč
- dečka;
12.8.: Anica REZAR iz Te-
harij - deklico, Nina ZMRZ-
UAK iz Celja - deklico, Melita
ZUPANC iz Braslovč - dečka,
Bojana BEZGOVŠEK iz Griž -
deklico in Olga ŽIDAN iz Šent-
jurja - dekhco.
POROKI
Celje
Poročili so se trije pari in
sicer Anton DEBELAK in Ma-
ja MATJAŠEC, oba iz Raven
na Koroškem, Sandi ŠAR-
MAN iz Podkraja pri Velenju
in Darja GRAHOVAR iz Lim-
buša ter Robert OŽEK iz
Zvodnega in Klavdija RAKU-
ŠA iz Šentjurja.
Velenje
Poročili so se: Borut PAJK
in Ksenja GOLENKO iz Vele-
nja, Sebastijan BREŽNJAK in
Alenka KRAJNC iz Novega
mesta ter Robert OCEPEK in
Matejka BOROVNIK, oba iz
-Cirkovca.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Raj ko PO-
VALEJ iz Grlic in Milena
PLEVNIK iz Slak, Dejan DRO-
FENIK iz Hajnskega in Klavdi-
ja BRATUŠA iz Stranja, Vlado
NEŽMAH iz Loga in Branko
KORAŽIJA iz Rogaške Slatine,
Ivan KLEMENČIČ iz Rajnkov-
ca in Jasmina SMALČIČ iz
Ljubljane, Jožef RATAJC iz
Grobelnega in Marija MLINA-
RIČ iz Strtenice, Ivan NOVAK
iz Sv. Štefana in Slavica HOST-
NIK iz Strtenice, Janez KO-
KOT iz Malih Roden in Alenka
ŠKORC iz Prneka, Marko
ŠKET iz Bela in Milenca MED-
VED iz Kristan Vrha, Aleš
PLEVNIK iz Podplata in Moj-
ca MOTOH iz Ohmja, Milan
BEVCAR iz Nezbiša in Milena
TURNŠEK iz Mahh Rodn ter
Damjan ARTIČ iz Trlična in
Tanja HRUP iz Mestinja.
Žalec
Poročila sta se dva para in
sicer Uroš VOZLIČ iz Kaple in
Jasna PLAHUTA s Polzele ter
Roman VERDEV iz Studenc in
Zvezdana JERMAN iz Marija
Reke.
^RTI
Celje
Umrli so: Janez DOLENC iz
Košnice pri Celju, 92 let, Her-
bert ZAVERŠNIK iz Celja, 81
let, Dušan KRAJEC iz Celja, 50
let, Terezija NAJDENEK [z
Zvodnega, 73 let, Ivan PEČ-
NIK iz Zabukovice, 68 let,
Branko POVODNIK iz Gornje-
ga Grada, 55 let, Karol Alojzij
PEKOVŠEK iz Vešenika, 78 let,
Frančiška JEGRIŠNIK iz Liboj,
90 let, Janez VIDEČ iz Svetine,
72 let, Franc SUHOVERŠNIK
iz Šoštanja, 72 let, Antonija
GAJŠEK iz Prožinske vasi, 96
let, Pavlina KOVAČIČ iz Ponik-
ve, 68 let, Ljudmila MAREN-
ČIČ iz Trnovelj pri Celju, 92
let. Vili MARČIČ iz Celja, 55
let, Ivan GOLTNIK iz Velih
vod, 67 let in Majda REPIČ iz
Celja, 74 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je Alojzij LONČARIČ
iz Planine pri Sevnici, 61 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Darinka BRA-
TUŠA iz Zg. Kostrivnice, 71
let. Pavla ČONČ iz Pristave pri
Mestinju, 73 let, Cecilija GO-
LOB iz Sotenskega pri Šmar-
ju, 88 let, Ana GORŠE iz Sod-
ne vasi, 63 let, Johana JUGO-
VAR iz Rogaške Slatine, 87 let,
Antonija KEPNIK iz Rjavice,
87 let, Anton KLAKOČER iz
Vetrnika, 69 let, Albert KRI-
ŽAN iz Kačjega dola, 69 let,
Ivan KUNEJ iz Hrastja ob Bi-
strici, 55 let, Marija LIPNIK iz
Irja, 82 let, Zofija MAHAJNC
iz Rogatca, 82 let, Štefanija
NOVAK.iz Irja, 74 let, Matilda
PIŠEK iz Jazbin,. 74 let, Ana
PODLESNIK iz Vetrnika, 87
let, Franc BRILI iz Celja, 57 let,
Franc ROMIH iz Zdol, 73 let,
Branko ŠTANCER iz Škofije,
44 let in Ivan URŠIČ iz Olimja,
69 let.
Velenje
Umrli so: Jožef DROLC iz
Žalca, 52 let, Martin POLŠAK
iz Lopace, 67 let. Angela AV-
BERŠEK iz Velenja, 72 let, Ma-
rija MARKAN iz Velenja, 69
let, Angelina VIČAR iz Žafca,
83 let, Luca SILADI iz Velenja,
53 let, Terezija GROS iz Slati-
ne, 58 let, Slavica PUČNIK iz
Velenja, 43 let in Kaja MARI-
NOVIČ iz Velenja, 43 let.
Žalec
Umrii so: Jožefa TEMNIK
iz Kasaz, 60 let. Angela LUK-
NER iz Malih Braslovč, 77 let,
Alojzija PLANINŠEC s Polze-
le, 64 let in Frančišek AVBER-
ŠEK iz Petrovč, 69 let.
»Vsakdo, ki pošteno misli in veruje v zmago dobrega nad
zlim, je dobrodošel med nami!« ji je odgovoril komandant.
»Samo skrbi me, kako boš zmogla napore, skupaj z majh-
nim otrokom?«
»Nič ne skrbi, Stane, za otroka bom jaz skrbela, dokler se
Anka ne vrne nazaj domov!« se je hitro oglasila Franica.
»No, potem se pa kar hitro poslovi od domačih, kajti nas že
krepko priganja čas!« je bil kratek Stane; dvignil na noge svojo
četo in zunaj počakal Anko, da se je pridružila njegovi vojski.
3.
»Nobeno grmenje izpod neba se ne more primerjati s tem
strašnim grmenjem >Stalinovih orgel<!« je v grozi razmišljal
Dolinarjev Peter, ves sključen in zvit v tesnem strelskem jarku,
nekje sredi neskončnega polja,, onkraj katerega so se videli
megleni obrisi Stalingrada.
Čez ravnico je vel z vzhodnim vetrom strupen mraz in
počasi spreminjal raztopljeno blato, po katerem so skoraj do
kolena gazili nemški vojaki, v zmrznjene zamazane kose ledu.
Nikjer ni bilo več zloščenih škornjev in brezhibno zlikanih
uniform. Zdaj so bili ubogi vojaki podobni grotesknim blatnim
pošastim, na katerih je strupen mraz sproti zmrzoval mokre
obleke!
»Vse bi dal, da bi že bil enkrat na toplem v peklu!« se je zadri
eden, od vsega hudega poblazneli vojak in med glasnim
vpitjem skočil ven iz varnega rova, misleč, da mu bodo drugi
sledili. A vsi so lahko le v nemi grozi opazovali, kako se je
revež po nekaj korakih opotekel in ves razcefran od neštetih
krogel za vselej omagal, tam na tistem strašnem polju smrti.
»Od tod ne pridem nikoli več živ!« je z grozo v srcu spoznal
Peter in po dolgem času se mu je orosilo oko ob pogledu na
sliko, s katere sta ga tako ljubeče vabila domov žena in sinek.
»Le kako je zdaj doma?« se je spraševal in pri tem občutil
neko čudno nelagodje, kot slutnjo nečesa hudega.
»Dolgo že nisem takole mislil na dom in domače,« ga je
spreletelo spoznanje nesrečne slutnje.
Zločesti, zavijajoči glas padajoče granate mu je za hip
prekinil mish in v trenutku, ko je po oglušujočem tresku ves
rov zasula zdrobljena zemlja, je skupaj z drugimi trpini
pomishl, da so jih Rusi že poslali proti peklu! Kar nekam
začudeno so se potem, ko se je polegel prah, ki ga je bruhnila
vanje granata, gledali med sabo vojaki in si skoraj niso več
prepoznali umazanih obrazov.
»Opazili so nas, zaradi onega norca!« je med splošno
zmedo, ko so vse na okoli granate kopale velike luknje v
zmrznjeno zemljo, vpil nemški poveljnik. Nihče ga ni več
poslušal, v hipu je odpovedala vsa železna disciplina in vsak
izmed vojakov si je želel rešiti življenje z brezglavim begom po
neskončnem polju, razritem od ruskih granat.
Peter se je spotaknil na kosu zmrznjene zemlje in padel na
obraz, da mu je silna bolečina za trenutek pobrala še tiste
zadnje moči, ki so ga gnale proč od smrti. Nemočno je gledal
za skupino vojakov, s katerimi je prej tekel, a zdaj, ko je padel,
se ni nihče imel časa zmeniti zanj in mu pomagati. Že se je
trudoma pobiral nazaj na noge, ko je znova zažvižgalo prav
preko njegove glave in ob oglušujoči eksploziji je znova padel
kot pokošen na tla. Nekaj časa ni vedel, če še živi, ali je že
prestopil prag onostranstva! Ko pa se je dim pomešan s točo
razrite zmrznjene zemlje polegel, je z grozo spoznal, da je
ostal sam. Vojaki, s katerimi je še pred nekaj trenutki skupaj
bežal, so ležali vse naokrog mrtvi, saj je granata udarila sredi
bežeče skupine!
»Meni še ni sojeno!« si je ob pogledu na strašen prizor
govoril Peter in odšel prav počasi, vzravnan, s strašnega kraja.
Samo nekajkrat je še počilo v bližini, potem pa se je grmenje
orožja, ki ni utihnilo niti za hip, znova oddaljilo nekam na
drugi konec bojnega polja.
Skoraj ves dan je Peter izgubljeno taval naokrog, preden je
srečal prve vojake, ki so v ozadju skrbeli za hrano, ranjence,
pošto in druge reči. Do konca je bil izmučen in ves krvav od
manjših prask, prave rane pa ni imel nobene.
Bolničarji so mu hitro pomagali, da se je malo uredil in mu
postregli z redko krompirjevo juho, ki pa mu kljub sestrada-
nosti ni šla v slast.
»Vsi okoli mene so padli,« je mukoma povedal in se čudil
hladnemu nezanimanju, s katerim so nadrejeni sprejeli njego-
vo poročanje.
»Mar je človeško življenje resnično tako malo vredno, da
nihče niti z očesom ne trene, ob tako strašnem dogodku?!« je
Peter zgroženo vprašal.
»Fant,« mu je po premolku odgovoril star zdravnik, k
zdravil rane nemškim vojakom. »Danes postavljajo a
življenj ljudje, ki vidijo pred sabo samo svoje vzvišene cilj^
se jim cena stotisočev mladih življenj ne zdi previsoka, da
svoje cilje dosežejo!«
»Naš fiihrer je ukazal naši armadi boj do zadnjega moža
mi moramo častno izpolniti njegov ukaz!« je na premišlj(
zdravnikove besede ostro odgovoril mladi častnik, ki je p
kratkim prišel sem na fronto in je še ves gorel v napihnj^
domišljavosti in propagandi.
»Upam, da boste vi tisti poslednji mož in da boste do tai
spregledali modrost našega velikega vodje!« mu je ironic
odgovoril zdravnik in se umaknil v svoje prostore.
»Samo kratko poročilo napišem, pa se bo ta starec v Dacl
še dolgo spominjal norčevanja iz svetih fiihrerjevih ukazfl
se je za njim repenčil mlad, preveč napet častnik.
»Vi pa boste potem zdravili rane tem ubogim siromakom,
jih Hitlerjeva norost rine naravnost pred ruske kanone!« s«
zdaj oglasil višji častnik, ki je že spoznal vse grozote, ki jih
povzročila blazna fiihrerjeva komanda!
»Jutri vas pošljem v prve frontne vrste, potem pa piS
svojemu fiihrerju kar hočete!« je še trdo dostavil in tako hi
pogasil ogenj pregretemu važiču.
»Ali še sploh prihaja kakšna pošta do sem?« je vprašal voj
Peter, na katerega so med prepirom čisto pozabih.
»Seveda prihaja in celi kupi je ostajajo neprebrane, ker
naslovniki že mrtvi!« je odgovoril častnik zadolžen za poŠI
»Jaz že dolgo nisem prejel nobene pošte od doma, pa'
zanima, če ni morda v vašem kupu kakšno pismo tudi zaif
se je pozanimal Peter.
»Lahko si pogledaš in poiščeš, če je kaj zate,« mu je odvi
častnik in ga odpeljal v prostor, natrpan s pismi in drugimi pap'
»Le kje je zdaj slavna nemška natančnost?« si je mislil P^
ko je potem dolgo šaril in bral naslove na pismih, posla'
ubogim vojakom od vsepovsod.
»Koliko lepih besed, koliko dobrih misli in želja skriva v s
ta papir, ki ga ne bodo nikoli več videh mrtve oči nesref
vojakov, katerim je bila pošta namenjena!« si je govoril ii^
hotel opustiti iskanje, ko se mu je nenadoma zazdelo, da j^
neki ovojnici zagledal svoje ime. Hitro je še enkrat pogledal
zares je na pismu pisalo: »Naj prejme vojak Peter Dolinar«
»Le kdo mi je to pisal,« je pomislil, »saj to ni Ankina pisav^
še manj pisava očeta ali matere?«
Vzel je pismo in se umaknil z njim, da v miru preb*
besede, namenjene samo njemu.
»Gotovo boš presenečen, če dobiš v svoje roke tole pisfl'
je zapisala v začetku pisma Osojnikova Franica. »Oblj^'
sem Anki, da ti pišem, čeprav bi ti rada prihranila vse trpijo
in žalost, ki ti ga moje pismo prinaša!«
i^in[ mau oglasi ■ informacije	i ID
0 i	MAU OGLASI - INFORMACIJE	|
m^iVVMl	INFORMACIJE	| ffl
PREJELI
SMO
Mariborska
cesta
Pred kratkim je bila zaklju-
čena javna razgrnitev poteka
III. faze izgradnje Mariborske
ceste v Celju. Ljudje sicer sode-
lujejo v javni razgrnitvi, odloča-
li pa ne bodo o ničemer, pa
čeprav imajo še tako tehtne
razloge za to. Odgovorni bodo
vedno našli nekoga, ki jim bo
podal strokovno utemeljitev za
še tako sporen ali pa neracio-
nalen poseg v prostor.
Izgradnja prve faze Maribor-
ske ceste je skoraj končana.
Kot uporabnik imam na potek
trase veliko pripomb, saj je ce-
sta speljana s preveč horizon-
talnimi krivinami, ki so popol-
noma nepotrebne, in nereše-
nim delovanjem semaforjev.
Na tem kratkem odseku je kar
šest semaforjev. Vedno stojim
pred vsakim, če se držim pred-
pisane hitrosti. Semaforja k Tu-
šu in Kovinotehni veselo ovira-
ta promet tudi ob sobotah in
nedeljah, čeprav za to ni nobe-
ne potrebe. Cesta bi lahko bila
speljana z manj horizontalnimi
krivinami, bolj elegantno in te-
koče, če je že bila zgrajena
popolnoma na novo.
Drug problem izgradnje Ma-
riborske ceste je, da je name-
njena za tranzit skozi samo
mesto. Ta trasa je namreč po-
polnoma zgrešena v vseh po-
gledih, od ekološko socialnega
do prometno-tehničnega. Pod-
laga za gradnjo je prometna
študija, ki so jo izdelali Mari-
borčani in je že v osnovi zgre-
šena, saj ima za izračune pre-
nizke obremenitve, pa tudi
sam sistem rešitev ni najboljši.
Celje, kot vsa druga mesta v
Sloveniji, potrebuje obvoznico,
ki bo speljala tranzitni promet
mimo mestnega jedra. Preveč
časa smo že izgubili, saj se
ukvarjamo samo z rekonstruk-
cijo Mariborske ceste, ki pa za
Celje ni primarnega pomena.
Prejšnji župan o obvoznici ni
hotel nič slišati, sedanji pa na-
daljuje njegovo politiko, čeprav
je mislil biti drugačen, vsaj v
predvolilnem obdobju.
Družba za državne ceste in
Dars sta nam ponudila izgrad-
njo zahodnega in vzhodnega
avtocestnega priključka. Oba bi
morala biti zgrajena že zdav-
naj, ob sami izgradnji avtoce-
ste. Podaljšek zahodnega pri-
ključka z izhodom v Košnici je
prav tako utopičen kot presta-
vitev Savinjske železnice pod
Miklavški hrib.
ROMAN OMERZU,
Celje
Grad
Podcelrlek
Od daleč je zaznavna zgrad-
ba gradu nad trgom Podčetr-
tek, ki kot zgodovinski pomnik
opozarja potnika na hrvaški ali
slovenski straiii Sotle. Deluje
identično z naseljem in zdravi-
liščem Atomske toplice.
V zdravilišču enkrat teden-
sko reklamirajo potovanje pro-
ti gradu, vendar brez navedbe
možnosti ogleda. Ni znano,
kakšna je odzivnost med gosti,
še manj, kakšen vtis dobijo
obiskovalci.
Posameznik ali skupina pri
vstopu v naselje Podčetrtek na
turističnem smerokazu ne naj-
de puščice v smeri gradu. Po
lastni presoji se napotiš po Tr-
žaški cesti do križišča pri cerkvi
sv. Lovrenca. In če se odločiš
zaviti desno, prispeš do zadnje
številke Trške ceste. Tu obisko-
valca čaka razpadajoča stavba
in skromna puščica proti gra-
du. Stavba je graščinska prista-
va, ki jo je dobro načel zob
časa.
Levo od ceste v smeri Male
Rudnice vodi skromen vaški
kolovoz skozi zaraščeno in
opuščeno kmetijsko in gozdno
površino. Ne manjka zapušče-
nega poslopja. Prelomi se vi-
dez lepo urejenega trškega na-
selja in še bolj zdraviliškega
kompleksa. Prične se divjina,
skozi katero se prebiješ do
grajskega poslopja.
Na pol odprtih vhodnih vra-
tih je napisano opozorilo »ne
vstopaj in ne moti privatne last-
nine«. Vsaj 50 let prepozno, če
je takrat v gradu bilo še kaj
vredne opreme ali drugih do-
brin. Grafit na zidu »Imeno
City« je seveda dezinformacija,
saj je nesporno »Podčetrtek
City«. Občina in drugi pristojni
v Podčetrtku najbrž želijo, da Si
ta sicer idilični objekt Kozjan-
skega ogledamo od daleč, zato
ni smerokazov. Zanimivo bi bi-
lo mnenje denacionalizacijske-
ga upravičenca. Verjetno so to
nasledniki fevdnika Attemsa?
Po laični presoji ta konglo-
merat poznogotske in rene-
sančne gradnje velja očuvati
sedanjim in bodočim rodo-
vom. Ali naj tudi ta grad razpa-
de, kot prvi v 15. stoletju? Pre-
nove občina ali zdravilišče ne
zmoreta, razpoloženje lastnika
seveda ni znano. Najbrž bo
slovenska država morala spre-
jeti pravno in materialno fi-
nančno dinamiko, kaj od kul-
turne in zgodovinske dediščine
sodi v prenovo. V ta splet sodi-
jo poleg sakralnih objektov tu-
di ostali. Teh se seveda ne da
obnavljati zgolj iz pričakovanih
dohodkov iz dejavnosti, am-
pak postaja skupno državno
breme, če ni možno privabiti
tujih vlagateljev ali lastnika.
Za osnovno urejanje okolice
gradu bi morala občina in last-
nik poskrbeti z minimalnimi
sredstvi. Delovne roke, kosa,
sekira in še kaj temu odpomo-
rejo, sicer bo onemogočen do-
stop tudi do lovskega stojišča -
stolpa. Vstop v grajske prosto-
re bi morali za obiskovalce var-
no zaščititi. Do takrat pa je
najbolje gledati grad iz daljine.
VINCENCJAGODIČ,
Ponikva
ŽAimii;^
POHVALE
Obisk Snežne
jame
Nekaj sosedov iz Marije Re-
ke se nas je odločilo za obisk
Snežne jame pod Raduho. Že
sobotno jutro je pokazalo, da
bo lep dan. S svojimi jeklenimi
konjički smo se odpeljali proti
Zgornji Savinjski dolini.
_ Po prijazni dobrodošlici pri
gospe Dragici Naraglav in spod-
budnimi besedami in napotki
za vstop v Snežno jamo smo bili
pripravljeni za ogled jame. Po-
sebno nas je presenetilo delo
marljivih dežurnih članov Črne-
ga galeba. Ponosni smo nanje in
upamo, da se širita dober glas
še dlje od nas. Reklo drži, da
dan preživiš, kakor si ga nare-
diš. Mi smo si s pomočjo vodni-
ka jamarja in Črnega galeba
naredili čudovit dan.
DRAGO LOBNIKAR,
Marija Reka
PRITOŽNA
KNJIGA
Nekateri
kihko...
Ni ravno v moji navadi, da
pišem časopisom, a me je
vendarle nedavni dogodek
pripravil k temu. Gre za poli-
cijsko radarsko kontrolo, ki
me je ustavila v petek, 6. 8.
1999. Skratka - bil je petek,
konec napornega tedna v
službi, ko človek komaj čaka,
da pride domov in si odpočije
ter pozabi na skrbi v službi.
Vendar so se zame te lepe
misli v petek kaj kmalu kon-
čale.
Peljal sem se čez nadvoz na
Hudinji in res se mi je mudilo,
ker sem bil zmenjen za kosilo in
sem že zamujal. Pri avtobusni
postaji na koncu nadvoza me je
prehitel kombi bele barve, tako
da sem se peljal za njim. V
Šmarjeti pa je stala policijska
kontrola, ki je ustavila tako
kombi pred menoj kot tudi me-
ne. Takoj mi je postalo jasno, da
je na znanem mestu stala ču-
dežna škatlica, ki nezmotljivo
meri hitrosti mimovozečih.
Policistka Alena je najprej pri-
.stopila k vozniku pred menoj,
ki je na moje veliko začudenje
čez nekaj trenutkov odpeljal na-
prej. Nato je že prej omenjena
nnliri<;tk;i nri«;tnnilA ^p k mpni in
mi razložila, da me je radarska
kontrola »ujela« pri prekoračitvi
hitrosti in da naj stopim z njo do
službenega vozila. Takoj v ti-
stem trenutku sem pomislil na
pred menoj vozeči kombi, ki je
peljal najmanj s takšno hitrostjo
kot jaz, če ne z večjo, saj je bil
pred menoj. To sem policistki
tudi omenil in jo vprašal, če je
mogoče kombi pred mano pe-
ljal v okviru omejitev Hladno je
odgovorila, da je to ne zanima
in da sem bil jaz tisti, ki je
prehitro vozil. Zanjmalo me je,
zakaj je bil potemtakem ustav-
ljen kombi pred menoj, če je šlo
za radarsko kontrolo.
Potem mi je postajo jasno, da
je bil voznik kombija očitno
znanec ali kaj drugega, da je
lahko brez kazni odpeljal na-
prej. Prepričan sem, da je prav
tako kot jaz storil prekršek, s to
razliko, da bom jaz za svoje
dejanje plačal, on pa ne. Pa da
ne bo pomote, čisto nič nimam
proti prej omenjenemu vozni-
ku, ampak sem proti »inkasan-
tom«, ki lahko tako odkrito po-
gledajo skozi prste nekaterim,
medtem ko drugim tako laliko
stopijo nanje.
Nov zakon je prinesel samo
večji udarec po žepu poštenih
državljanov, naši inkasanti pa
namesto da bi skrbeli za var-
nost in poštenost ter da bi bili za
zgled ostalim državljanom, vse
prekrške delajo tudi sami. To pa
še ni dovolj, ampak to počnejo
tudi njihovi znanci, sorodniki...
Kot vsak normalen državljan
sem prekršek priznal in ga tudi
plačal, korupcija pa živi naprej
in nič si ne moremo za to.
PETER LUJANAC,
Nova Cerkev
Vljudnost pa
taka!
Lepa sončna sobota je bila.
Le kaj bi človek počel doma ob
tako lepem vremenu? »Kaj pa
izlet s kolesom?« se nama pos-
veti s prijateljico. In tako se
odpraviva,..
Vsega je bilo kaj hitro ko-
nec, kajti že po nekaj minutah
vožnje je na kolesu spustila
zračnica. Kolo sva servisirala v
kolesarskem servisu Novak v
Žalcu. Že ob sprejemu naju je
pričakal neprijazen uslužbe-
nec oz. serviser. Razlog te ne-
prijaznosti in nevljudnosti je
bil, ker sem postavil nekaj
vprašanj glede popravila kole-
sa. Na koncu se le odločiva in
pustiva kolo v popravilu.
Popravilo je trajalo dober
teden in kolo je bilo pripravlje-
no za vožnjo - vsaj tako sem
pričakoval. Veselja je bilo hitro
konec, saj naju je kolo zopet
pustilo na cedilu. Seveda sem
upal na reklamacijo in tako je
prijateljica odpeljala kolo na
taisti servis v Žalec.
Namesto vljudnega spreje-
ma, ki ga stranka pričakuje, je
prijateljico sprejel isti gospod
kot zadnjič, vendar še bolj
neprijazen in nevljuden. Prija-
teljica mu je poskušala razlo-
žiti, da zračnica spušča in da
je nisva predrla midva, saj sva
s kolesom naredila le nekaj
metrov. Ko je prodajalec to
slišal, je dobesedno znorel in
jo nadrl, češ da sva sarn^
drla zračnico. Bolj ko je.
teljica razlagala, da sva,
dila le nekaj metrov, bolj
uslužbenec trdil in vpil, ^
zračnici trn, ki pa ga spi^
bilo. Vpitje in žaljenje ,
njenega gospoda se je j
njevalo do te mere, da
jateljica planila v jok. ^
sedno s smrkljo jo je zni(
za nesposobnico, ki sploi
ve, kaj je življenje.
Prodajalec je nanjo \
kar nekaj minut, nakar s
odločila, da zapusti koli
ski servis Novak z nepop
Ijenim kolesom. Vsak člo
razume, da so službe n^
ne, da so uslužbenci, ki
delajo, čisto navadni lj|
kot mi vsi, da so včasih i
volje ali pa imajo slab (
Vseeno mislim, da bi onic
ni gospod moral biti bolj
jazen in vljuden do strai
kajti to sodi k njegovemu
klicu in nenazadnje se to
njega tudi pričakuje.
Naslov v urednii

NOČNE .
CVETKE .
v torek je bilo veselo v Be-
pgkovem Bukovju. Ekipa
godetov je opravljala meritve
leja posesti med družinama,
pj od rodbin je tako prekipelo,
a so v beg pognali sosede in
godete. Sporno mejo in druge
odrobnosti bo ugotovil sodnik
3 prekrške
I Večerne ure je sostanoval-
jjji pod kostanji začinil Mato
2voki otožne harmonike iz
obesnelih zvočnikov so rahlja-
potrpljenje sosedov do te me-
, da se je naposled prikazala
jtrulja s plačilnim nalogom.
I Ma dan sončnega mrka je v
[orah najprej mrknilo Filipu
Med sprehodom po ulicah
i z glavo treščil v parkiran
jvornjak. Šoferja je vrglo na
oge, lažje poškodovanega in
ihlo nadevanega sprehajalca
i so prijavili.
I popoldanske ure je na Ker-
likovi najprej zaznamoval
[epir, nato pa še pretep. Ker
og akterjev Jureta L., Boštjana
in Roka V. ni bilo mogoče
dcoj ugotoviti, bo to opravil
jdnik.
I Pesti so proti večeru zapele
idi na Ljubljanski. Denis K. in
lli R. še nista povsem razčistila
tarih zadev, morda pa jima bo
) uspelo na sodniji.
I Petek trinajsti ni bil najbolj
rečen za Mojco H., ki se je med
pravljanjem postopka brez
zroka nadrla policijsko patru-
0. Ker ji možje v modrem nika-
or niso mogli dopovedati, naj
e vtika nosu tja, kjer nima kaj
kati, se je naposled znašla v
psforih za pridržanje.
Soboto si bo za dolgo za-
imnil Igor D., ki je Pod gabri
odajal od vrat do vrat. Ko je
ozvonil pri Antonu S., ga je ta
otegnil v stanovanje, ga pre-
imkal in nagnal. Namesto za
iorjeve prodajne artikle bo An-
in nekaj denarcev odštel sod-
iku za prekrške.
' Nedeljsko zgodnje jutro je
ilo spet živahno pred Vrtnico,
ner B., Agron B., Boris M.,
ijad T., Srečko T., Aleš R,
Ijoša P. in Nenad V. so upri-
orili obširen pretep. Našteti
D se tudi ujeli v policijsko
irežo, preostali pa so jo še
'ravočasno pobrisali in jih še
pčejo. Druščina se bo znova
tela pri sodniku za prekrš-
il, eden od njih pa bo zavil še
M sodišče, kjer bo skušal poja-
If^iti, zakaj je pretepel tudi
^tnkaj parMrano vozilo.
!	PRIMOŽ ŠKERL
Ni se pomiril
v nedeljo, 15. avgusta po-
Ppldne, je občanom in poli-
cistom obilo dela in pregla-
se povzročil Simon F.
Najprej je pred trgovino
l^acka Pod kostanji v Novi
zgrabil neko dekletce m
pričel daviti, vendar se ji je
^pelo izh-gati in pobegniti. V
^8ovini je nato zmerjal pro-
'^jalko in lastnika, nakar je v
^^sednjem kompleksu oz-
^srjal še goste in enega od
ijih želel tudi fizično obdela-
Vendar so mu to preprečih.
pO je na kraj prispela patru-
je enega od policistov še
^^cnil in lažje poškodoval,
se ni pomiril, so ga pridr-
ovadili pa ga bodo zaradi
^ilniškega obnašanja in po-
^kusa preprečitve uradnega
^^janja uradni osebi.
PRIMOŽ ŠKERL
Vozniki se še vedno
poigravajo
Policijska uprava Celje je
edina v državi, ki ima na
področju prometne varnosti
po sedmih mesecih boljše re-
zultate, kot v enakem lan-
skem obdobju.
Na cestah naše regije je le-
tos ugasnilo 21 življenj, lani v
tem času 5 več. Od nedelje
(8.8.) do torka (17.8.) se je na
Celjskem pripetilo vsega 7
prometnih nezgod z lažjo tele-
sno poškodbo, tistih s hujšimi
pa ni bilo. Poostren nadzor so
prometni policisti opravih v
petek (13.8.), saj je dokazano.
da se največ navšečnosti zgodi
prav ta dan. Posebej pozorni
so bili na alkohol in prekorači-
tve hitrosti. Tako so zaustavili
in pregledali skoraj 700 vozni-
kov, zaradi kršitev se jih bo pri
sodnikih za prekške moralo
zagovarjati 73, na kraju pre-
krška pa so jih mandatno kaz-
novali 145. Z alkotestom so
preizkusili 184 voznikov. 32.
so dokazali uživanje alkohola,
13 pa jih je s tem pretiravalo,
zato jim je takoj prenehala
veljavnost vozniškega dovo-
ljenja in bodo morah ponovno
v avtošolo, 25 jih je brez dovo-
ljenja ostalo začasno. V Vele-
nju so kršitelju zasegli tudi
avtomobil, takšnih primerov
pa so od sprejetja zakona
obravnavali že okoli 20. Ker se
približuje začetek novega šol-
skega leta, bodo naloge polici-
stov zdaj usmerjene v prepre-
čevanje neljubih dogodkov v
bližini šol, za varnost najmlaj-
ših pa bodo poskrbeli -tudi ta-
ko, da bodo ponovno preučili
šolske poti in pregledali vso
potrebno signalizacijo.
PRIMOŽ ŠKERL
Letalo zadelo ob zemljo
Med nedeljskim letalskim tekmovanjem (letalski rally) v Ločah pri Poljčanah je strmogla-
vilo mariborsko športno letalo znamke Piper Tomahawk.
Sprva so domnevali, da je posadka skušala zasilno pristati, posebna letalska komisija pa je
kasneje ugotovila, da sta pilot Darko Kuhar (36) in kopilot Srečko Štrucl (41), oba iz Maribora, ki
sta poletela iz vzletišča Senožet nad Loče in zavila levo proti Mlačam, zaradi slabih vremenskih
razmer s krilom zadela ob zemljo, saj plovilo ni dobilo dovolj vzgonske moči in je v zavoju
omahnilo. Letalo je obrnilo in v zemljo zadelo še z eliso in trupom, tako da je popolnoma
uničeno. Škoda je ocenjena na 10 milijonov tolarjev. Pilota, ki je bil v nezgodi hudo poškodovan
(kopilot le lažje), so odpeljali v bolnišnico in nemudoma operirali, tako da ni več v življenski
nevarnosti	PRIMOŽ ŠKERL, Foto: IVO KOCBEK
AVTOVANDALI
v noči na sredo, 11. avgusta,
je nekdo na Šolski ulici v Lo-
čah z ostrim predmetom poš-
kodoval lantro. Lastniku Josi-
pu P. je povzročil za okoh 30
tisočakov škode.
Minuli četrtek, 12. avgusta,
je nekdo na parkirnem prosto-
ru Stanetove uhce v Celju z
ostrim predmetom poškodo-
val petko. Zvonko Š. je tako
oškodovan za 20 tisoč tolar-
jev.
Istega dne ponoči je nezna-
nec na Okrogarjevi ulici v Ce-
lju poškodoval kio. V vrata
vozila je vrgel kamen in lastni-
ci Duški Š. povzročil za okoli
15 tisočakov škode.
V	petek, 13 avgusta, je nek-
do na Ljubljanski cesti v Celju
razbil prednje luči na accentu.
Ivanka P. je oškodovana za
okoli 20 tisočakov.
V	noči na petek, 13. avgusta
je nekdo na Čopovi ulici v
Žalcu odlomil zunanje vzvrat-
no ogledalo z daewoja, last
Draga V., ki je oškodovan za
25 tisočakov.
V	soboto ponoči je neznani
storilec na Kardeljevem trgu v
Velenju močno poškodoval
golfa, last Draga D. Nameno-
ma je razbil vetrobransko ste-
klo, škoda pa dosega 35 tisoč
tolarjev.
Pred stanovanjsko h[šo v
Spodnjem Tinskem pri Šmar-
ju je neznanec v nedeljo okoli
poldneva z ostrim predmetom
porisal golfa, last Olge A. iz
Škofij, ki je oškodovana za 50
tisočakov.
Na Cesti na Roglo jo je iste-
ga dne ponoči močno skupil
še clio, last Sandija G. Tudi to
vozilo je neznanec »oskrunil«
z ostrim predmetom, lastnik
pa bo za popravilo odštel naj-
manj 40 tisočakov.
Med vikendom se je v Ljub-
nem ob Savinji nekdo znesel
nad Zastavo 126 P. Polomil je
brisalce in vzvratno ogledalo
in razbil levi smerokaz, za na-
meček pa se je še »sprehodil«
po strehi vozila. Lastniku
Zdravku T. je povzročil okoli
70 tisočakov škode.
V istem času je neznanec na
Pohorski v Celju z ostrim
predmetom porisal osebni av-
to Volvo 460 turbo, last Bran-
ka O. Škoda je ocenjena na 60
tisoč tolarjev.	PŠ
Radarji bodo
MINI KRIMICI
Vandal
V noči z nedelje na ponede-
ljek, 9. avgusta je nekdo na
dvorišču stanovanjske hiše v
Galiciji razbil kamnito vrtno
mizo in lesen stol. Jožica H. je
oškodovana za okoli 50 tisoča-
kov.
, Bogat izkupiček
v torek, 10 avgusta, je nek-
do ponovno vlomil v prostore
Urarstva Lečnik na Aškerčevi
cesti v Celju. Odnesel je okoli
60 ur različnih znamk. Lastni-
ka je oškodoval za okoli 3
milijone tolarjev.
Vlomil v hiše
Minuli torek, 10. avgusta, je
neznanec vlomil v stanovanj-
sko hišo na Obrežju pri Zida-
nem Mostu. Ukradel je okoh
90 tisočakov gotovine.
Odnesel denarnico
Nekdo je v sredo, 11. avgu-
sta, iz garderobne omarice na
otroškem oddelku Splošne
bolnišnice v Celju odnesel
žensko denarnico z dokumen-
ti. Tanja O. je oškodovana za
okoli 40 tisoč tolarjev.
Mesni tat
v sredo 11. avgusta zvečer,
je nekdo vlomil v stanovanj-
sko hišo v Lembergu pri Šmar-
ju. Odnesel je 12 kilogramov
zamrznjenega mesa. Lastnik
Karel K. je oškodovan za okoh
210 tisočakov.
odpeljal kolo
Istega dne je nekdo iz klet-
nih prostorov stanovanjskega
bloka na Goriški cesti v Vele-
nju odpeljal kolo. Drago K. je
oškodovan za okoh 80 tisoča-
kov.
Obogatel za 200
tisočakov
v Velenju je v četrtek, 12
avgusta, nekdo vlomil v stano-
vanje Sulejmana M. na Kidri-
čevi cesti. Odnesel je 195 tisoč
tolarjev gotovine.
Oblekel se je
v petek, 13 avgusta, je nek-
do v trgovini Moda Trend na
Glavnem trgu v Celju izkoristil
nepazljivost prodajalk ter s
pohce odnesel pet pulijev.
Podjetje je oškodoval za 15
tisoč tolarjev.
Vlom za
2 milijona
Minuli petek je neznani sto-
rilec na Gasilski ulici v Celju
vlomil v stanovanjsko hišo.
Odnesel je večjo količino zlat-
nine in s tem lastnico Alenko
G. oškodoval za okoh 2 milijo-
na tolarjev.
Okradel
čebele
v noči na soboto, 14 avgu-
sta, je nekdo v Šeščah vlomil v
čebelnjak. Odnesel je kosilni-
co, samokolnico, stensko uro,
dve svetilki in steklenico vina.
Lastniku Francu Š. je povzro-
čil za okoh 200 tisočakov ško-
de.
Ficko brez
papirjev
v nedeljo dopoldan, 15. av-
gusta, je neznanec na Ipavčevi
ulici v Celju vlomil v fička. Iz
avtomobila Vojka Š. je odne-
sel za 15 tisočakov gotovine
ter osebne dokumente.
Odnesel TY in
anteno
Minuh teden je nekdo v
Zgornjih Laščah vlomil v ne-
naseljeno hišo. Odnesel je
barvni televizor in sobno ante-
no. Lastnika Franca P. je tako
oškodoval za okoli 40 tisoča-
kov.
Tenisaci tudi brez
glasbe
Neznanec se je v noči na
soboto, 14. avgusta, lotil pro-
storov teniškega kluba Zu-
pane v Šeščah. Z njim so odšle
hi-fi komponente, televizor,
tlačni čistilec, večja količina
gostinskega pribora, hrane in
pijače. Lastnik Rudi Z. je oš-
kodovan za 550 tisočakov.
Odpeljali
hyundaia
v noči na torek, 17. avgusta so
neznanci na Goriški v Velenju
ukradli osebni avto Hyundai
coupe, letnik 1997, reg. CE 52
61 E, rdeče barve, last Izeta K.
Iščejo najboljšega policista
v Sloveniji bodo letos prvič izbrali najboljšega policista.
Sprva bo izbor tudi s pomočjo javnosti potekal na regio-
nalni ravni, najboljši slovenski policist pa bo znan 30.
septembra.
Občani na Celjskem bodo od ponedeljka do petka (med
8. in 16. uro) lahko glasovali na brezplačni telefon 080-
2225 ali po Internetu. Zbranim rezultatom bodo dodali
mnenje komisije, ki se bo opredelila o strokovnosti,
korektnosti in zavzetosti posameznih pohcistov. Od 6. do
15. septembra bo na policijskih postajah še strokovno
ocenjevanje, prvi ožji regionalni izbor pa bo sklenjen
24.9. Do konca prihodnjega meseca bodo izbrani trije
najboljši policisti.	PRIMOŽ ŠKERL
Kradel in oslabel
v celjskem Intersparu so v ponedeljek, 16. avgusta, med
poskusom kraje prijeli 19-letnico in ljubljanskega upokojen-
ca.
Branka G. (19) je v trgovinah Hervis in Sportina želela
odtujiti ženske hlače (oboje so vredne slabih 21 tisočakov),
vendar so jo varnostniki pri izhodu prijeh. Stanislav P. (79) iz
Ljubljane pa si je pod svoja oblačila navlekel dvojne spodnji-
ce, vredne manj kot 3 tisoč tolarjev. Ko so ga razkrinkali, je bil
tako presenečen, da mu je postalo slabo in so ga odpeljah v
celjsko bolnišnico.	PRIMOŽ ŠKERL
ffl _ ZANIMIVOSTI
TRACNICE
Malovrhova baza
Politik Jurij Malovrh, ki se
je z veliko, čudno in protizako-
nito vnemo vključil v postavi-
tev asfaltne baze sredi Planin-
ske vasi, bi se lahko izognil
številnim zapletom. Župan in
poslanec iz okolice Svete Roza-
lije, ki ga morajo davkoplače-
valci odlično plačevati, bi lah-
ko velikodušno odstopil loka-
cijo kar pod svojim domačim
oknom. V šentjurski občini,
kjer je, na primer, postavil en
sam lastnik več črnih gradenj,
seveda ne bi bilo težav niti s
papirji.
Zgodba v dveh slikah
Vodja Območne enote Zavoda za gozdove Nazarje Toni Breznik
ter župan in poslanec Mirko Zamemik sta se lotila žaganja. Oba
potomca lučkih »vkarjev« se pri delu nista najbolj izkazala...
...kaj hitro sta namreč odlomila držaj žage. Se sreča, da še
jima ni treba preživljati z delom v gozdovih. Ali pa sta to storila
nalašč, da jima ne bi bilo treba več delati.
NASMEH,
PROSIM!
Za tokratni nasmeh smo
izbrali dve šali, ki jih je po-
slala Ivanka Makuc iz Štor.
Čuden cas
žena naroči možu: »Grem k
sosedi in se čez dve minuti
vrnem. Premešaj juho vsake
pol ure!«
Tonček
»Tonček, kje je tvoja teta
Mici?«vpraša soseda fantalina.
»Takoj bo tu,« odgovori Ton-
ček. »Zobe sem ji skril v hla-
dilnik, pa si jih greje.«
KAJ VOZIJO ZNANI ŽALČANI
»Ujema se z našo barvo«
Direktor in lastnik pražar-
ne, prodajalne in gostinstva
Caffe-Tropic Darko Sukič je
imel obilo razlogov za nakup
audija A4.
»Pred štirimi leti je bil to
nov model. Načrtoval sem ve-
liko potovanj, zato sem potre-
boval varen in udoben avto.
Enkrat se je zataknilo pri mo-
torju, sicer pa mi dobro si
zlasti pozimi. Ko večina d
na Trojanah, se jaz odpej
brez težav. Zanj sem se odi
tudi zato, ker je v barvah nj
ga podjetja,« pripoveduje j
je izkušnje znani »kafel
Audijevo štirico, ki ima zi
boj dobrih 130 dsoč kild
trov, v družinskem voa
parku dopolnjujeta še dva'
tomobila. Naloga »zelencai
tudi družinska popotovj
ob vikendih, saj, kot pj
Darko Sukič, časa za pravi
pust ni.
PRIMOŽ ŠKI
Foto: TONE TAVC
- . 'vi.:	- ,'v/'f.,V/,■■M:- 9,..\,aiirmri«y.:j,vi
VITEZI BELEGA MESTA
mmmm |	reportaža	ib
Troje src na strmini
Devet let so na Grilovi domačiji zaman upali na naraščaj, potem so zasvetile tri lučke, z njimi sreča in skrb za prihodnost
f Lauro, Saro in Žana, prve
rojake v vasi Zavodnje nad
joštanjem, je kmalu po rojs-
ioi blagoslovila več kot sto-
jjeset let stara kuštrava lipa
na Grilovi domačiji, kjer z
^semi močmi okušajo prve
Jjesece življenja. Tipajo svet
ga jemljejo v usta. Otroci
polnih lic pokajo od zdravja.
Olga Siherle in Alojz Her-
jian sta devet let zaman pri-
iakovala prvorojenca, po-
em so se čez noč napovedali
rije.
®
Novico je Olga izvedela v
prvem mesecu nosečnosti,
na ultrazvočnem pregledu,
Ici je zaznal bitje treh src. Ni
taj dosti premlevala, le do
rvega telefona je pohitela
n možu sporočila, da bosta
malu dobila dojenčke. Naj
rsi ostanejo, sta se odločila,
a upala, da se bodo rodili
;dravi.
Nasledniki
Domačija pri Grilovih, kot
i pravijo po domače, je ena
lajstarejših v Zavodnjah.
iermanovi so jo kupili v tri-
esetih letih, stara kmečka
iša z majhnimi okni, ki jih
eli križ, pa je veliko stare j-
k Najstarejšemu ohranje-
nemu delu pripisujejo celo
letnico 1730. Še pred petde-
ietimi leti se je kadilo v dim-
ici črne kuhinje, gospodarji
a so se prebijali skozi trd
amečki vsakdan v bregovih,
'omačija je velika kar se-
emnajst hektarjev, polovica
? obrasla z gozdom, sicer pa
Irmina oklepa le za kak hek-
ir ravnine. Prav tam so od
ekdaj sejali, žeh in živeli.
)om so se trudili ohraniti na
Se kriplje. Alojzov oče se je
ruske fronte vrnil s prestre-
eno nogo, nekaj let zatem si
^ pri podiranju kostanja poš-
odoval še kolk in ostal inva-
d. Z ženo sta imela tri sino-
e in hčerki, a na kmetiji, je
ilo rečeno, naj ostane Alojz,
o poklicu je zidar, gospoda-
' že dobro desetletje in naj-
'olj si žeh prenoviti hišo. Le-
ta 1976 so na domačiji dobili
vodo, osem let zatem tele-
fon, pred dvema letoma so
zamenjali streho, sicer pa je
hiša, vsajena v klancu, ostala
enaka kot v prejšnjih rodo-
vih. V njej sta sobi in kuhinja,
kopalnico pa so preuredili
minulo zimo. Stari marof so
pred nedavnim podrli in po-
stavili ogrodje novemu.
Gradnja napreduje po polže-
vo.
Gospodinja je prišla v Gri-
lovo hišo s Koroške, iz Pod-
pece. Olga Siherl je bila de-
lavka v tovarni v Preval j ah in
tja se je iz Zavodenj vozila še
pet let, dokler ni dobila služ-
be za tekočim trakom šo-
štanjskega Gorenj evega
obrata. Mlada sta že skoraj
izgubila upanje na naraščaj,
na malo drobceno lučko, ki
bi dala smisel samotnemu
življenju v strmini, deset ki-
lometrov iz doline. Lučke so
zdaj tri.
Kaj bo jutri?
Letos, 2. februarja, ko sta
Zavodnje stisnila mraz in
sneg, so se v ljubljanski po-
rodnišnici več kot mesec
prezgodaj rodih Laura, Sara
in Žan. Slednji je bil najtežji, a
je tehtal le 1760 gramov in
moral za tri tedne v inkuba-
tor, ravno tako tudi njegovi še
šibkejši sestrici. Čez dober
mesec sta prišla ponje oče in
mama in tople drobne štruce
so bile na poti domov. Lipa se
je šibila pod težo snega, hišo
pa je napolnil sladek vonj po
dojenčkih.
Koroška bica Vida je zakle-
nila stanovanje v Podpeci in
mladi družini priskočila na
pomoč. Prečutih noči ni bilo
malo. Kadar sta spala dva, je
potreboval pozornost tretji.
Prvi meseci so bih naporni.
Starši, babica in otroci so učili
drug drugega. Pred dnevi, v
ponedeljek, so bili trojčki, ki
izjemno lepo napredujejo,
stari šest mesecev. Pridni so,
jih hvali mama, včasih spijo
že vso noč. Kam drugam kot
k zdravniku doslej še niso šli.
Brez bicine pomoči, sta enot-
na Olga in Alojz, nikakor ne bi
zmogla.
Pri hiši je dovolj sloge, a
premalo denarja. Edini reden
mesečni dohodek je Olgina
porodniška, ki znese kak-
šnih šestdeset tisočakov, za
otroka pa center za socialno
delo pristavi še doklade. Z
malimi je prišla težko priča-
kovana sreča, a ob njej po-
trojene skrbi. Kako bodo
zmogli? Otroci imajo zaen-
krat še dovolj oblačil, mleko
v prahu pa jim bo do enega
leta plačevala šoštanjska ob-
čina. Paket plenic, ki stane tri
tisoč tolarjev, porabijo v
dveh dneh in pol. Že zdaj
mislijo na zimo in na čas, ko
bodo otroci trgali čevlje in
hlače. Hiša je potrebna obno-
ve zunaj in znotraj.
Žan, Sara in Laura ter nji-
hovi starši bodo veseli vsake
pomoči, ki bi jo želeli pris-
pevati. Njihov naslov: druži-
na Herman, Zavodnje 62,
3325 Šoštanj. Številka hra-
nilne knjižice pri hranilno
kreditni službi Šoštanj je:
52800-625-21280-071-3-
2458-28.
Blagoslov kmečkega življe-
nja, ki je pričakal Hermanove
trojčke v vasici nad Šošta-
njem, ima trpke korenine. Na
klopci pod košato lipo, katere
deblo danes obsega več kot
štiri metre, je obmirovalo že
več generacij. Ne drevesa ne
zemlje navkljub žuljem in lju-
bezni ni mogla doslej objeti
nobena.
KSENUA LEKIČ
Alojz Herman in Olga Siherle. V skromni hiši je letošnjo zimo zadišalo po
snegu in dojenčkih.
Brez babice Vide, kije prišla s Koroške,
družina ne bi zmogla.
Rojeni istega dne, 2. februarja 1999. Sara, Laura in Žan
26 ■^■■■^■^^■■rfniinn
KAJ BI DANES KUHALI?
ZeiErgoimajuha
ssiiommgpuefimmesom,
jcgčanzmakcuDni
pcmidižrdkinpapriMvsoIati,
breskuevpogpčL
Zelenjavna juha s
sirom in govejim
mesom
Potrebujemo: 50 dag goveja
mesa, različno jušno zelenja-
vo (korenček, peteršiljevo ko-
renino, kolerabico, malo cve-
tače, 3 žlice graha, 1 paradiž-
nik), 5 dag naribanega emen-
talca ali kakšnega drugega si-
ra, sol, poper, drobnjak.
Priprava: zelenjavo naribamo
in jo skupaj z mesom kuhamo
do mehkega. Kuhano meso zre-
žemo na rezance in skupaj s
sirom damo v juho. Dodamo še
sol in poper, malo prevremo in
tik preden serviramo dodamo še
drobno nasekljan drobnjak.
Jajčevci z
makaroni
Potrebujemo: 2 srednje ve-
lika jajčevca, 25 do 30 dag
makaronov, 5 -10 dag na koc-
ke narezanega sira, žlico para-
dižnikove mezge, malo moke,
sol, olje za zabelo in cvrenje
jajčevcev.
Priprava: olupljene jajčevce
narežemo na rezine, osolimo
in jih osušimo. Suhe povalja-
mo v moki in ocvremo na vro-
čem olju. Kuhane makarone
odcedimo in zabelimo z ol-
jem, v katerega smo zamešali
paradižnikovo mezgo. Nepre-
gorno posodo namažemo, po-
ložimo plast makaronov, nato
plast ocvrtih jajčevcev in to
ponavljamo, dokler ne porabi-
mo obeh sestavin. Na vrhu naj
bodo makaroni. Površino po-
tresemo s sirom in zlato rume-
no zapečemo pri 200 stopi-
njah C.
Paradižnik in
paprika v solati
Potrebujemo: 6 paradižni-
kov, 3 zelene paprike, čebulo,
sol, 3 do 4 žlice olja.
Priprava: mesnate in zrele,
vendar še trde paradižnike,
polijemo s kropom in takoj
odcedimo. Nato jih olupimo,
zrežemo na rezine in zložimo
v stekleno skledo. Vsako vr-
sto posolimo in pokapljamo z
oljem, potresemo s čebulo in
na rezance narezano papriko.
Po vrhu naložimo lepe rezine
paradižnika, rob sklede pa
okrasimo z vencem zrezane
paprike in čebule. Malo poli-
jemo z oljem in postavimo na
hladno.
Breskova pogača
Potrebujemo: krhko testo,
12 dag presnega masla, 6 dag
sladkorja, malo mleka, 2 ru-
menjaka, marmelado, sveže
breskve dušene z vinom in
sladkorjem.
Priprava: napravimo krh-
ko testo in ga pustimo, da
počiva. Zvaljamo ga za no-
žev rob debelo in na nizkem
pekaču spečemo. Ko je testo
že skoraj pečeno ga namaže-
mo z marmelado, pustimo,
da se malo ohladi nato pa
naložimo po njem prav na
gosto, olupljene, razpolov-
Ijene in dušene breskve. Po-
gačo postavimo še za četrt
ure v pečico, da se do kraja
speče.
Piše: MAJDA KLANŠEK
OTROK£y^ IDEALNA HRANA
Dojenje na otrokovo željo
Splošno znano je, da de-
luje dojenje po principu
zahteva-ponudba. Manj
poznano pa je, kaj to prav-
zaprav pomeni. Med podo-
jem otrok namreč stimulira
materine možgane, da proi-
zvajajo dva hormona - hor-
mon oksitocin, ki sproži
»let down« refleks, da prič-
ne mleko teči iz dojke in
hormon prolaktin, ki »pri-
ganja« dojke, da tvorijo več-
je količine mleka.
Tako otrok sam uravnava
preskrbo s hrano. Povsem lo-
gično bi torej bilo, da bi mati
(in ostali družinski člani) z
upoštevanjem otrokovih
zahtev zagotovila uspešno
dojenje. Vse prepogosto pa
se dogaja, da želimo - kot
člani družbe odraslih - urav-
navati otrokovo življenje in
materam svetujemo, naj ne
dojijo na otrokovo željo.
V maternici dobiva otrok
hrano iz materinega krvnega
obtoka neposredno v svoj
krvni obtok. Po rojstvu se
način hranjenja spremeni;
otrokov želodec se napolni s
hrano, ki jo počasi prebavi,
nato se znova napolni. Za
otroka je zadovoljstvo ob do-
jenju in prijeten občutek si-
tosti povsem nov občutek.
Novorojenčkova fiziološka
potreba je, da užije večkrat
manjše količine hrane. Ker je
novorojenčkov želodec maj-
hen, se kmalu po dojenju iz-
prazni. Prav zato želijo otro-
ci v prvih dneh življenja se-
sati skoraj ves čas, ko so bud-
ni (v novorojencem prijazni
porodnišnici jim to omogoči-
mo z neprekinjenim sobiva-
njem z materjo v isti sobi).
Kasneje, ko se kapaciteta
njegovega želodca poveča,
zaužije otrok pri posamez-
nem podoju več hrane naen-
krat, zato je dalj časa sit.
Zaradi nezrelih prebavil, ki
morajo prebavljati večje koli-
čine zaužitega materinega
mleka, ima lahko novorojen-
ček prehodne trebušne krče.
Če mati po lastni presoji po-
daljšuje časovne presledke
med podoji, si otrok zagotovi
dovolj kalorij tako, da pri po-
sameznem podoju popije
večje količine mleka. Takšno
neustrezno dojenje lahko
povzroči še intenzivnejše
trebušne krče. Poznano je,
da se otrok, ki je podojen po
lastni želji, skorajda ne more
»prenajesti«.To je razlog, da
tudi starejšega otroka ne
smemo dojiti po togi časovni
shemi. Napačno je mišljenje,
da starejši otrok ne sme biti
dojen pogosteje kot npr. na
dve uri, saj »ne more biti
tako kmalu lačen«. Z vidika
otrokovih fizioloških potreb
je takšen način mišljenja na-
pačen; otrok se ženskega
mleka ne more »prenajesti«,
ker je mleko razredčena hra-
na. Logičen zaključek je, da
imajo otroci, ki sami uravna-
vajo dolžino in pogostost do-
jenja (torej so dojeni na last-
no željo), najmanj prebavnih
težav.
Matere pogosto mislijo, da
nastanejo boleče bradavice
zaradi prepogostih in predol-
gih podojev. Zato omejujejo
število in pogostost podojev.
Vendar: boleče bradavice so
posledica nepravilnega pri-
stavljanja na dojko, ne pa
dolgotrajnega podoja.
Žensko mleko je dinamična
sestavina. Spreminja se sklad-
no z otrokovimi lastnimi po-
trebami, spreminja pa se tudi
med posameznim podojem.
»Začetno mleko« je bogato s
tekočino (otroka odžeja),
»zadnje mleko« pa s kalorija-
mi (otroka nasiti). To je po-
memben razlog, zaradi kate-
rega mati podoja ne sme ča-
sovno omejevati. Po kratkem
podoju postane otrok prehitro
lačen. Otrok seveda joka, mati
pa je prepričana, da je njeno
mleko prevodeno, da ni us-
trezno. Takrat začne dojiti
otroka po lastni časovni shemi
hranjenja in začaran krog se
nadaljuje; zanesljivo se bliža
začetek hranjenja po stekleni-
ci in konec dojenja. Torej ne
smemo pozabiti, da želijo biti
tudi prenekateri »starejši«
otroci dojeni na lastno željo.
Dojenje ne zagotavlja otro-
ku samo idealne hrane, am-
pak tudi materino prisot-
nost, tesen telesni stik. To je
dodaten razlog za dojenje na
otrokovo željo, tako lahko
mati v celoti zadosti otroko-
vim čustvenim potrebam.
Skoraj polovica očetov
celjskih novorojenčkov spoz-
na prednosti dojenja na otro-
kovo željo že v šoli za starše,
slovenske žene pa imajo do-
volj dolg porodniški dopust,
ki omogoča uspešno dojenje
na otrokovo željo. Izkoristi-
mo te možnosti v dobro
otrok!
Dr. ZLATKA FELC, dr. med.,
specialistka pediatrije
Hobotnica in mladi Icrompir v solati
Za pripravo in kuhanje po-
trebujemo približno 40 mi-
nut. Ena porcija vsebuje 245
kalorij. Sestavine so za 4 ose-
be.
Potrebujemo: 600g malih
hobotnic, 400 g mladega krom-
pirčka, 2 paradižnika, žlico se-
sekljanega peteršilja, lovorjev
Ust, skorjico ene limone, 3 žli-
ce limoninega soka, 1/2 kozar-
ca belega vina, 4 žlice olivnega
olja, 1/2 feferona, sol.
Priprava: očiščene, oprane
in posušene hobotnice damo v
posodo, dodamo lovorjev list,
limonino skorjico, feferon, be-
lo vino in toliko hladne vode,
da pokrijemo vse sestavine.
Na rahli temperaturi počasi
segrevamo. Ko zavre, tempe-
raturo znižamo, pokrijemo in
kuhamo 15 minut. Dodamo
olupljene paradižnike in koc-
ke Wmpirja, ter pustimo vre-
ti še 15 minut. Proti koncu
posolimo in če je potrebno,
dodamo še malo tople vode.
Krompirček in hobotnice mo-
rajo do konca kuhanja »popi-
ti« vso tekočino. Odvzamemo
hmonino skorjico, lovor in
feron, prelijemo z mešari
limoninega soka in oliv^
olja, potrosimo s sesekljan
peteršiljem in mlačno poni|
mo.	JI
KOZMETIČARKA SVETUJE
Dan za lepoto
Da boste popolno negova-
ne od glave do pet, si privoš-
čite en dan samo zase in po-
skusite z domačin lepotnim
programom.
. Pravila so naslednja:
1.	Preko celega dne uživajte
samo sadje in vitamine, kot so
kivi, lubenice, jabolka, in pijte
veliko vode. Sadje poskrbi za
svežo in zdravo polt, prepre-
čuje gubanje in, nenazadnje,
trebušček lahko postane bolj
ploščat (beri raven).
2.	Telesni peeling nanesite
na celo telo, še posebej se
posvetite komolcem in kole-
nom, ne zanemarite niti hrb-
ta. Postopek uporabite pred
ali po morju. Nato izdatno na-
nesite mleko ali olje na celo
telo.
3.	Na obraz, roke in dekolte
si nanesite vlažilno in mine-
ralno masko, pustite jo 10 mi-
nut in nato sperite (Apotheke
Scheller).
4.	Vsekakor poskrbite za
moderen in lep videz nohtov,
nalakirajte jih v poletnih tonih
(siva, modra, roza, rumena,
zelena...).
5.	Opoldne si privoščite iz-
daten počitek na svoji priljub-
ljeni zofi, seveda ob svežem
zraku. Tako bo vaše telo po-
novno dobilo novo energijo.
6.	Tudi stopala potrebujejo
nego. Vmasirajte si posebno
kremo za stopala (Gewohl,
Efasit...).
7.	Odstranite si odvečne dla-
čice, nato pa goleni premažite
s hladilno in vlažno emulzijo.
8.	Lasem privoščite 10-15
minutno lasno kuro (Fructis
od Garnierja). Lase nato speri-
te in posušite na soncu.
9.	Privoščite si večerni spre-
hod v gozdu, parku ali pa teci-
te. Nato se stuširajte, oprai
večerno nego in najpon«
bnejše: kar najhitreje v pa
Ijo.
Kozmetičarka VES
NASVETI	n Q
GREMO PO^OM^ ^
Pozor, gobe!
2 vse večjim številom Ijubi-
eljev gob se žal veča tudi
jjgvilo zastrupitev z gobami.
23to bodimo pri nabiranju
gob previdni, posebno še, če
gob dobro ne poznamo.
izbiranje gob pomeni raz-
Iredrilo, gobe pa obogatijo naš
edilnik. Ker so gobe zelo aro-
matične in hranljive, se veča
njihova priljubljenost v kulina-
.jl^i. S tem pa se veča tudi
nožnost zastrupitev z gobami,
včasih smo nabirali samo jurč-
l(e in lisičke, danes pa »pozna-
no« več vrst gob. Zaradi svoje
ivsevednosti« se vsako leto z
jobami zastrupi več ljudi. Za
ystrupitve je krivo nepozna-
vanje oziroma slabo poznava-
nje gob.
, Včasih k temu pripomorejo
udi številni nazori, Id so med
judmi zakoreninjeni iz starih
iasov in se največkrat tičejo
bakov za spoznavanje užit-
nih, neužitnih in strupenih
ffst gob. Še danes ponekod
relja, da so vse užitne gobe
prijetnega duha in okusa, neu-
žitne in strupene vrste pa sla-
bega, zoprnega ah pekočega
Dkusa. Nekateri tudi mislijo,
la je strupena vsaka goba, ki
irerezana, pretrgana ali stis-
ijena spremeni barvo, to se
ravi, da pomodri ali počrni,
rugi so prepričani, da je stru-
(uia tudi goba, ki izpušča
mlečni sok in podobno. Takšni
n drugačni nazori so lahko
isodni za nepoučene nabiralce
job, posebno kadar gre za raz-
kovanje užitnih in strupenih
rst.
Splošna navodila
za nabiranje gob
Sleherni gobar mora poznati
lekaj navodil, kako naj nabira
obe in kako je treba ravnati z
ijimi pred pripravljanjem jedi
^ konzerviranjem. Prvo pravi-
ki ga je treba vedno upošte-
ati, je, da nabrane gobe nosi-
jo v košarah, mrežah in po-
dobnih predmetih, ki omogo-
ajo neoviran dostop zraka do
obranih gob. Plastične vreč-
ki jih uporabljajo mnogi, ne
""idejo v poštev za gobarje,
ajti gobe lahko v njih že čez
uri postanejo neuporabne
^ celo škodljive za zdravje. V
•h vrečkah oziroma posodah,
zrak nima dostopa do na-
■■anih gob, se gobe kmalu se-
f^jejo. Tako pride do naglih
'^cimskih in mikrobioloških
Pfememb beljakovin, ki po-
^anejo škodljive za zdravje.
Preden gobo spravimo v ko-
jo je treba tudi natančno
"Ogledati,' pregledad in se še
^Krat prepričati, če je užitna
jo res dobro poznamo,
^izkušeni gobarji ne smejo
^jDirati zelo mladih in nera-
j^Jtih primerkov gob, kajti ta-
Se izognejo usodni zame-
J^^i- Nabirati pa ne smemo
jj?' zelo starih gob, preveč
J^^^enih in plesnivih gob.
^^ino nabranih gob moramo
^°'"3biti najkasneje v 24 urah
Elari'^'	^^^ shranili na
j^^dno mesto v hladilniku.
pripravo je treba gobe
t,,/®zati in po možnosti tudi
V Sloveniji raste dandanes
okoh 2500 vrst različnih gob.
Po nekaterih trditvah jih je od
tega velikega števila 500 vrst
užitnih. Od teh 500 vrst pa jih
nabiramo le okoli 50 do 60
vrst, ki jih potem pripravimo in
zaužijemo. Tem gobam je 20
do 25 vrst strupenih gob zelo
podobnih in je zato velika
možnost, da jih zamenjamo.
Med strupenimi gobami so vr-
ste, ki povzročajo smrtno ne-
varne zastrupitve. Na tržnice
prihaja v gobji sezoni okrog 15
vrst gob, ki so namenjene za
prodajo. Največ se prodajajo
jurčki, lisičke, tudi travniški
kukmaki, užitni mavrahi, ci-
gančki (ki so po Černobilu zelo
radioaktivni!), dežnikarice,
turki, črne trobente, štorovke
in podobno.
Že prej smo omenili, da raz-
likujemo užitne, pogojno užit-
ne (te je potrebno pred zaužit-
jem toplotno obdelati) in stru-
pene gobe. Danes namreč ve-
mo, da ni znakov, po katerih bi
lahko ločili že kar na prvi po-
gled strupene gobe od užitnih
vrst. Spreminjanje barve mesa,
zunanjost gobe, njeno rastišče,
vonj ali okus ne morejo sami
nakazati užitnosti posameznih
vrst. Le temeljito poznavanje
in razlikovanje raznih vrst gob
po njihovih botaničnih znakih
nas bo obvarovalo nevarnosti,
da se zastrupimo. Vedeti mora-
mo tudi, da so nekatere gobe
surove strupene, kuhane pa
užitne. Golobico najdemo sko-
rajda povsod, je zelo pogosta
goba, vendar jih težko ločijo
tudi največji poznavalci (golo-
bic pri nas obstoja okoli 200
vrst). Izogibati se moramo tudi
zelo živobarvnim gobam, to je
izstopajočim rdečim, zelenim,
modrim ali takim gobam, ki
imajo okrog beta obroček.
Vrste zastrupljeni Z
gobami
Po fiziološkem učinku, ki ga
imajo na naš organizem ško-
dljive snovi v gobah, delijo
strokovnjaki zastrupljenja z
gobami v tri skupine. V prvo
skupino uvrščajo gobe, ki pov-
zročajo slabosti, bolečine v že-
lodcu in črevesju, močno pote-
nje, bruhanje in drisko. V to
skupino spadajo naslednje go-
be: velika rdečelistka, vražji
goban, karbolni kukmak, na-
vadna žveplenjača, leponogi
goban, bleda griva... V drugo
skupino prištevajo zastrupitve
z gobami, ki vsebujejo alkaloi-
da muskarin in muskaridin.
Strupi v takih gobah učinkuje-
jo na živčni sistem. V to skupi-
no spadajo: rdeča mušnica.
panterjeva mušnica, oljkova
goba. Tretja skupina obsega
gobe, katerih uživanje po daljši
latentni (inkubacijski) dobi
povzroča zastrupitev in razpad
celic nekaterih življenjsko važ-
nih organov - jeter, ledvic, srč-
ne mišice oziroma živčnega si-
stema. V tej skupini so najbolj
pogoste zastrupitve z zeleno in
belo mušnico.
Življenje lahko obvarujemo,
če takoj spoznamo prve znake
zastrupitve in takoj pokličemo
zdravniško pomoč. Med za-
strupitvami z gobami ločimo
tudi zastrupitve z užitnimi go-
bami, ki pa so postale zaradi
predolgega shranjevanja neu-
žitne. Pri dolgem shranjevanju
gob namreč nastanejo škodlji-
ve snovi. Od strupenih gob je
pri nas največ zastrupitev z
zeleno mušnico (nekateri jo
zamenjujejo za zelenkasto go-
lobico) . Strupi zelene mušnice
delujejo na prebavila, ledvice,
jetra, možgane in znižujejo
krvni pritisk ter povzročajo la-
če.
Prva pomoč pri
zastrupitvi z
gobami
Akutni znaki pri zastrupitvi z
gobami se pojavijo že po pol do
dveh urah po zaužitju gobe. Ti
znaki so žgečkanje v grlu, skele-
nje, težave z želodcem, slabost,
stalni popadki znojenja, močno
bruhanje, driska ali slabost z
motnjami v krvnem obtoku. V
takem primeru pijemo mlačno
vodo, takoj pa moramo poklica-
ti tudi zdravniško pomoč. Uži-
vanje mleka ne preprečuje za-
strupitve, ker večina strupenih
gob topi maščobo. Če nastopijo
prve težave po 8-10 urah, je
strup že v Icrvi in je tudi nujna
takojšnja pomoč v bolnišnici.
Medtem je priporočljivo popiti
vsake pol ure kozarec mrzle
vode z dvema žlicama kuhinj-
ske soli. Slana voda uravnovesi
izgubo tekočine in soli, ki sledi
pri potenju. Sol in mineralna
voda olajšata stanje do zdrav-
niške pomoči. Pri zastrupitvi z
zeleno mušnico nastopi po
dveh do treh dneh navidezno
izboljšanje, nato pa sledi šele
pravi stadij zastrupitve. Danes
je na voljo že cepivo pri zdrav-
ljenju zastrupitve z gobami. S
preizkusi je uspelo dobiti izi50
kg zelene mušnice 0,25 g nas-
protnega strupa.
Da bi preprečili zastrupitve z
gobami, bi morali upoštevati
naslednje: Gob, ki jih zaneslji-
vo ne poznamo, ne smemo
nabirati! Gobjejedi pripravimo
vedno le iz svežih gob!
BOJAN SEŠEL
^ ZDRAVA PREHRANA . ^
Rdeča pesa za zdravfe
Rdeča pesa je zelenjava, ki
je v naših kuhinjah po krivi-
ci precej zapostavljena.
Zdrava je in poceni, pozimi
se dolgo drži, iz nje pa je
mogoče pripraviti precej več
jedi kot samo klasično sola-
to.
Kolikor vemo, so rdečo peso
v naše kraje in srednjo Evropo
prinesli Rimljani. Rdeča pesa
izvira iz južne Evrope. Kot
zdravilno rasthno so jo gojili
že stari Grki in Rimljani, kot
vrtnino pa jo prvikrat omenja-
jo v 16. stoletju. Danes jo poz-
na in uporablja vsa Evropa.
Rdeča pesa je krepka in od-
porna rastlina, ki je zato že
dolgo doma tudi na naših tleh.
Shranjujemo jo v zasipnicah
ali kleteh in je sveža naprodaj
tudi na tržnicah med okto-
brom in koncem marca.
Rdeča pesa je dvoletnica z
zadebeljenim korenom, ki je
lahko, odvisno od sorte, kro-
glast, polkroglast ah stožčaste
oblike. Lupina je črno rdeča,
meso pa temno rdeče ali oran-
žasto in sočno, vse dokler so
listi zeleni. Korene pripravlja-
mo najpogosteje kuhane v so-
lati, sladki ali kisli. Rdeča pesa
sodi med najbolj zdravilne in
najkoristnejše vrtnine. Naj-
večja prednost rdeče pese je
izjemno bogastvo s folno kisli-
no. Obrok iz rdeče pese že eno
uro po zaužitju povzroči novo
nastajanje vezivnega tkiva.
Rdeča pesa sodeluje tudi pri
nastajanju rdečih krvnih te-
lesc. Vsebuje tudi veliko kali-
ja, ki odvaja vodo iz telesa ter
razstruplja in veže maščobe.
Rdeča pesa vsebuje celulozo
in zelo koristne vitamine: vita-
min C, BI, B2.
Rdeča pesa je zelo primerna
za zimsko shranjevanje in
konzerviranje. Svežo jo lahko
shranimo za dalj časa, pri tem
pa listov ne smemo odrezati
do korena, ampak 2 cm nad
njim. Čez zimo jo lahko shra-
nimo v kleti v peščeni zasipni-
ci, v manjši količini pa tudi na
kletnih policah. Temperatura
zraka, v katerem shranjujemo
rdečo peso, mora biti med 6 in
8 stopinj Celzija.
Še pred desedetji so rdečo
peso uporabljali kot zdravilo
skoraj v vsakem gospodinjs-
tvu. Potem pa so na njeno
zdravilnost počasi pozabili,
dokler ni čas, ko spet brskamo
po zdravilnih zeliščih in jim
vračamo dobro ime, prinesel
sloves dobrega zdravila tudi
rdeči pesi. Ljudsko zdravils-
tvo že od nekdaj priporoča
rdečo peso kot dobro sredstvo
zoper slabokrvnost in bledič-
nost. Kot smo že omenili, rde-
ča pesa izgrajuje vezivna tki-
va, poleg tega pa še utrjuje
kožo, krepi ostenje žil in kosti,
pospešuje rast celic in poprav-
lja celična jedra, pospešuje
nastajanje rdečih krvnih te-
lesc in s tem izboljšuje preskr-
bo celic s kisikom, poskrbi za
optimistično razpoloženje, la-
sem, koži in nohtom daje lesk
in prožnost, iz telesa odvaja
vodo in kisline, pomaga pri
dieti in je uporabna tudi kot
pomlajevalna kura. V zad-
njem času nekateri znanstve-
niki celo domnevajo, da vse-
buje rdeča pesa neko snov, ki
naj bi pomagala zoper zloče-
ste tumorje in levkemijo, am-
pak te domneve za zdaj še
niso mogli dokazati. Sok iz
surove rdeče pese poveča izlo-
čanje vode iz telesa in je zato
priljubljen pri nekaterih shuj-
ševalnih dietah. In ker je v njej
res zelo malo kalorij, je rdeča
pesa tudi zato odlična sestavi-
na diete za hujšanje.
Rdeča pesa je cenovno iz-
jemno ugodna. Iz nje lahko
pripravimo kosilo, ki je boga-
to s hranilnimi snovmi in obe-
nem poceni. Ko kupujemo
rdečo peso, se pri izbiri ravna-
mo po tem, za kaj bi peso radi
uporabili. Za solate in prikuhe
izberemo velike gomolje, za
vlaganje celih gom.oljev pa
vzamemo najmanjše, kar jih
najdemo. Pri nakupu sežemo
raje po manjših gomoljih, ki
se prej do mehkega skuhajo.
Kuhanje rdeče pese traja
različno dolgo, odvisno od ve-
likosti gomoljev, pa tudi od
tega, koliko časa je bila rdeča
pesa že spravljena v kleti. Ku-
hanje ponavadi traja dalj časa,
zato se za kuhanje rdeče pese
priporoča ekonom lonec. Naj-
boljše jo je samo sopariti le
kratek čas, sicer uničimo 80%
temperaturno izjemno občut-
ljivih molekul folne kisline.
Najboljše je rdečo peso uživati
v solatah. Rdečo peso opere-
mo in jo v ekonom loncu v
majhni količini vode sopari-
mo kakih 15 minut. Ostankov
pecljev ne odstranimo in pese
med kuhanjem ne nabadamo,
sicer izgublja dragoceni rdeči
sok.
V kuhinji nam jo rdeča pesa
lahko tudi zagode. Barvila v
njenem soku so namreč zelo
močna in barvo posebno tež-
ko odstranimo z umetnih
snovi. Kuhinjske pripomoč-
ke, ki smo jih uporabih pri
pripravi rdeče pese, takoj po
uporabi namočimo v dobro
okisano vodo ah pa jih zdrg-
nemo z limoninim sokom.
Tudi roke varujemo. Če bomo
rdečo peso lupili šele kuha-
no, cele gomolje operemo
pod tekočo vodo in jih dene-
mo kuhat v veliko vrele vode.
Gomoljev med kuhanjem ne
režemo, da ne bi dragocenih
rudninskih snovi izgubili v
vodo. Zato tudi morebitne li-
ste samo potrgamo.
Iz rdeče pese lahko pri-
pravljamo okusne solate, so-
kove, prikuhe, po malem jo
lahko uživamo tudi surovo.
Surova mešana solata, v ka-
teri je glavna sestavina rdeča
pesa, vsebuje izredno veliko
vitaminov. Ugajala bo pred-
vsem ljudem, ki imajo radi
izrazito trpek okus surove
rdeče pese. Rdeča pesa v so-
lati se posebno dobro poda h
kuhani govedini in k praže-
nemu krompirju. Kot priku-
ha je rdeča pesa manj znana,
vendar so ljudje, ki prisega-
jo, da je še bolj okusna kot
rdeče zelje. Poda se h gosi, k
raci in svinjski pečenki. Za
vlaganje oziroma konzervi-
ranje pa potrebujemo zelo
majhne gomolje rdeče pese,
ki v premeru naj ne merijo
več kot 3 do 4 cm.
Sok rdoco pose
Potrebujemo: 1 rdečo peso,
2 korenčka, vejico kodrastega
peteršilja.
Priprava: korenje in peso
olupimo in ju damo v sokov-
nik ter garniramo z vejico pe-
teršilja. Če vam pesin sok ne
tekne, ga lahko pijete tudi z
jogurtom ali rdečim vinom.
Meiana solata s
surovo rdečo peso
Potrebujemo: četrt kilogra-
ma rdeče pese, četrt kilogra-
ma gomoljev zelene, 2 veliki
jabolki, 2 žhci kisa, 3 žlice
olja, 1 žlico sladkorja, 1 čebu-
lo, 1 žlico hmoninega soka, 1
žličko sveže naribanega hre-
na, sol.
Priprava: rdečo peso opere-
mo, olupimo in naribamo. Do-
damo ji žhco kisa, dve žlici
olja, sol, sladkor in olupljeno
ter zelo drobno sesekljano če-
bulo. Vse skupaj dobro zme-
šamo in pustimo nekaj časa,
da se prepoji. Medtem olupi-
mo zeleno in jabolki ter oboje
grobo naribamo. Takoj prime-
šamo še eno žlico kisa, eno
žlico olja, sol in sladkor, doda-
mo limonin sok in hren ter
dobro zmešamo. Rdečo peso
nato razdelimo na krožnike in
naredimo sredi kupčka vdol-
bino. V vdolbino nadevamo
mešanico zelene in jabolk.
Prikuha iz rdeče
pese
Potrebujemo: 1 kg rdeče
pese, 2 čebuh, zrno česna, so-
jino olje, 2 žlici sladkorja, 2
lovorova lista, četrt litra rdeče-
ga vina, 3 žlice kisa, sol in 2
žlički sveže naribanega hrena.
Priprava: najprej segrejemo
olje in na njem opražimo sese-
kljano čebulo in strt česen.
Dodamo olupljeno in drobno
naribano rdečo peso, posoli-
mo in osladimo ter dodamo
lovorova lista. Vse skupaj
opražimo, nato pa prilijemo
še vino in kis ter prikuho po-
krito počasi dušimo 60 do 75
minut. Primešamo nariban
hren in jed takoj ponudimo.
Vložena rdeča
pesa z ingverlem
Potrebujemo: 2 kg rdeče
pese, 30 g svežega ingverja
(ali 2 žlički suhega ingverja v
prahu), 375 g čebule, pol litra
vinskega kisa, 2 žlici soli in 4
žlice sladkorja.
Priprava: rdečo peso opere-
mo in gomolje kuhamo eno
uro (v ekonom loncu 20 mi-
nut). Kuhane gomolje odcedi-
mo, prelijemo z mrzlo vodo in
olupimo. Ingver olupimo in ga
narežemo na zelo tanke rezi-
ne. Čebulo narežemo na tanka
kolesca. Menjaje z gomolji
rdeče pese zložimo vse skupaj
v velik kozarec. Kis, liter vode,
sol in sladkor zavremo in z
vročo mešanico zalijemo ko-
zarec ter ga zapremo. Peso
lahko vložimo tudi v več
manjših kozarcev. Tako vlože-
na rdeča pesa je uporabna že
po dveh ali treh dneh. Ponudi-
mo jo kot pikantno prilogo k
mesnim jedem ali fondiju.
BOJAN SEŠEL
tedniA
Dobje, zibelka
glasbenih talentov
v Dobju že sedemindvajset let pripravljajo
priljubljeno prireditev Pokaži kaj znaš, ki
mnogim mladim glasbenikom pomeni od-
skočno desko iz anonimnosti.
Mnogi obiskovalci zanimive in dobro priprav-
ljene prireditve se bodo spomnili, da je prav v
Dobju na Pokaži kaj znaš nastala danes izredno
popularna skupina Vesele Štajerke in da je tam
zablestela mlada glasbena skupina Izvir z Dobrne.
Na letošnji prireditvi je nastopilo mnogo odličnih
posameznikov (Maja Dobrotinšek iz Vojnika,
Indida Sununič iz Kozja, Rok Žnidar iz Šmarja pri
Jelšah, Jernej Kolar iz Brežic, Martina Plevčak iz
Kostrivnice, Simon Križnik iz Tratne pri Grobel-
nem, Klavdija Molan iz Zdol pri Krškem in še kdo)
in nekaj imenitnih skupin, ki so doživele lep
sprejem pri navdušenem občinstvu.
Zmagal je harmonikar Viktor Malec iz Zg.
Tinskega pri Loki pri Žusmu, ki je za nastop zbral
že večinoma uveljavljene glasbenike - Dušana
Plevnika z baritonom, pevca Branka Bevca in
Marijo Lešer ter gosta Bojana Lugariča s kitaro.
Viktor Malec je povedal, da ga uči harmoniko
Toni Sotošek in da se bo po uspehu na Dobju
temeljiteje lotil svojega ansambla. Okostje ima,
potrebuje samo še kitarista^ zato vabi dobrega
glasbenika, ki igra ta instrument, da se mu
pridruži (informacije: 063 797 207).
Odlični so bili tudi Veseljaki z Dobja s harmo-
nikarjem Stanetom Žekarjem (pravi muzikant,
tudi s simpatičnim nasmehom, kar tako pogreša-
mo pri mno^h harmonikarjih), ansambel Ljuba
Užmaha iz Šmarja pri Jelšah (dokončujejo prvo
kaseto) in Kozjanski zven. Moti le to, da se
preveliko glasbenikov »seU« iz ansambla v an-
sambel oziroma nastopa v mnogih skupinah. Ker
gre za dobre glasbenike, je škoda, da se vestneje
ne lotijo dela, začnejo udeleževati revij in festiva-
lov ter tako napredovati na kvalitetni glasbeni
poti. Igranje zgolj iz veselja ni dovolj in ne
zagotavlja dobrih rezultatov.
Ce bi se vse omenjene glasbene skupine teme-
ljite lotile dela in bi se jim pridružile še tiste, ki že
delajo, bi na Kozjanskem lahko kmalu pripravili
zanimivo in kakovostno glasbeno srečanje.
T VRABL
Zmagovalci Pokaži kaj znaš Dobje 99. Z leve Viktor Malec, Marija Lešer in Branko Bevc,
spredaj Bojan Lugarič in Dušan Plevnik.
Dobro jutro,
delovni ljudje!
»Dobro jutro, delovni ljud-
je« je naslov country-roc-
kovsko obarvanega albuma
z desetimi avtorskimi pesmi-
mi skupine Babaloo band.
Se še spominjate žvečilnih
gumijev Babaloo, ki so bili
med mladimi zelo priljublje-
ni? Fantje malo nostalgično
pravijo, da je tudi njihova
glasba iz tistih starih dobrih
časov, zato je bila zanje izbi-
ra imena logična.
Babaloo band je nastal leta
1995 iz dueta M12 (skupina
M12, ki jo
poznamo da-
nes, s tem ni-
ma nobene
povezave), ki
sta ga tedaj
sestavljala
Franc Čelik -
Jimmy in
Boštjan
Trampuž,
njima sta se
pridružila še
Martin Jelen
in Ivo Marc
in band je bil
rojen. Jimmy
igra električ-
no kitaro in sta z Boštjanom,
ki igra akustično kitaro, tudi
vodilna pevca. Njuna glasova
sta tako ubrana, da se ju je že
prijelo ime slovenska »Simon
and Garfunkel«. Za bobni sedi
Ivo Marc, ki včasih tudi z gla-
som pripomore k vokalnim
harmonijam. Z odličnim igra-
njem na bas kitaro in smislom
za aranžiranje pesmi pa piko
na »i« daje Tine Jelen, ki vča-
sih kaj zaigra tudi na klaviatu-
re.
Babaloo band izvaja pesmi
starih rockerjev, kot so Eric
Clapton, The Doors, The Beat-
les, Eagles... Zelo radi igrajo
tudi pesmi slovenskih izvajal-
cev, kot so Vlado Kreslin (z njim
so tudi dobri prijatelji in se že
dogovarjajo za skupni obisk v
Montani, kamor fantje odhaja-
jo že četrtič). Zoran Predin, Adi
Smolar... Igrajo tudi dobre sta-
re »balkan-žurovske« pesmi.
Fantje so z nastopi v zadnjih
letih prekrižarili skoraj celo
Slovenijo, največkrat pa gosto-
vali na Štajerskem. Velikokrat
so bili glasbeni gostje na prire-
ditvah v sosednji Italiji, zanje
nedvomno največje doživet;
pa je bilo leta 1998, ko so ^
povabljeni na gostovanje
Ameriko, v zvezno drža^
Montano, kjer so jih presei^
Ijivo lepo sprejeli. Amerij||
glasba, stare slovenske Ij^j
ske in popularne pesmi
seveda lastne skladbe, ki so|
Rabaloojevci izvajali na j.
mosvoj način, so ogreli srj
Američanov. Fantje so im^
izjemno srečo, saj so lahi
nastopili na velikem bluegrai
festivalu, kjer so sodelovj
številni velikani ameriške fo|
in country glasbe.
V kratkem bodo fantje p
sneli kar tri video spote. Na
prej bo to video spot za pesei
»Jokal bom jutri«, dve skladi
pa bosta do novoletnih prazn
kov ostali presenečenje. Bab;
loo band je s
cer že posni
tudi vid{
spot za n
slovno pesei
njihovega a
buma »Dobi
jutro, delovi
ljudje«. S t
skladbo so si
delovali lai
tudi na fest
valu Melodij
morja in soi
ca v Piranu,
SIMON
BRGLE
V novo tisočletje
Po dveh nadvse uspelih
»prireditvah«, kot rad svoje
organizacijske podvige ime-
nuje mladi gospod Glavnik,
komandir ekipe, ki, skrita
za imenom Space Night pro-
ducer, že nekaj let pripravlja
največje in najodmevnejše
rave partye na sončni strani
Alp, se ima to soboto spet
zgoditi velik plesno-glasbe-
ni speljLtakel.
Organizator tudi tokrat pi
čakuje okoli tri tisoč gla\
množico vse številčnejše pi
pulacije, ki (vsaj večina izme
njih) svojo odvečno energij
namesto s popivanjem in preti
panjem sprošča s plesom i
dobro voljo. Za slednjo bo n
treh prizoriščih sejmišča Gol(
vec skrbelo več kot dvajset zni
nih domačih in tujih DJ-jev. N
glavnem prizorišču t.i. Techii
Floom bosta ob domači
zvezdnikih (Umek, Valentin
Kanziany, Bizzy, Dojaja) rolai
še Nemca Marco Carola i
Chris Liebing ter Avstrijci PeK
Pan, Adehc in Delano, rajajoi
pa bosta s pravilno odmerjen
mi besedami in kriki podpiht
vala MG Mars & MG Spot.
Za ljubitelje nekoliko met
kejše verzije elektronske glasb
- house - se bodo v Discotel
Gasablanca trudili Angležiii
Miss Paulette, Američan RoH
to Q. Ingram, Avstrijec Tini|
Kretschman, Italijan Spilleri
domačegrudna Aleksij '
Dekky. Tretje prizoriši
(Drum&bass) bodo tako ko
ponavadi okupirali mojsti
nalomljenih ritmov in odb
tih basov: Avstrijca Staudf
in Mako ter domačini Jami
ko. Kobilica in Elabjer.
Vstopnice za to najveČj'
avgustovsko »kulturno-z^
bavno prireditev« boste k"
pili kar na vhodu (predpf
daje nil), celonočno rajan!
pa vas bo stalo pičlih 25C
tolarjev. Najbolj zagreti ''
pregreti se bodo lahko ohl^
dili v celjskem bazenu, W
bo after-party. Na dan parO'
Millenium Night bo ekiP
Space Night producer pr^,
stavila tudi dvojno promo^
sko kompaktno ploščo, zap^
njeno z mojstrovinami znan^
svetovni DJ-jev, ki jih je v z^'
kroženo celoto zlil eden ''
med najboljših londonsM
DJ-jev John Johnson. i
STANE ŠPEG^
Mlade f rajle osvojile Grasko Goro
24. festival narodno zabav-
ne glasbe na Graški Gori je
ponovno privabil blizu pet
tisoč ljudi, ki so radi v nara-
vi, sproščenem okolju in uži-
vajo v prijetni glasbeni prire-
ditvi. Kulturnemu društvu
Graška gora s predsednikom
Dragom Plazlom je ponovno
uspelo pripraviti lepo priredi-
tev, ki povsem opravičuje
takšna vsakoletna srečanja
na nekdanji »gori jurišev«.
Za tri nagrade občinstva, ki
so jih prispevali župani občin
Velenje, Slovenj Gradec in
Mislinja, se je tokrat potego-
valo trinajst ansamblov. Ob-
činstvo je izpolnilo in oddalo
1915 glasovnic, največ, 633,
pa jih je glasovalo za odlično
skupino Mlade frajle, ki jo
vodita Marjan Hercog in men-
tor Brane Klaužar. To je drugi
festivalski uspeh mlade sku-
pine, ki je letos izdala kaseto.
Drugo mesto je osvojila
prav tako mlada skupina Iz-
vir z Dobrne mentorja Tone-
ta Videča, ki je dobila 427
glasov, tretji pa je bil ansam-
bel Roberta Goličnika z 201
glasom. Slavile so torej mla-
de skupine, ki so občinstvo
navdušile s solidnim igra-
njem in prijetnim, svežim
nastopom.
Izven konkurence sta na-
stopili domači skupini, Si-
mon Plazi s prijatelji in Fant-
je z Graške Gore. Prireditev
je ocenil direktor Založbe
Zlati zvoki, znan glasbenik,
ki je bil tudi član strokovne
komisije, Igor Podpečan:
»Slavile so atraktivne skupi-
ne, čeprav tudi te niso bile
slabe. Mislim, da so nagrade
prišle v prave roke. Vsaka
skupina ponuja nekaj novega
in vsaka je po svoje unikat. Z
delom se da vedno tudi nekaj
dobrega narediri. Tudi po da-
našnjem nastopu bo v našem
studiu dovolj dela.«
Prihodnje leto bo jubilej,
25 let festivala »Graška Gora
poje in igra«. Predsednik
Drago Plazi že razmišlja o
prihodnji prireditvi: »Vsako
leto je večje zanimanje an-
samblov, zato bo prihodnja,
jubilejna prireditev, trajala
verjetno dva ali celo tri dni.«
TONE VRABL
Ansambli so ob koncu skupaj zaigrali Avsenikovo Golico.
Voditelja prireditve Natalija Verboten in Jože Galič.
GLASBENI EK-PRESS
ROBBIE VVILLIAMS je za
računalniško igro Fifa 2000
posnel skladbo »It's Only Us«,
ki bo skupaj z balado »She's the
One« z albuma »IVe Been Ex-
pecting You« konec leta objav-
ljena na single formatu. Po še
ne potrjenih informacijah bo
na Williamsa v Fifi ob številnih
virtualnih nogometnih zvezd-
niiuh mogoče tudi igrati,
"j Lani ponovno obujena le-
I gendarna angleška zasedba
BAD COMPANV je pred raz-
prodano dvorano Greek Thea-
tre v Los Angelsu končala co-
me-back turnejo. Originalni
člani (pevec Paul Rodgers, ki-
tarist Mick Ralphs, basist Boz
Burrell in bobnar Simon Kir-
ke) so prvič po skoraj dvajse-
tih letih spet skupaj nastopili v
največjem kalifornijskem me-
stu in s setom starih uspešnic
navdušili tam prisotne ljubite-
lje »dobrega starega« ročka.
36-let po tragični smrti le-
gendarne country pevke
PATSY CLINE - pri nas jo
poznamo predvsem po zimze-
lenčku »Crazy« - je ta končno
le dobila svojo zvezdo na zna-
menitem hollywoodskem bu-
levarju Walk Of Fame. Pred
njo so v ta najbolj znan ploč-
nik na svetu v zvezde gravirali
že imena 2140 znamenitežev
iz sveta show-bussinesa.
Priletni novo-romantiki
DURAN DURAN bodo svojo
dvajseto obletnico prisotnosti
na glasbeni sceni še pred kon-
cem tisočletja obeležih z no-
vim studijskim podvigom. Al-
bum »Pop Trash« bo njihov
prvi za majhno ameriško za-
ložbo Hollywood Recors, h
kateri so prestopili od giganta
Capitol, ki jih je po besedah
Nika Rhodesa in Simona Le-
Bona, edinih originalnih čla-
nov, ki še delujeta v omenjeni
zasedbi, zadnjih nekaj let pre-
cej zanemarjala.
BOB DYLAN je prvič v sko-
raj štiri desetletja dolgi glas-
beni karieri dovolil uporabiti
delček kakšne svoje pesmi
(sample) v skladbi, pod kate-
ro ne bo napisano njegovo
ime. Gre za refren skladbe
»Knocking On Heaven's
Door«, ki ga bo v pesmi »Rise«
uporabila odlična britanska
pevka GABRIELLE. Omenje-
no pesem bo moč slišad na
njenem novem, tretjem albu-
mu, ki bo izšel sredi oktobra
pri založbi Go! Beat.
Saj ni res, pa je! BARRV
MANILOW, eden izmed naj-
bolj pocukranih ameriških
popevkarjev, v prostem času
posluša losangeleško under-
ground tehno radijsko postajo
KROQ, njegovi najljubši izva-
jalci pa so Undervvorid, Fat-
boy Slim in Chemical Brot-
hers. To, skorajda neverjetno
novico je zasledil tudi bavar-
ski tehno mojster DJ HELL in
na hitro priredil njegov hit
»Copacabana« ter ga uvrstil tu-
di na svoj LP »Munich Machi-
ne«, ki bo izšel konec tega
meseca. Sicer pa v glasbenih
krogih krožijo tudi govorice,
da se naj bi nekaterih Barrye-
vih uspešnic lotili trenutno
najbolj vroči angleški houser-
ji Basement Jaxx.
Po enajstih letih se na glas-
beno sceno spet vrača KEVIN
ROWLAND, nekdanji šef v
osemdesetih izjemo uspešne
angleške zasedbe Dexys Mid-
night Runners. »Zlobna« na-
tolcevanja poznavalcev, da ne-
koč eden izmed najbolj čisla-
nih britanskih avtorjev že de-
setletje preživlja ustvarjalno
krizo, so se izkazala za uteme-
ljena, saj bo Rowland svoj
come-back album »My Be-
auty« zapolnil z dvanajstimi
priredbami že neštetokrat ob-
delanih pop klasik (»The
Greatest Love Of Ali« - Whit-
ney Houston, »Rag Doli« - The
Four Seasons, »Daydream Be-
Uever« - The Monkees, »The
Long And Winding Road« -
The Beatles...).
Frontman lani razpadlih
grunge prvakov SOUND-
GARDEN Chris Cornell bo v
začetku prihodnjega meseca
krenil na veliko ameriško tur-
nejo, na kateri bo predstavljal
glasbo svojega pravkar posne-
tega albuma »Euphoria Mor-
ning«, ki se bo na trgovinskih
policah znašel 21. septembra.
Še prej bo mogoče kupiti sin-
gle »Can't Change Me«, tisti
najbolj neučakani pa lahko
delčke njegovih novih kreacij
poiščete na naslovu www.-
chris-ornell.com.
Prejšnjo soboto se je v švi-
carskem mestu Zurich, na
tradicionalnem devetem dru-
ženju ljubiteljev sodobne ple-
sne glasbe, zbralo kar pol mi-
lijona raverjev. Festival
STREET PARADE, ki se je
prvič zgodil leta 1992, na
njem pa se je zbralo le 2000
ljudi, je za berlinsko Parado
ljubezni največji tovrstni
glasbeni dogodek na svetu, za
razliko od številnih rockov-
skih megaveselic (Wood-
stock, Glastonboury...) pa je,
kot smo pri miroljubnih ra-
verjih vajeni, minil brez iz-
gredov.
Brazilski tabloid Caras je v
začetku tega meseca prvi obja-
vil shke nezakonskega sina še
vedno poskočnega rockozavra
MICKA JAGGERJA. 29-letna
Mickova priležnica, brazilska
manekenka Luciana Morad, je
v upanju, da bodo njeno sta-
novanje v New Yorku končno
le nehali oblegati paparazzi, s
trimesečnim Lucasom požira-
la za naslovnico in 7-stranski
poster. 56-letni Mick je oče-
tovstvo za Lucasa, ki je »urad-
no« sicer njegov sedmi otrok,
priznal šele po opravljenih
DNA testih, ki so bih tudi
pogubni za zakon z dolgolet-
no spremljevalko Jerry Hali.
Skupino OASIS je po osmih
letih zapustil kitarist in usta-
novni član Paul »Bonehead«
Arthurs. Po nekaterih anketah
najgrši angleški kitarist je
pred odhodom iz Oasis posnel
še večino skladb, ki bodo ob-
javljene v začetku prihodnje-
ga leta na četrtem albumu te
najpopularnejše britanske
ročk zasedbe devetdesetih.
Organizatorja letošnjih fe-
stivalov NOVI ROČK '99 in
OFF ROČK, Radio Študent in
ŠKUC ROPOT, sta prejšnji te-
den objavila »rezultate« nate-
čaja za to tradicionalno druže-
nje ljubiteljev nekoliko dru-
gačne ročkovske godbe. Žiri-
ja, sestavljena iz sodelavcev
Radia Študent, je na glavni
večer, v soboto, 18. septem-
bra, v Križanke povabila pet
bendov (Glasshoppers iz Re-
ke, Elvis Jackson iz Ajdovšči-
ne, Noctiferia iz Ljubljane,
New Breed iz Novega mesta in
Utopija iz Kamnika), na Ročk
Offu, ki se bo zgodil dan prej v
klubu K4, pa bodo poleg new-
yorškega duberja Dr. Israela
nastopili Jungle Star Cummu-
nite (Lj), Sphere (Idrija), Tech
Abuse (Lj), Psycho-clan
(Kranjska gora) in Celjan
ELABJER.
Ladno mrzhci, ki je letos
zajela ves svet, se je pred ne-
davnim uspelo priključiti tudi
24-letnemu ENRIQUEU
IGLESIASU, sinu bolj slavne-
ga Juha Iglesiasa. Enrique je
sicer v špansko govorečih de-
želah že precej uveljavljen
glasbenik, saj je tam v zadnjih
treh letih prodal kar 13 mili-
jonov plošč, s špansko-angleš-
ko viagrasto popevko »Baila-
mos« pa se mu je končno le
uspelo prebid tudi v zgornjo
polovico lestvic v ZDA in
Evropi. Mladi Iglesias je tako
čez noč postal drugi najbolj
zaželen latinos. Prvi je seveda
še vedno Ricky Martin, ki s
svojim istoimenskim angleš-
kim LP prvencem in poskoč-
nico »Livin La Vida Loca« že
tri mesece pustoši po svetov-
nih lestvic.
STANE ŠPEGEL
Najpopularnejša britanska ženska R&B zasedba ETERNAL je
na mesto letos odpadle Kelle Bryan rektrutirala širši javnosti
doslej popolnoma neznano TJ. Novo formirani trio - poleg TJ
sta v skupini še sestri Benett, Vernie in Esther - bo svojo novo
ploščo posnel v Ameriki, prvi single »What'cha Gonna Do« pa
bo v trgovinah že 20. septembra.
Radio Celje na mrkovi črti
ter ob njej
»Projekt« Sončev mrk na
Radiu Celje smo minulo sre-
do izvedli tako, kot smo na-
črtovali.
Na terenu smo imeli Matejo
in Bojana, ki sta se oglašala iz
Celja, pa Simono in Matjaža na
Goričkem, Dan in Aleš sta se
oglašala iz Madžarske, Primož
Škerl je bil na terenu s celjski-
mi policisti, Jerneja in Tadejo,
ki sta pri nas na počitniški
praksi, smo poslali na konjiški
in zreški bazen, kjer so pripra-
vili skupno opazovanje mrka.
Tone je povprašal v celjski po-
rodnišnici, kdo bo Celjan ali
Celjanka, ki bo pokukal na svet
v času mrka, Simon, Nataša,
Robi in Mitja pa smo bili v
radijskem studiu.
Telefoni so brneli, ljudje so
spraševali, kako varno opazo-
vati mrk, saj je zaščitnih očal
zmanjkalo v Celju že v petek.
Radijci smo svetovali le tisto,
kar so priporočah v ministrs-
tvu za zdravstvo, ostalih zaš-
čitnih metod pa raje ne. Zelo
zanimivo je bilo v studiu po
12. uri, ko smo naenkrat vzpo-
stavili štiri telefonske zveze z
našimi kolegi na terenu, ob
pol enih pa smo tudi tisti, ki
smo bih v studiu, zapusdli
položaje in se odpravili opazo-
vati Sončev mrk na Glavni trg.
Radio Celje pa vseeno ta čas ni
mrknil. Spustili smo elektron-
sko glasbo Mihe Kralja, ki se
nam je zdela, da je prav pri-
merna podlaga za opazovanje
mrka.
Poslušate nočni
program Radia
Celje?
In zakaj ne? Morda ste zasledi-
li, ali pa tudi ne, da imamo odslej
nočni program tudi ob torkih?
Na 14 dni se kot voditelja izme-
njujeta zabavni Sebastjan in in-
telektualno razpoloženi Mohor.
Ob sobotah pa imamo štiri vodi-
telje, ki bodo program vodili
izmenično. V soboto, ki prihaja,
bo z vami Matjaž, za njim Miha
in nato Damjan ter Rok, ki sta
ognjeni radijski krst prestala to
soboto, ko sta v studio povabila
plačanega ljubimca in pripravila
precej zanimiv radijski večer,
poslušalo pa ju je, sodeč po
telefonskih klicih, tudi kar nekaj
mladih poslušalcev. Podobnih
tem, obljubljata, bo v njunih
oddajah še več.
Ne pozabite na 18.
september!
Saj veste, 19. septembra praz-
nuje Radio Celje 45. rojstni dan.
Že dan prej pa Radio Celje pri-
pravlja veliko žurko za svoje
poslušalce. Sredi Celja vas bodo
od 15. ure dalje zabavali: Vi-
vian, ČuM, Brendi in Korado,
Andrej Šifrer, Mi2, Victory,
Grozdje in Nude. Miran Rudan
z Remi bandom, žal, zaradi hu-
de prometne nesreče, ki jo je
imel, ne bo prišel. Obljubljamo
vam dobro žurko, vstopnine ne
bo, za hrano in pijačo bo poskr-
belo podjetje S&S iz Celja, žura-
li pa bomo še v nedeljsko jutro.
Rezervirajte si čas!
NGL
Foto: MITJA UMNIK
Studijska radijska ekipa je v času, ko je Luna nad Celjem najbolj prekrila sonce, mrknila na
Glavni trg. Simon Šarlah, Robi Tajnik, Nataša Gerkeš, Mitja Knapič in Stane Špegel smo
občudovali predvsem srebmkasto svetlobo, ki je v času mrka zagrnila Celje.
STEBtflro
živalska farma
Prepir je klasična forma slo-
venskega medsebojnega ko-
municiranja. Pa ne tisti zdrav,
konstruktiven pref^i M irna v
ozadju nek smisel. SMk^l
naj bi privedel dofneke hpve, ,
oblike soglasj(ii"^do"' reŠitii^',
problema, H^hi strankama v
prepiru oir\6gočahneka nomj
izhodišča. V tem primeruj^
prepir ddoval kot kafarzdf
očiščenje Ustih podzavestnih
smetk v o^osu med dvemdi
recimo jima piijatelja^i plck-'
nejo v dvogovor MeTprepi-
rom, ki za trenutek omadežu-
jejo medsebojne odnose, se pa
te smetke po treznem premi-
sleku vendarle pokažejo vsaj
kot otročje kaprice ali pa kot
groteskna človekova samov-
šečnost (še zmeraj zdrava).
Ne govorimo o prepiru, ki je
bil v antiki tako konstruktiven
in iracionalno moder, da je iz
malih Aten naredil največjo te-
danjo silo na svetu. Slovenski
prepir je drugačen! Slovenski
prepir vsebuje incestuoznost,
častihlepje ali pogoltnost na de-
nar, ki gasita v ozadju tleči
incest, ozkosrčnost, zastrt po-
gled (kot farovški konj), grozlji-
vo pomanjkanje smisla za hu-
mor in posledično tudi nerazu-
mevanje humorja, razen tiste-
ga na nivoju gasilske veselice
ali štale v smislu tiste znane:
kri v luft, čreve na plot. Na
drugi strani prepira pa običaj-
no stoji cankarjanska bolezen-
ska strast, ljubezen do pravice,
ki se običajno enači z resnico in
se v socialnem smislu kurba z
množico ponižanih in razžt
nih. V zadnji oddaji Sten
sem gostil (Borut je užival s
zaslužene počitnice) dva p
sednika KŠCR, predsed^
^študentov tukajšnje regije
I jdDmoLče. Pogovarjali smo ^
prepiru in o konkretfigm pj\
rdi ki se je vnel med dve.
" njihovima predsednikor,
rnMdiegalSio izvoljeno prečk
njtp in med l^tdno izvoljen
predsednikom. Spor je v ti
kaj je zdaj legalno in kaj
Oba imata svoje argumei
stara predsednica je že popn
la za pravno razl^o svojih
janj (dekle vsebuje vse arhe
ske iztočnice, da nekoč post
klasičen slovenski politik),
naj bi bila sporna, in naj bi\
z novoizvolitvijo sedanji
predsednika, študentje am
rali. Kaj se bo izcimilo, ve sj
Bog! In gospodek Bog nas zn
raj znova preseneča, zm
znova nas uči, da se nikoli i
ne naučimo glede naših pre^
rov.
Največ, kar zmoremo, je I
da razumemo zadnji prq
pa še tega vsak po svoje in
imamo priložnost za nov p
pir, ki bo sledil o tem, kdo ii
prav glede razlage o prejšnji
prepiru. Saj poznate tisto zr
menito Orwellovo »Živah
farmo«, kjer se razvne boj m
dvema prašičema. Težava ji
tem, da je eden izmed nf
imenovan Napoleon. In zg
napoleonizem je težava, ki
ne bomo nikoli rešili.
MOHOR HUD
SKRITA KAMERA
•	Sončni mrk je tudi za sloven-
ske televizijce pomenil svojstven
izziv. TV Slovenija je dobro izko-
ristila priložnost, ki se ne bo tako
kmalu ponovila. Naravni pojav
so posneli kar z devetimi kame-
rami in naredili tudi takšne po-
snetke, kot jih do zdaj ni še
nobena svetovna televizija. Kdor
zna, pač zna, je ob tem menda
izjavil veliki RTV-jevski šef Ja-
nez Čadež; Sicer pa, kaj ne bi
znali, ko pa so televizijsld kadri
navajeni, da se jim pogosto
stemni pred očmi.
•	V teh poletnih dneh je med
slovenskimi gledalci že pozab-
ljena nepopisna žalost, ki je na-
stala, ko je pred kakšnim letom
dni male el^ane zapustila »kra-
ljica naših src« Esmeralda. Na
komercialnih postajah so jo us-
pešno nadomestile nove junaki-
nje, zaradi katerih dobiva solzne
oči tudi programski direktor na-
cionalke Janez Lombergar. Pa
ne zaradi tega, ker bi mu žalost-
ne usode latinsko-ameriških ju-
nakinj tako glpboko segle v srce.
Globoko ga prizadene okus pov-
prečnega slovenskega gled^ca,
ki ne zna ceniti globokoumnih
kulturnih in umemiških izdel-
kov, nastalih v njegovi TV hiši.
•	Urednik TV Dnevnika Vlado
Krejač je zelo nezadovoljen z
letošnjim poletjem. Deževni
dnevi ga motijo pri igranju golfa.
dejstvo, da se to poletje ni zgodi-
la niti ena sama politična afera,
pa mu povzroča težave pri se-
stavljanju TV Dnevnika. Povrhu
vsega so na dopustu še držav-
nozborski poslanci, zato male-
mu velikemu uredniku ni preo-
stalo drugega, kot da je poletne
dnevnoinformativne oddaje na-
polnil z vsakdanjimi zgodbami
in problemi čisto navadnih dr-
žavljanov.
• Vztrajnost je lepa čednost,
dokazujejo mnogi mladi ambi-
ciozni kadri slovenske televizije,
ki se bonjo za svoj košček slave
pod televizijskimi žarometi. Ta-
ko so uredniki nacionalne TV
mladi televizijski novinarki Pe-
tri Kerčmar, ki že dobro leto dni
vodi TV Dnevnike, pred tem pa
se je dalj časa kalila tudi v drugih
informativnih oddajah, izpolnili
njeno največjo željo: sprejeli so
jo v redno službo. Kljub popu-
larnosti, ki jo je Peti"a že deležna,
pa se pripravništvu ni mogla
izogniti. Red mora biti in to velja
za vse, so ji menda povedali.
Miša Molk
Vinko Šimek
• Miša Molk in Vinko Šimek dokazujeta, da stara ljubezen zlepa ne
zarjavi. Ker sta pred leti skupaj vodila TV križanko, s katero je Mišika
storila prve korake na poti k slavi, mu zdaj, kot odgovorna urednica
razvedrilnega programa, vrača naklonjenost. Vinko je tako postal
nepogrešljivi soustvarjalec oddaje Petka. V njej, skupaj s preživetim
Tonetom Fornezzijem - Tofom, prodaja stare štose za nove naivneže.
V primerjavi z njunim humorjem so prežvečeni vid o policajih
naravnost duhoviti, vid o blondinkah pa prava genijalnost.
CELJSKI RADIJCI OD B DO V
Simon Sketa
Tonski tehnik in glasbeni opremljevalec z
dobro delovno kondicijo je Simon Šketa, ki
je v naši hiši med mlajšimi zunanjimi sode-
lavci. Vedno nasmejani Simon je pripravljen
na vse »štose«, ki si jih umislijo napovedo-
valci in voditelji, nikoli mu ni težko izpolniti
glasbenih želja poslušalcev, ker dobro obvla-
da delo v fonoteki in se dobro razume tudi z
računalnikom.
Njegov najbolj razburljiv radijski dan je bil
gotovo letos v začetku julija, ko je zvečer
brskal po fonoteki, da bi izpolnil glasbene želje
poslušalcem. Ko pa je med zgoščenkami zagle-
dal kačo, za katero še danes ne vemo, kako se
je pritihotapila v radijske prostore, ga je menda
prvič v življenju minilo veselje do izpolnjeva-
nja glasbenih želja. A si je kmalu opomogel in
jih sedaj ponovno izpolnjuje. Še posebej dolgi
so njegovi sobotni radijski popoldnevi, ki se
zavlečejo v zgodnje jutranje ure nedeljskega
jutra, saj dela tudi na sobotnem nočnem pro-
gramu Radia Celje. »Vse za ljubi kruhek,«
pravi.
Simon je tudi študent, precej priden, pa
sodelavec celjske kabelske televizije, v odjav-
nih špicah marsikatere oddaje boste zasledili
njegovo ime, najbolj pa je zvest našemu radiu.
In punci, seveda.
Simon izbira glasbo za sobotne radijske po-
poldneve in večere, pa četrtkovi dopoldnevi ter
torkova in sobotna jutra so »njegovi«. Ko je
prišel v radijsko redakcijo, ga je pri glasbenem
izboru pogosto zaneslo. Preveč se je zanašal na
lasten glasbeni okus, ki se nekako ni skladal z
okusom poslušalcev Radia Celje, sedaj pa se je
že »skuliral« in izbira takšno, da je pisana na
kožo poslušalcem. Za svojo dušo pa si jo ^
doma.
Simon Šketa kar precej časa preživi v ra'
ski redakciji, priljubljen pa je predvsem ^
napovedovalci. Pri izvedbi programa je zj
pomembno dobro sodelovanje med vod'
Ijem programa in tonskim tehnikom. In
mon se tovrstnega sodelovanja nikoli ne ^
ni.	N'
rnrilHin]
tv vodic	i m
m\	ty vodič
■ __ _
mam

ty vodic	1 ES
EDI	tv vodič
llMiiiM
\	FILM - TELEVIZIJA	i e
Dragulj z Mississippija
Isjaslov originala je tako
mjetna besedna igra, da jo
enostavno moram predelati.
Cookies fortune - namesto
fortnne cookies, kolačkov
0ode ali sreče ali premože-
nja?, ^^ P^ ^^^ dobite,
tam', kjer jih dobite, pa jih je
pametno pred uporabo (beri:
požrtjem) prelomiti. Kajti v
njih boste našli na listku na-
pisano napoved usode za te-
Icoči dan. Naslov filma torej ni
piškotek usode, ampak usoda
piškotka. Piškotek je v tem
primeru nadimek vdove (Pa-
tricia Neal), ki neznosno po-
greša svojega moža, in če bi si
ta vdova na začetku filma
prelomila fortune cookie, bi ji
v njem pisalo: Naslednjega
dne boš legla, položila blazi-
no na glavo, cev pištole pa na
blazino in se ustrelila. In s
tem filma še zdaleč ne bo
konec. Kajti nekje blizu se na-
hajajo še tvoja nečakinja Ca-
mille (Glenn Close), ki bi ra-
da samomor kot sramoto v
družini prikrila; črna ovca
družine Emma (Liv Tyler). ki
se je, naveličana klatenja po
deželi, pravkar vrnila v mesto
in se ne more upreti ognju, ki
gori med njo in pravkar vno-
vačenim policajem Chris
0'Donellom; da ne govorimo
o črncu Willisu (Charles Dut-
ton), ki je s Cookie živel in je
sedaj po krivem obdolžen
umora. In seveda, na piano
pride tudi starkina oporoka,
ki je skrita - kje drugje kot v
škatli s piškotki.
Film je izredno ležeren, pri-
jeten, ribolovski (vem. da je
neobičajen pridevnik, toda ne
morem pomagati, tako pač
je), deluje kakor dva ded le-
dene limonade na vroč dan.
Robert Altman je renomirani
režiser, čigar specialnost je is-
kanje absurda v različnih
okoliščinah. Pri tem se mu
seveda dogajajo vzponi in
padci. Primer vzpona bi bil
recimo M. A. S. H. - vojna je pač
izredno plodno zemljišče za
absurd, tam ta raste sam od
sebe. naglo kot kopriva. Ven-
dar pa je tedaj, kadar je nje-
gov pristop preveč intelektua-
len. režiserjev končni izdelek
nekaj otroško naivnega - ker
je dogajanje nenadoma stra-
šansko nategnjeno in izumet-
ničeno. Primer padca je tako,
recimo. Pret - a - porter. preti-
rana modna farsa, ki je ni
moglo rešiti niti zaključno
sprehajanje golih manekenk
po modni pisti. Dragulj z Mis-
sissippija leži nekje na sredini
(ali nekaj nad sredino) med
tema dvema skrajnostima.
Ima uspele scene, tokrat
izredno bizarne slike globoke-
ga ameriškega juga - res. ved-
no me je zanimalo, če se tam
v resnici najdejo ljudje s tako
norimi karakterji, predvsem
Glenn Close vodi za nekaj me-
trov. vendar ji drugi gladko
sledijo... in tiste malo bolj
naivne. (Deček, ki je nekaj
videl, in oče. ki mu tega nika-
kor ne verjame? - prežvečeno!
Zapravljanje časa!) In zato
sem tudi dejal, da je film kot
dva ded limonade. Kajti, če
ga gledaš v veliki vročini, je
tudi dva ded nekaj, kar poteši
žejo, vsekakor pa bi bilo bolje
imeti na razpolago liter ali
kar dva.
Tisti gledalci, ki so obože-
valci hord različnih odličnih
igralcev na kupu v enem fil-
mu. bodo vsekakor prišli na
svoj račun. Poleg prej omenje-
nih igrajo še Lyle Lowett, Ned
Beatty, Julianne Moore... in
da posvarim ljubitelje Liv
Tyler, hčerke Stephena »Aero-
smith Velika usta« Tylerja.
dolgolasa deklica, ki ste si jo
morda najbolj zapomnili v
Plešem sama (ali Armaggedo-
nu. seveda), je v pričujočem
filmu ostrižena povsem na
kratko. Toliko, da boste pri-
pravljeni na šok. Ah. ja. in če
smo že pri šokih, medtem ko
pričujoči film simpatično ko-
ketira s kriminalnim žanrom,
kmalu pride v kina tudi dru-
gi. povsem kriminalni Alt-
man - Gingerbread man. po-
snet naravnost po scenariju
»mojstra« odvetniških srh-
Ijivk, Johna Grishama. Mor-
da bo to naslednji liter limo-
nade. (Ali pa piva?)
PETER ZUPANC
Kaj dogaja
Osemnajstletna Ronna sku-
paj z omahljivo partnerko v
zločinu in kolegico trgovko
Claire obupano išče denar za
najemnino, ker ji grozi prisil-
na izselitev. Zaletavi Britanec
Simon s prijateljem Marcusom
divja po cesti v noči, v kateri
med obiskovanjem striptiz ba-
rov v Las Vegasu ne poznata
nikakršnih zadržkov. Televi-
zijska zvezdnika Adam in
Zack se znajdeta v središču
zasede, ki jo policaji nastavijo
preprodajalcu mamil - in to se
zgodi na zelo grozljivi božični
večerji.
V komediji Kaj dogaja nezgo-
de skupine mladih ljudi trčijo ob
nepredvidljivo podzemlje Los
Angelesa. Komedija je vpeta v
časovni okvir enega dne in je
nenavadno oblikovana, saj
spremljamo tri ločene skupine
'ljudi z različnih zornih kotov,
vse pa so vpletene v šušmarsko
preprodajo mamil. Tu sta trgov-
ki iz supermarketa, ki ju je sreča
pustila na cedilu, nato dva igral-
ca, ki nastopata v žajfasti nada-
ljevanki in nazadnje vihravi bri-
tanski izgnanec. Sredi nore vož-
nje izvemo vse o priložnostih, ki
jih ponuja mrežni marketing, o
telmikah tantričnega ljubljenja
in o tem, kako na hitro pridi do
denarja z raveom, pri čemer sta
ti v pomoč zgolj ščepec iznajdlji-
vosti in najbolj osnovno znanje
medicine.
Film Kaj dogaja bo na spore-
du v Metropolu in Poletnem
kinu od danes dalje.
Ronna je na božični večer soo-
čena z možnostjo prisilne izseli-
tve, zato se odloči prvič poskusi-
ti v preprodaji mamil. Vse sku-
paj bi moralo biti dokaj lahko,
vendar se stvari kmalu zaplete-
jo... Film je režiral Doug Liman,
ki je bil tudi kamerman in je
en^ nalogi opravil tudi pri ko-
mediji Swingers. Scenarij je na-
pisal John August, ki je prej za
televizijo priredil otroški knjigi
Razpoke v času in Kako pojesti
pečenega črva, sodeloval pa je še
pri nekaterih drugih risankah.
Eno glavnih vlog (Claire) igra
Katie Hohnes, Jay Mohr
(Zack), ki je navduševal v Jerry-
ju Maguireju, ter Sarah Polley
(Ronna), ki se je najbolj uveljavi-
la z nastopom v filmu The Svveet
Hereafter, dobitnikom Zlate pal-
me za leto 1997.	NMS
POLETNI FILMI
v objemu s tujcem, ameriški triler; režija: Peter Hali, igrajo:
Rebecca DeMornay, Antonio Banderas, Harry Dean Stanton.
Alison je kot psihiatrinja specializirana za psihopate in
serijske morilce. V poslu je uspešna, v vsakdanjem življenju pa
Wadna, kar se kaže kot osamljenost na intimnem področju. Ko
spozna Josha, jo osvoji s svojim šarmom, samozavestjo in
razigrano bistroumnostjo. Zaljubi se vanj, kar jo vznemirja in
plaši obenem. Njeno življenje izgleda krasno, a kmalu postane
žrtev zastraševanja. Kri v hladilniku, uvelo cvetje... Njeno
življenje se spreobrne, sama pa ne ve, kdo ji to počne: psihopat,
ki ga proučuje, ljubosumni sosed ah pa celo njen ljubljeni Josh.
Film V objemu s tujcem je izvrsten triler, ki preseneti s svojim
koncem.
Film bo na sporedu v nedeljo, 22. avgusta, ob 18. uri.
April prihaja, ameriška drama; režija: Mike Newell, igrajo:
' Miranda Richardson, Josie Lavvrencvv, Polly Walker, Joan Plo-
wrihgt, Alfred Molina...
»Majhen srednjeveški italijanski grad na obali Sredozemlja v
najem meseca aprila, osebje vključeno, White Box Z 1045
E.C.A. The Times«... Zamislite si mesec dni v raju, ne da bi
počeli nič drugega kot tisto, o čemer ste vedno sanjali. Film
April prihaja je dobitnik dveh Zlatih globusov, na sporedu pa bo
v torek, 24. avgusta, ob 20.30.
Knjiga o džungli, ameriški film; režija: Stephen Sommers,
•grajo: Jason Scott Lee, lena Headey.
Sto let po objavi danes že klasične mladinske zgodbe je
Stephen Sommers posnel tretjo ekranizacijo zgodbe angleškega
nobelovca Rudyarda Kiplinga, ki prikazuje še en pustolovski
sprehod po džungli, zanimiv za mlajše in starejše gledalce,
izgubljen v volčjem tropu se deček Mowgli s pomočjo svojih
prijateljev - panterja Balooja in kače Kaa nauči zakonov džun-
gle, pri tem pa ne izgubi svojega človeškega bistva.
Film bo na sporedu v sredo, 25. avgusta, ob 20. uri.
V DRUŽBI S KANALOM A
Johnny Mysto
Ameriški mladinski film
iz leta 1996 bo na sporedu v
soboto, 21. avgusta, ob 14.
uri. Režija: Jeff Burr, igrajo:
Toran Caudell, Russ
Tamblyn, Patrick Renna,
Amber Tamblyn, Michael
Ansara.
Johnny Mysto je fantič iz
predmestja Los Angelesa, ki
ima veliko željo - postati naj-
večji čarovnik na svetu. Edina
težava pri tem je, da mu čarov-
nije ne gredo preveč dobro iz
klobuka. V trenutku, ko mu
veliki čarovnik Blackmoor po-
dari magični prstan iz srednje-
veške Anglije, se vse se stvari
obrnejo na bolje in Johnny
postane zvezda...
Izbrisani spomini
Ameriški triler iz leta 1993
bo na sporedifc-v soboto, 21.
avgusta, ob 22. uri. Režija:
Arthur Allen Seidelman,
igrajo: Melissa Gilbert, Ted
Shackleford, Scott Plank,
Christopher
Stone.
Lynn Matt-
hews je uspe-
šna modna
kreatorka, ki
dela v pre-
stižni new-
yorški četrti
Manhattan.
Ko z avtom
skoraj povozi
nekega peš-
ca, začne sa-
njati o žen-
ski, ki pada v
jašku dviga-
la. Sanje jo
tako pretre-
sejo, da se
odloči obi-
skati hipnoti-
zerja, ki bi ji
pomagal raz-
jasniti nena-
vadne prizo-
re ...
Črni dež
Ameriški triler z letnico
1989 pomeni pravo poslasti-
co, na sporedu pa bo v nede-
ljo, 22. avgusta, ob 20. uri.
Režija: Ridley Scott, igrajo:
Michael Douglas, Andy Gar-
cia, Ken Takakura, Kate
Capshaw.
Ker se je eden najboljših new-
yorških policistov Nick (Mic-
hael Douglas) zadnje čase pre-
več ukvarjal s svojo nekdanjo
ženo, je precej zanemaril svoje
delo. Sedaj se mora ponovno
izkazati in dokazati, da je naj-
\)oljši. Izziv mu postane težka
in zelo pomembna preiskava.
Zasledovati mora šefa ene naj-
večjih japonskih mafij in Japon-
cem za vselej prekrižati poti...
Hci teme
V življenjskih zgodbah, v
ponedeljek, 23. avgusta, ob 20.
uri bo na vrsti ameriški film iz
leta 1992. Režija: Joseph Sar-
gent, igrajo: Nicollette Sheri-
dan, Nick Mancuso, Michael
Cavanaugh, Max Gail, Elliott
Gould, Boyd Kestner.
Mlada, lepa in zapeljiva Sa-
ra Calder sanja o življenju na
odru, medtem ko v resničnem
življenju služi kruh s plesa-
njem v raznih hollywoodskih
nočnih barih. V tem grozlji-
vem svetu seksa in drog ji je
edina uteha njen ljubimec in
policist, Toby Bellovvs. Ko ne-
kega dne najdejo Sarino prija-
teljico kot žrtev grozljivega
umora, Toby nenadoma izgi-
ne brez sledu ...
Micahel Douglas v filmu Črni dež
KINO
Celjski kinematografi si pridr-
žujejo pravico do spremembe
programa.
Union: 19. do 25. 8. ob 16.,
18.30 in 21. ameriški thriller
Matrica.
Metropol: od 19. do 25. 8.
ameriška drama Dragulj z Mis-
sissipija.
Mali Union: od 19. do 25. 8.
ob 18. in 20.30 črna komedija
Kaj dogaja.
Poletni kino (v Prothasije-
vem dvorcu - vhod nasproti
Likovnega salona - v primeru
slabega vremena bo predstava
v kinu Union): od 19. do 25. 8.
ob 22. ameriška komična dra-
ma Kaj dogaja.
Kino Žalec 21. ob 21. ljube-
zenska drama Podle Igre in 22.
8. ob 20. komedija Vrnitev obi-
skovalcev.
Kino Dobrna 21. ob 19. in 22.
8. ob 17. uri ameriška romantič-
na komedija - drama Življenje
je lepo.
Gremo v kinol
Zadnje nagradno vprašanje je predstavljalo malce trši oreh -
pravilen odgovor pa se glasi Romanca v Seatlu in Joe proti
vulkanu. Nagrajenci so Aleksander Repas, C. 14. divizije 1,
Štore, Suzana Jager, Tratna 27, Grobelno in Nataša Drozg, Na
Zelenici 8, Celje. Nagrajenci bodo prejeli vstopnico za ogled
filma Celjskih kinematografov.
Tokrat vas sprašujemo, kako je ime očetu Liv Tyler? Liv si
lahko ogledate v filmu Dragulj z Mississippija.
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 30000 Celje,
do ponedeljka, 23. avgusta. Izžrebali bomo tri dobitnike vstop-
nic za Celjske kinematografe.
ffl	ZA AVTOMOBIUSTE	ll!l'VJIij'l!lii
Novi dvanajstvaljnilc,
spremenjeni CLK
Nemški Mercedes Benz
(Daimler Chrysler) je vse do-
slej imel svoj dvanajstvaljni
bencinski motor, ki ga je
vgrajeval v najprestiinejše
avtomobile v programu.
Za letošnji septembrski av-
tomobilski salon v Frankfurtu
pa je pripravil obnovljeno iz-
vedenko tega dvanajstvaljni-
ka, ki bo v mercedesih v resni-
ci na voljo tja proti koncu leta.
Zla začetek bo ta dvanajstvalj-
nik poganjal limuzine razreda
S in komaj rojeni kupe CL.
Dvanajstvaljnik bo imel valje
razporejene pod kotom 60 sto-
pinj, delovna prostornina bo
5,8-litra, moči bo za 367 KM
pri 5500 vrtljajih. To je za 27
KM manj, kot jih ima sedanji
dvanajstvaljnik; navora bo po
novem 530 Nm pri 4250 vrtlja-
jih v minuti. Tehnično bo to
seveda zelo napreden motor,
saj bo imel po dve vžigalni
svečki na valj, pa po tri ventile
(kar je zanimivo), poleg tega
pa se bo vrsta valjev v prime-
ru, ko avtomobil oziroma mo-
tor ne bo potreboval vse moči,
samodejno izklopila. To pri-
naša manjšo porabo in seveda
boljši izkoristek.
Novi motor bo tehtal 222
kilogramov oziroma za 22 od-
stotkov manj kot prej, v kupe-
ju CL 600 pa naj bi po tovar-
niških podatkih porabil vsega
13,4 litra goriva. Kot pravi to-
varna, naj bi kljub manjši mo-
či v primerjavi s predhodni-
kom kupe CL zmogel doseči
100 km/h v 6,1 sekunde (prej
6,6 sekunde). Hkrati s tem
novim dvanajstvaljnikom bo
tovarna posodobila in spreme-
nila tudi kupeja-kabrioleta
CLK. Tako bodo že čez nekaj
tednov ponudili novo izve-
denko CLK 430 kabriolet (VB
motor, 250 km/h), poleg tega
pa bo avto doživel nekaj manj-
ših kozmetičnih popravkov,
drugačna bo tudi oprema. Se-
veda pa bo nekaj drugega CLK
55 AMG. Tako bo V8 motor
ponujal zmogljivih 347 KM in
pognal avtomobil do 100 km/
h v 5,4 sekunde.
Na sliki: prenovljeni CLK.
BMW izdeluje tudi kolesa
Bolj ali manj je že znano,
da velika večina avtomobil-
skih tovarn ob vsem drugem
izdeluje tudi dvokolesa.
Gre pač za domnevo, da so
kupci avtomobilov tudi pre-
pričani kolesarji-kar seveda ne
more biti povsem zgrešeno.
Seveda se med njimi pojavlja
tudi nemški BMW, ki je, kot je
znano, uspešen izdelovalec
avtomobilov in motociklov.
Leta 1992 je tovarna kupcem
prvič ponudila tudi svoja kole-
sa, ki so nosila zgolj oznako te
tovarne, v resnici pa so vse
sestavne dele dobavili zunanji
dobavitelji. Sedaj pa tovarna
prihaja na trg z novim rodom
teh koles, ki so v veliki večini
plod njihovega znanja in me-
hanike.
Tako je zahtevnim gorskim
kolesarjem namenjeno kolo z
oznako Q5.T. Pri tem kolesu je
nosilni okvir iz aluminija,
prednje vzmetne vilice pa so
izdelane tako kot pri motoci-
klu. Zadnja vzmetna roka je
vpeta samo v eni točki (kar
sicer ni kakšna izjemna po-
sebnost), tako prednje kot
zadnje vzmeti pa je mogoče
stisniti za 100 milimetrov. To
kolo je ob tem opremljeno s
Shimanovim menjalnikom,
kolutne zavore je prispevalo
nemško podjetje Magura, kr-
milo pa italijanski ITM. Seve-
da pri BMW niso pozabih
predvsem na dejstvo, da naj bi
bilo še tako vrhunsko kolo
zložljivo, tako da ga je mogoče
spraviti v prtljažnik. To seve-
da velja tudi za Q5.T.
Na sliki: Q5.T.
Kaj je imel Ceausescu?
v Bukarešti so pripravili zanimivo razstavo avtomobil^
ki jih je imel nekdanji predsednik Ceausescu. Seveda i
večino teh avtomobilov dobil v dar.
Tako so bili v njegovi zbirki tudi mercedes 350 SL, kj,
sedaj vreden nekako 75 tisoč mark, pa znamenita romurisl
dacia 1100 (7500 mark), tudi Manov avtobus z dizels^
motorjem (!), znameniti VW kubel (vojaško vozilo), bui(
electra, ki mu ga je podaril nekdanji ameriški predsedrij
Richard Nixon ipd. Vsekakor zanimiva zbirka.
I	ZA AVTOMOBIUSTE	I Vtl
Po kupeju
tudi roadster TT
jyjemški Audi je lani posta-
krjl na cesto sedaj že slovite-
ga kupeja TT, tedaj oziroma
veliko prej pa napovedal, da
1,0 prav kmalu ponudil tudi
roadstersko izvedenko.
; Sedaj se je to tudi zgodilo.
iRoadster TT, kot se avto
luradno imenuje, je bil prvič
(predstavljen na tokijskem av-
tomobilskem salonu leta
1995, vendar v tem času ni
doživel bistvenih karoserij-
skih sprememb. Seveda je av-
to povsem podoben kupeju,
ienaka je tudi mehanika in vse
jdrugo. Razlika je seveda v
^trehi. Platneno prekrivalo je
^ogoče zložiti ali razped roč-
no (10 sekund) ah ob pomoči
elektrike (15 sekund). Na ra-
|funa platnenega prekrivala in
dejstva, da slednje precej
pokvari aerodinamiko vozila,
^e količnik zračnega upora
0,36, poleg tega so morali še
dodatno učvrstiti karoserijo,
zato je avto oziroma roadster
od kupeja za nekako 100 kilo-
gramov težji.
" Seveda je roadster TT res
pravi roadster: dolžina je
fkromna (nekaj več kot štiri
tnefrej, koloteka široka, kolesa
z gumami velika, medosna
razdalja prav tako. Pri Audiju
so zato, da so izboljšali aerodi-
namiko, posebej »zgladili«
spodnji del vozila (tam je zato
tudi spojler) in avto precej časa
preskušah ne le v vetrovniku,
pač pa tudi v vodi. Avtomobilu
sicer namenjajo samo en mo-
tor, in sicer 1,8-litrski štirivaljnik
s po petimi ventili na valj. Do-
dan je turbinski polnilnik s hla-
dilnikom polnilnega zraka, kar
pripomore h 180 KM. Ta motor
namenjajo šibkejši izvedenki
roadsterja, ki tako dobi še pet-
stopenjski ročni menjalnik, ne-
kaj večji prdjažnik (220 litrov),
avto pa doseže največjo hitrost
222 km/h. Močnejša različica
ima enak motor, Id pa zmore
225 KM (po zaslugi dvojnega
hladilnika polnilnega zraka) in
ima šeststopenjski ročni me-
njalnik (237 km/h). Pri opremi
prav bistvenih razlik vendarle
ni, saj je mogoče za dodaten
denar dobiti posebno opremo
authentic (usnje na sedežih,
volanu, vratih ipd.).
Močnejša izvedenka ima ob
tem tudi stalni štirikolesni po-
gon quattro, ki pa je v resnici
Volksvvagnov enostavnejši si-
stem 4motion. Prvi roadsterji
TT naj bi bih pri nas na voljo
oktobra, v večjih količinah pa
šele prihodnje leto. Cene še
niso znane, ve pa se, da bo
izvedenka z močnejšim mo-
torjem in quattro pogonom v
Nemčiji stala malenkost manj
kot 70 tisoč mark. Pri nas naj
bi bil roadster od kupeja dražji
za nekako 500 tisoč tolarjev.
Audi TT roadster
Peugeot: uspešni pri nas in drugje
Na slovenskem trgu so francoski avtomobili seveda
najuspešnejši, pri čemer ima najpomembnejše zasluge
seveda Renault (Revoz).
Po drugi strani pa gre letos dokaj dobro tudi Peugeotu.
Njegov tržni delež je bil v prvem letošnjem polletju 3,4 odstotka,
kar je nekaj več kot v enakem obdobju lani (3,2 odstotka).
Skupaj so v tem času prodali 1908 peugeotov, v juliju pa 328, kar
je bil seveda izjemen rezultat. Sicer pa je Peugeot uspešen tudi
drugje. V letošnjih šestih mesecih so tako prodali 767 tisoč
avtomobilov oziroma za 15 odstotkov več kot v enakem
obdobju lani. Seveda je zanje najpomembnejši zahodnoevrop-
ski tržni prostor, saj so tam za svoje avtomobile našli kar 562
tisoč kupcev. Te številke tudi kažejo na upravičeno željo
tovarne, ki bi rada več izvažala predvsem na druge trge izven
Evrope, kar pa ji za sedaj niti ne uspeva najbolje.
Posli francosicega Renauita
Francoski Renault se do-
kaj uspešno širi tudi v Južno
Ameriko, saj meni, da je to
potencialno zelo dobro tr-
žišče, pod drugi strani pa se
hoče še bolje uveljaviti na
različnih trgih stare celine.
Tako bodo v Renaultovi to-
varni v Argentini kmalu začeli
izdelovati clia II. Letno naj bi po
sedanjih predvidevanjih naredi-
U 20 tisoč avtomobilov. Hkrati je
Renault napravil dober posel v
Avstriji in v Nemčiji, saj bo do-
bavil službena vo^a. Tako bo
nemška pošta kupila več kot
2000 kangoojev, medtem ko
bodo Avstrijcem dobavili delov-
na vozila, Id nastajajo v koope-
raciji Renauita in Iveca. Za po-
vrh pa si je Evropska unija iz-
brala espacea, torej znano eno-
prostorsko vozilo, za uradno
vozilo v primeru, ko uradniki
EU potujejo v večjih skupinah
na službena potovanja.
Sicoda povsem v rokah VW?
že nekaj dolgih let je češka Škoda sestavni del velikega
nemškega koncema Volkswagen (še Audi, Seat, Lamborg-
hini, Bentley ipd.).
Ta je lastnik nekaj več kot 73-odstotnega deleža tovarne,
vse ostalo pa je v rokah češke vlade. Po nekaterih napovedih
pa naj bi Čehi prodali tudi tisti del, ki je v njihovih rokah, tako
da bi bila Škoda povsem nemška.
GMhocenaLeMans
Največji avtomobilski koncem General Motors bo na letošnjem septembrskem avtomo-
wlskem salonu v Frankfurtu pokazal tudi dva avtomobila, ki imata povsem različen namen
^ seveda značaj.
Prvi bo cadillac northstar, dirkalno vozilo, s- katerim se bo tovarna verjetno prihodnje leto
pojavila na dirki 24 ur Le Mansa. Tam tovarna ni sodelovala že pet let in s cadillacom si seveda
^eli ustreznega uspeha. Avto bo poganjal V8 motor z dvojnim turbinskim polnilnikom, vendar
tovarna za sedaj o njegovi moči še molči. Še pred to dirko bodo dirkalnega cadillaca preskusih
^^ dirki 24 ur Daytone.	,, ,	, •
V Frankfurtu pa bodo ob tem pokazali tudi chevroleta nomada. To je dokaj velik karavan, ki
f naj bi po mnenju GM združeval lastnosti kupeja in pickupa. Avtomobil bo poganjal 5,7-
"^■"ski motor, ki ga sicer vgrajujejo v-legendarno corvette.
Chevrolet nomad
e i	UUPJ8 IN ČAS ■ FEUTON	HJI'^'iliji1!ll1
Stenograf in rodoljub
Anton Bezenšek - utemeljitelj slovenske stenografije
Anton Bezenšek je med
ljudmi precej nepoznan, ven-
dar pa je to bil mož, ki ga
upravičeno imenujemo usta-
novitelja bolgarske in uteme-
ljitelja slovenske stenografi-
je, Poleg stenografije je vse
svoje življenje poučeval mla-
de generacije in svojo literar-
no nadarjenost preizkušal v
pesmih in povestih. Kljub te-
mu, da je zaradi posebnih
političnih razmer pri nas in
svojega odkritega slovanske-
ga prepričanja večino časa bi-
val v Bolgariji, ni nikoli poza-
bil svoje rodne dežele in rod-
nega kraja.
Tonej, kakor so ga khcali do-
mači, se je rodil 15. aprila 1854
kot prvorojenec očetu Tomažu
in materi Marjeti v kmečki hiši
v Bukovju na Frankolovem.
Danes se vasica imenuje Be-
zeškovo Bukovje. Oče je bil
razgledan mož in se je zavedal
pomena izobrazbe, zato je sina
spodbujal k šolanju. Mladi To-
nej je osnovno šolo obiskoval
na Frankolovem. Kasneje je
vstopil v Gimnazijo Celje, ki je
dala do takrat že lepo število
odličnih mož, kakor kartografa
Blaža Kocena, škofa Antona
Martina Slomška in pisatelja
Frana Ksavra Meška.
Že v višji gimnaziji se je po-
leg študija maternega jezika
resno ukvarjal s stenografijo. S
sodelovanjem pri slovenskih
časopisih in društvih si je med
profesorji pridobil nasprotni-
ke, zato je maturiral v Zagrebu.
Nad leposlovjem se je Be-
zenšek navdušil že zelo zgo-
daj. V političnem kakor tudi v
kulturnem pogledu je v tisti
dobi prevladoval duh Bleiwei-
sa in njegovih Novic. Pojavilo
se je tudi mladoslovensko gi-
banje, nad katerim so se nav-
duševale predvsem mlajše ge-
neracije. Bezenšek je svoje se-
stavke objavljal pod različnimi
psevdonimi. Že kot sedmošo-
lec je objavljal v mariborski
Zori in Besedniku. Kasneje pa
je sodeloval pri dnevnikih Slo-
venski narod in Slovenec ter
leposlovnih revijah Kres, Ljub-
ljanski zvon, Slovan in Popot-
nik. Uspešno je sodeloval v
bolgarskih časopisih in preve-
del marsikatero Aškerčevo in
Gregorčičevo pesem v bolgarš-
čino.
Njegov življenjski cilj je bil
postati dober profesor. Študi-
ral je v zagrebški fakulteti.
Zanimali so ga predvsem slo-
vanski jeziki, zato je svoje
znanje češčine, ruščine, srbo-
hrvaščine in bolgarščine še
posebej dobro izpopolnil. V
Zagrebu je poučeval hrvaško
stenografijo in vedno večje za-
nimanje zanjo mu je vlivalo
pogum. 1875 je izdal svojo
prvo stenografsko knjigo Ste-
nografska čitanka. Leto kasne-
je je pričel z izdajanjem časo-
pisa Jugoslovanski stenograf s
prilogo. S knjigo Nauk o ste-
nografiji za slovenski in hrvaš-
ki jezik se je pričela stenogra-
fija širiti tudi v slovanske de-
žele.
Bezenšek je bil vseslovansko
usmerjen. V letih življenja v
Zagrebu in tudi kasneje je bil
stalni sodelavec Slovenskega
naroda. V prispevkih je pou-
darjal kulturno, politično in
gospodarsko vlogo Slovencev
ter razpravljal o perečih prob-
lemih slovanstva.
Leta 1879 je dobil zaposlitev
v Sofiji - opravljal je naloge
parlamentarnega stenografa.
Organiziral je tudi stenografski
tečaj za uradnike, časnike, uči-
telje ter trgovce. Ustanovil je
društvo Slavljanska beseda, ki
je postalo organizator narod-
nih prireditev in proslav v Bol-
gariji in drugih slovanskih de-
želah. Kasneje se je v Plodivu
zaposlil kot profesor, kar mu je
bilo tudi najljubše opravilo. Na
njegovo pobudo so organizirali
svetovne stenografske kongre-
se.
Stenografija je način hitre-
ga pisanja s posebnimi zna-
ki, s poenostavljeno abecedo
in z izpuščanjem posamez-
nih delov besed v stavčni
zvezi. Beseda prihaja iz grš-
ke besede stenos-tesen in
grafien-pisati, torej tesno pi-
sati. Stenografija ni medna-
rodna, ampak je povezana s
posameznimi jeziki. Zani-
mivo je, da so precej podo-
ben način hitrega pisanja
uporabljali že v antiki in so
jo imenovali tihografija. S hi-
trim razvojem računalniške
tehnologije in še prej moder-
nih električnih pisalnih stro-
jev se je njen pomen počasi
izgubljal. Ni še minilo dve
desetletji, ko je bila še obvez-
ni učni predmet v nekaterih
srednjih šolah, saj je bilo hi-
tro zapisovanje na sodiščih,
sestankih ali sejah prav tako
velikega pomena, kot je še
danes.
Slovensko stenografijo je na
podlagi svojih bogatih izku-
šenj pripravljal v Bolgariji, leta
1893 pa je izšla pri Matici Slo-
venski. Bezenšek je sodeloval s
profesorjem Franom Nova-
kom, ki je čutil potrebo po
izpopolnjevanju slovenske ste-
nografije.
Leta 1914 je šel na počitnice
v rodno domovino, vendar so
ga zaradi njegovega odkritega
slovanskega prepričanja priče-
li preganjati in tako je moral
domovino zapustiti. Za ved-
no, kakor se je kasneje izkaza-
lo, čeprav tega takrat še ni
slutil. Smrt njegovega najljii
šega brata, vojna, ki se je hiti
bližala, in huda sladkorna bj
lezen so ga tako izčrpali, daj
izgubil vso voljo za nadalji^
delo in se umaknil iz javnost
Umrl je 10. decembra 1915.
Bezenšek je svoje življenj
posvetil delu. Uresničil je svoj
cilje in postal vzgojitelj in n
rodni buditelj. Zanj je prav p(
sebno veljal pregovor »Pridi
povsod najde delo in kruh.«
U.I
prof.Anton Bezenšek
Pokrit ni s perjem ampak z dlako. Je zelo
lena žival, saj spi tudi do 20 ur dnevno.
Samice so večje in prav brutalne v primerja-
vi s samci. Zanimivo je, da samica zvali
jajce, ki predstavlja kar petino teže njenega
telesa, nato pa prevzame vso skrb za zarod
samec, ki sedi na jajcu, dokler iz njega ne
prileze mladič. V naravnem okolju je kivije
težko opaziti. Na žalost so zaradi številnih
naravnih sovražnikov ogrožena živalska vr-
sta. Tega se Novozelandčani dobro zaveda-
jo, zato v nacionalnih parkih z nenehnim
nadzorom nad mladiči skrbijo za preživetje
teh kosmatih ptičev. Vsem živalim pa se ne
godi tako dobro kot kivijem. Na cestah sva
na vseh poteh srečevala številne povožene
oposume, ki so cenjeni predvsem po svojem
krznu.
Vulkansko mesto
Najina zadnja postaja je bil skoraj milijon-
ski Auckland, največje mesto Nove Zelandije,
ki je razprostrt na področju preko petdesetih
ugaslih vulkanov ob zelo razvejanem zalivu.
Preko zaliva poteka ogromen most poznan
kot Harbour Bridge, v centru mesta pa stoji
najvišja zgradba na južni polobli, 328 m viso-
ki stolp Skytower. Iz vrtljive restavracije na
vrhu pogled v jasnih dneh seže do najbolj
oddaljenih predmestij na eni strani in daleč
na Pacifik na drugi strani. Lega ob zalivu,
most in stolp nekako spominjajo na Sydney.
Zdi se, kot da hoče biti Auckland podoben
največjemu mestu Avstralije. Vendar ima toli-
ko posebnosti, ki ga delajo drugačnega, da je
nadaljnja primerjava povsem neumestna.
Center mesta ni velik. Že streljaj oddaljeni
številni griči, od katerih so nekateri gosto
poseljeni, drugi pa pokriti s travo, nudijo
vsakodnevno hrano ovcam in tudi govedu.
Nedvomno je najlepši grič One Tree Hill, kar
bi se v prevodu glasilo Hrib enega drevesa.
Grič nima zastonj takšnega imena, kajti na
njegovem vrhu raste eno samcato drevo, pa
še to je zaradi pogostega vetra pritrjeno z
jeklenimi vrvmi. Poleg drevesa se tam bohoti
še visok kamnit spomenik, posvečen Mao-
rom.
Na vrhu vulkanskega
stožca...
Nedaleč vstran leži najvišji grič, imenovan
Mt. Eden, ki ima stožčasto obliko pravega
vulkana. Z njega je prekrasen pogled na celo-
ten Auckland s slikovitim zalivom, ki se v
lepih dneh napolni z jadrnicami različnih
velikosti in barv. Na Mt. Eden vodi cesta, še
lepši občutek pa je, če se na vrh povzpneš peš.
Da je bil Mt. Eden včasih vulkan, dokazuje 50
metrov globok krater, ki je sedaj poraščen s
travo, na dnu pa je še nekaj ostankov vulkan-
skih kamnin. Pri spustu v krater velja biti
posebej previden, kajti strmina je huda in če
je korak prehiter, se enostavno ni mogoče
ustaviti.
... in na dnu vulkanskega
kraterja
Bila sva priči razkazovanju nepremišlje-
nosti, ko je pripeljal avtobus skupino japon-
skih turistov. Nekdo se je ojunačil in se
neustrašno pognal po bregu navzdol. Že po
nekaj korakih ni mogel več kontrolirati svo-
jih nog. Na vse kriplje se je trudil, da bi se
zaustavil, vendar je postajala njegova hi-
trost vse večja in večja. Medtem ko so
preostali Japonci na vrhu kraterja od navdu-
šenja vpili, je njegov obraz kazal popoln
obup. Naenkrat ga noge niso več nesle,
nesrečni »kamikaze« je padel in se začel
kotahti po bregu. Med prevračanjem je z
glavo udaril v enega od ostrih kamnov.
Ustavil se je tik pred Boštjanom, ki je doga-
janje opazoval z dna kraterja. Nekaj trenut-
kov ga je nepremično gledal, nakar se mu ji
po obrazu kar v curku vlila kri. Njegoš
prijatelji so v ozadju huronsko tulili in s
krohotali, ne vedoč, kaj se je v resni(
zgodilo. Na Boštjanovo vprašanje, če je vs
v redu, je v japonski angleščini zmeden
zasikal: »Ves, yes.« Bil je še povsem v šoki
tako da je tudi na vprašanje, če se bo lahk
sam vrnil, samo izustil: »Ves, yes.« Val nai
dušenja pa v ozadju še vedno ni pojenjal.
Se kdai?
Ko sva na letališču po prevoženih 4.5C
kilometrih s tesnobo vračala ključe avtom(
bila, sva kar nekako zavidala srečnežu, ki ji
bo naslednji prejel, kajti takrat bo pred njii
še celotno potovanje. Ob tem sva se spraši
vala, ali se za vedno poslavljava od Nov
Zelandije. Zdaj, ko sva se vrnila v ustaljei
tire najinega življenja, sva vedno bolj prepi
čana, da ne.
KONEC
I	v MODNEM VRTINCU	i eq
Zavozlana medna igra
Vozel na oblačilih je bil pri Egipčanih znamenje življenja, simbol nesmrtnosti
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Le kako je mogoče - počit-
nice se počasi iztekajo, mi pa
nismo rekli še nobene o
enem izmed najbolj trendov-
skih detajlov letošnjega po-
letja, vozlu na oblačilih ozi-
roma vozlu, narejenem iz
dela oblačila? Spodrsljajček
spokorno popravljamo in za-
gotavljamo, da ni še nič za-
mujenega.
Če ste namreč letošnje
majčke in srajčke že ponosih v
vseh možnih variacijah, preiz-
kusite še slednjo in se veselo
»zavozlajte«!
V minulih dneh, ko so bile
vse oči obrnjene k nebu, ko so
se nekateri »Nostradamovci«
že poslavljali od tega sveta,
drugi pa le zvedavo pokukali v
kakšne astrološke novice, je
bilo zelo modno malce pomo-
drovati o vesolju, simbolih,
vražah...
Pravzaprav, ali veste, kaj
lahko svetu (poleg tega seve-
da, da ste v središču modnega
dogajanja) z vozlom še pove-
ste?
Vozli kot na robcih
baltskih mornarjev
Vozli v verski knji-
ževnosti in umetno-
sti simbolizirajo
moč, ki povezuje ali
razvezuje. Vozli lah-
ko simboUzirajo tu-
di združitev dveh bi-
tij, celo kozmično
vez s prvobitnim
življenjem. Pri Egip-
čanih je vozel zna-
menje življenja,
baltski mornarji so
imeli tri vozle na
robcu za srečo, med-
tem ko je skrivnost
gordijskega vozla še
danes zelo sporna.
In skrivnost mod-
nega vozlanja z let-
nico poletje 1999?
Takšen vozel, pa naj bo zavoz-
lan iz razporka na krilu, ruti-
ce, ki je zavozlana pod prsmi
ali na hrbtu, in odlično nado-
mešča top-majčko ali prepro-
ste moške bele srajce, je domi-
selna, mladostna, nagajiva po-
pestritev sleherne garderobe.
Zakaj se torej ne bi ob po-
gledu v domače ogledalo na-
smehnile domislici: »Danes se
dobro počutim, pa naj bom še
videti rahlo zavozlana!«
Trendovska družba inseklov
Mirna poletna senca, rahel osvežujoč vetrič in hladna
pijača v kozarcu, okrog vas pa brenčeči insekti, ki vztrajno
iščejo svoje počivališče na vaši glavi...
Brr, ne hvala, boste rekli. Vendar takoj spremenili svoje
sovraštvo v naklonjenost do teh družabnih živahc, ko boste
zvedeli, da gre za hit poletja. Lasne zaponke, okrašene z
muhami, čebelami, kačjimi pasdrji, celo kakšna mravljica in
martinčkov mladiček se najde vmes, so si priborili prostor med
detajli, ki vam bodo na počitnicah polepšali pričesko. Ni nujno,
da ste dolgolaske, popestrijo in ukrotijo lahko tudi kratke lase.
Seveda ima moda v mislih insekte, narejene iz manj žlahtnih
kovin z vdelanimi barvastimi kamenčki. Če je tovrsten lasni
nakit diskretno majhen, mu je "pristanek" dovoljen tudi na
manj rosno mladih glavah.
Insekti v laseh - trendovski poudarek poletja 1999.
OrienI v oblačilnicL*. in spalnici
I Hippy-manija. Z eksotično cvetočimi in po orientu dehtečimi vzdušji je kot velik val zajela
oblačilne omare tistih, ki živijo in dihajo usklajeno z najnovejšo modo. V tem navdušenju je
šla še naprej - v naše bivalne prostore.
Letošnje počitnice ne boste odšli na kakšno eksotično potovanje niti do najbližjega morja vam
ne bo uspelo skočiti? Potem lahko proste dni imenitno izkoristite za prenovo stanovanja. No, saj
ni treba, da se greste podiranje sten in vgrajevanje novih prozornih vodnih postelj... Kakšna
resasta »zavesa« namesto baldahina, ustvarjena z nizanjem barvastih perlic, nove okrasne
blazinice na zofo ali ročno pobarvane kartonaste svetilke lahko pričarajo povsem novo,
romantično, sveže in - modno vzdušje vašega najljubšega prostora.
Ko sta ona in njeno stanovanje odeta v eksotiko.
NATEČAJ MLADIH KREATORSKIH
TALENTOV
Poletne
modne
silhuete
Kapljajo, v bolj ali manj
dolgih presledkih, ampak
vendarle, kapljajo... Vaše
modne ideje za natečaj Mla-
dih kreatorskih talentov na
temo Poletne modne silhue-
te.
Do konca septembra še
imate čas vsi modni navdu-
šenci (od 15-25 let, ne glede
na poklic oziroma smer šola-
nja), da pošljete na uredniš-
tvo svoje modne skice oblačil
za mlade. Kako bi bili radi
oblečeni sami, kako oblečene
bi želeli videti svoje vrstni-
ke...
Tokrat objavljamo del »rde-
če in vroče kot ogenj, kot je
simbol ljubezni, strasti...« ko-
lekcije 15-letne Marjetke
Štraus s Ponikve, ki je končala
prvi letnik Srednje tekstilne
šole Maribor, program obliko-
vanje.
Nagradno vprašanje avgusta
OB KAKŠNI PRILOŽNOSTI SEJE V 19. STOL. NAJPOGOSTE-
JE NOSIL SLAMNIK?
a)	za nedeljska čolnarjenja;
b)	za večerne slovesnosti.
40
KRONIKA S CEUSKEGA
novi tednik
NINA VAS OPAZUJE
Celjan, ki izgublja
svojo vojsko?
Kot bomba je med nekaterimi mlajšimi bral-
ci edinega nedeljskega časopisa odjeknila
vest, da celjskega glasbenega generala, direk-
torja založbe kaset in plošč RTV Slovenija Iva
Umka zapuščajo tudi Faraoni, najstarejši slo-
venski zabavni ansambel, ki je že 30 in nekaj
let čez na slovenski glasbeni sceni in ki kar
noče v pokoj. Še več, pred dnevi so na svojem
tradicionalnem pikniku na ladji Jež, na kate-
rem se je zbrala skoraj vsa slovenska glasbena
smetana po tistem reklu, kogar ni, v slovenski
glasbi nič ne pomeni, povedali, da nameravajo
ne samo še igrati vrsto let, ampak da se
pripravljajo tudi na novo CDjevko.
Ivo, kaj je to res? »Kje neki. Faraoni niso pri
naši založbi že dve leti. Zakaj je Dejan Vodov-
nik to napisal, ne vem, tudi mene je ta vest
presenetila, dejstvo pa je, da so Faraoni profe-
sionalci in nenehno potrebujejo reklamo, tako
kot tudi na primer Helena Blagne, ki zdaj
nenehno reklamira svojega sina, kot da tudi
druge pevke nimajo otrok. So jih imele še
pred njo, pa niso nikoh delale takega cirkusa.
Kot da poje sin namesto nje. In dejstvo je, da
niso odšh od naše založbe zdaj, ampak, kot
sem že rekel, pred dvema, morda celo pred
tremi leti in to zato, ker niso uspeli na takrat-
nem Zlatem petelinu. Pač niso dobili nobene
nagrade in so bih užaljeni, pa so šli.«
Sicer pa imajo v Umkovem fevdu, v Založbi,
dela preveč in pritisk novih ansamblov je tako
hud, da direktor včasih ne ve, kje se ga drži
glava in tudi ne ve, kdaj bodo prišli vsi na
vrsto. Pripravljajo vrsto novosti s celjskega
konca. Med dstimi, ki so pred kratkim izdali
kaseto, je še vedno zelo popularen ansambel
Nude, ki se zdaj pripravlja na novo snema-
nje, vendar bodo prišh na vrsto šele pomladi
prihodnje leto. Prav tako bodo posneli kase-
to s harmonikarjem Zoranom Zorkom, saj
ga poznate, to je tisti glasbeni virtuoz, ki igra
zelo zahtevno zabavno glasbo in to, verjeli ah
ne, tudi če dela stojo na glavi.
Zbrali so se tudi Vitezi polk in valčkov, kar
iz sedmih nekdanjih narodno zabavnih an-
samblov so, med njimi je vsem Celjanom
dobro znani Viki Ašič, ki bodo kmalu posne-
h svojo kaseto.
Tiho pa je čedalje bolj v politiko pogreznje-
ni Dejvi Hrušovar. Javno je povedal, da se bo
s politiko ukvarjal samo takrat, ko bo to res
visoka politika, ni pa povedal, če računa kar
na mesto kulturnega ministra. In pozabil je
povedati, da je tudi na glasbenem področju
ves zagret, saj se pospešeno pripravlja na
izdajo cedejevke. Na kateri bo imel zbrane
vse svoje ljubezenske pesmi, od Dneva lju-
bezni naprej. Zvedeli smo, da bo na tej kaseti
pela tudi nekoč ena od najbolj popularnih
slovenskih pevk, Mariborčanka Branka Kra-
ner, ki zdaj stalno živi v Ljubljani in ki je pri
Cafe Teatru, to je tisti kulturno zabavni insti-
tuciji v Grand hotelu Union, v katerem je
prespal celo predsednik Bili Clinton, zadolže-
na za glasbeni del programa.
Sicer pa je Ljubljana te dni prazno mesto,
večina televizijskih šefov je na dopustu in
tako so na dopustu tudi škandali. Pa ne, da bi
samo šefi delali škandale, ne, njihovi so
namreč najbolj odmevni.Vsaj televizijski.
Morda je zanimivo to, da so čedalje močnejši
glasovi, da se ločuje Irena Vrčkovnik, ki so
jo že videvali z novim izbrancem na valovih
slovenskega morja, in da se ločuje ena od
največjih POP Tevejevih zvezd Saša Einsied-
ler-Štrumbelj. In govorijo, kar je najbolj
zanimivo, da se sploh ne ločuje zaradi kak-
šnega drugega moškega, kot bi pričakovali
razgreti slovenski moški šovinisti, ampak da
se ločuje zato, ker ima preveč dela. Pa razu-
mi, kdor more.
_ NINA ADLEŠIČ KAVRAN
Ivo Umek
Irena Vrčkovnik
Dober dan. Sonce
Pričakali in preživeli smo Sončev mrk. Nekateri doma,
drugi na poti, tretji na Goričkem, pa na Madžarskem...
Sreda je pač bila pomemben dan, ki se bo marsikomu
globoko vtisnil v spomin. Doživetja ob opazovanju mrka je
težko opisad z besedami, občutki, ki so se porajah, so preveč
osebni, da bi se jih dalo deliti. Na Celjskem sicer nismo bili
deležni popolnega mrka, zato pa so o izjemno lepih vtisih
pripovedovali vsi, ki so si ogledovali mrk na Goričkem. Kar
približno sto tisoč Slovencev se je odpravilo proti severnim
obmejnim predelom, in občudovalo goričko nebo, kjer je Luna
72 sekund zakrivala Sonce.
Izjemna predstava Sonca in sence se je tako zaključila.
Nekateri, ki so jo želeli opazovad, so sicer ostali brez potrebne
zaščite za oči, toda ljudje se pač znajo znajti. In tako smo mrk
opazovali (skoraj) vsi. Kljub izjemnim občutkom pa je vendarle
večina verjetno z veseljem pozdravila Sonce, ko se je ponovno
prikazalo. Naslednji Sončev mrk nas čaka čez leta 2081. Če ga
bomo dočakali... Foto: GREGOR KATIČ, FRANCI HORVAT
Mesto Tihany v bližini Bfaa
ga jezera. Fotografija je zd
miva zato, ker sta v njej u^
dve fazi Sončevega mrka - j
preden je Luna popolnoma^
krila Sonce, druga pa takn
ko se je Sonce že odstira
Čepinci na Goričkem - v pričakovanju...
Sončeva korona, kot je vidna v času popolnega mrka.