Inž. C. J.: Naše podeželje, šola in učiteljstvo. (Konec.) In ni res. da za kmeta zadostuje »praksa« in da ni treba iskati besed za eovoranco pred kmetskitn človekom. Temveč if> res in ie sreča da ie tako: tudi kmet ima s r c e. ki hrepeni pn dobri. topli in eoreči besedi. da ea spodbudi in okrepi za nieeovo delo. Zakai so nekateri učitelii do naši deželi doseeli tolikn naileDših usoehov med kmetskim narodom iti mladino? Zato. ^er se ie iasno videln v niih oreoričanie in liubezen za kmetskn stvar. Pa naše Uudstvo Dot«*ebuip šp novih mladlh aoostolov. orepričanih. eorečih apostolov. Zadnie čase se menda kuie pri nas neki zakon elede Povzdiep učiteliske izobrazbe. Pa bi jaz prrpomnil- vsa izobrazba bo osta!?. kilava \n Domanikliiva in vsp dplo za narod bo strelialo m<'wo G''Hev dokler ne bo vzrastio v naših učite'«h /lasti Dri tistih. ki službureio na de- žeiii. več duha in navdušenia 7a kmetsko in vrtnarsko stvar. Vse irobraževanie in naoredek naroda ostane polovlfcarski. dpkler se iu» bo ndeistvilo živahneiše zanimanie učjteljstva /a živlienie in resntčnp ootrebe kmetskeea Ifudstva in dokler sp ne bo omoeočflo ožfe in iskreneiše sodelovamV Dodeželnp intelieence ori ustvarianiii duševneea i<n emotneea blaeostania On naših slovenskih domaniah. In če se ministrski eospodie ne spominiaio na kulturno ooslanstvn kmetske misli in na kulturne zadatkp vrtnarskega eiban.ia. ie treba. da zakličeio učitelji. ki žive med liudstvom: »Nazai k naravi! Spoštuimo kmetsko erudo poiščimo vrtnarsko srečo!«