Vojaki obnovljene avstrijs ke vojske v bojni opremi
t DOGODKOM I AFRIKI
je Mussolini začel pošiljati če-v Vzhodno Afriko ter je bilo že '«»komur več ko jasno, da bo Itali-lzvršila napad na Abesinijo, so se lasili k besedi vojaški strokov-"J&ki ¡z vseh kotov sveta: izveden-v kolonialnih vprašanjih, poznali Abesinije, njenega uničujoče-Podnebja, peklenskih pustinj, ne '^hodnih gorovij, njenih deževnih aUvov ter njenega bojevitega in ""Pol divjega prebivalstva — vsi so uverjeni, da se Mussolini spuš-a v usodno pustolovščino, v vojno, ^o trajala dolga leta in ki bo pobila konec sedanjega režima v I-
m.
hodilo pa se je drugače. . Utežna večina ljudi smo v vsa-vprašanju, pri katerem imajo tudi naša čuvstva, veliki optiki, dasi se tega morda niti ne za tedamo. v takšnih slučajih vselej ®airaje verjamemo, da bo šlo vse kakor bi mi najraje videli, da Zato ni čudno, da so se na pri "i61- italijanski antifašisti. v Franci-Ze pripravljali, kako bodo predli .v .avoji domovini oblast; ni '"^o, da so pri naši "Istri" bili pre ^iani, da bodo še ,v tem letu izdali list tam, kamor po svojem ""enu spada; ni 'čudno, da so vsi "^Pratniki fašizra^i bfli .uverjeni, a se bliža .konec slave in gospodoma seh dučejev sveta, -hodilo pa se je drugače. Vojna Abesiniji ni trajala dolga leta, J^kcije niso italijanskim četam za POti do Addis Abebe, fašizem tíft, marveč mu je le še bolj zra-
ITALIJANI SO ZASEDLI
«d
greben. Splavali pa so za sedaj
H
vodi lepi upi, ki so jih gojili in ki smo jih gojili seveda ttii vsi, ki nam je pri srcu u-
"ašega naroda v Julijski kra-
flaroda, čigar pravice je faši-11 Popolnoma v tla pohodil ter jih leta brezvestno tepta. ^ rutalna sila, ki jo vidimo, kako j.''68 samovoljno gospodami v mno v državah sveta, se je ta krat u-Javila tudi v odnošajuh med dr-Ono, kar je doživela Abe-je velika šola za vse manjše t ki so doslej zaupali v lepe j, e(*e> svečane obljube in plemeni1 ^ &086albe. "Barbarska" Abesinija, I Je zaupala "civilizirani" Evropi,
'1 H
t(t aanes premagana. Abesinec da-^ ve« "na «vóji zemlji svoj gos-^ > marveč je dobil tujega gosti, Mrja, ki je prišel v deželo zato, Ij^4 bo izžemal. V odnošajih med k ^ in med narodi se dogaja baš
jtj íolazni na račun večjih bitji, . lj«deh
onega, kar vidimo v em svetu. V živalstvu žive
pa živijo močnejši na e slabotnejših.
«Ke ^.^'ja je postala žrtev evrop-fO(-j nav*čine. Saj je naravnost ot-kl m'sHti, da bi petsetorica dr-
C*
la mogla preprečiti Itali-
^^°Jevanje črnega cesarstva, ko
¡t to v resnici hotela. Eden je
1 Povedal v angleškem parla-
.3 íe-'. ^ se bila Abesinija lah-
<o6 ;,6sila' ko bi se bil Sueški pre-
iSo italijanskim ladjam. Pa ga
Zakaj? Eden pravi, 'da
^ to pomenilo vojno. Z drugi-
se temu pravi, da sme
¡ L." grozi z nasiljem, počenja > ^»r

se
mu zljubi. Počemu potem
3 narodov, počemu lepe pogod ücemu komedije s sankcijami ? ako dalje?
\ ^anjše države prihaja iz Af-^ ^slednji nauk: kdor je močan ^obziren, ta lahko stori, kar hr.,	in velike države mu
!-,do branile, če nimajo
prav po-
Svl- lsti' da to store. Zato ne or ,a v veliko nevarnost vsak, '^et)iepo zaupa v ženevsko družbo, ° Pa ukreiJe, kdor "a dru-načine poskrbi za svojo var-
V ponedeljek ob 4. popoldne so italijanske čete vkorakale v glavno mesto Abesinije, v Addis Abebo, pred katerim so italijanski temnopoltni vojaki, takozva ni .askari, že več dni čakali na povelje za pohod. Neguš je s svojo družino :in z nekaterimi drugimi abesinskimi veljaki že v soboto zapustil prestolnico; s francoskim vlakom se je odpeljal proti morju, \v Džibuti.
Odpor Abesinije je strt. .Mussolini jo je že proglasil za italijansko ter sporočil v 1'ariz in . London, da bo sicer vpošteval upravičene gospodarske koristi Francije in Anglije, nima pa na mena odstopiti nikomur niti pe-di zavojevane zemlje.
Dasi Italijani nimajo v.rokah še vse Abesinije in čeprav bodo gotovo minula še leta, preden bodo popolnoma vpostavili svojo oblast v vsej deželi (kar nas uči tudi zgodovina ostdlih italijanskih afriških kolonij), vklub temu je že (docela verjetno, da je usoda Abesinije zapečatena: predana je na milost in nemilost Italiji, Iki :bo -v najhujšem slučaju morala dati kaj tudi Franciji in Angliji, če bodo preveč sitnarile.
Vojna v Abesiniji se ni bila pričela tako, da bi bilo na podla gi prvih operacij mogoče sklepati na njen hiter zaključek. De Bono, prvi vrhovni poveljnik i-talijanskih čet v Afriki, je s pre veliko previdnostjo talko počasi lezel v Abesinijo, da bi pod nje govim vodstvom Italijani prav gotovo ne bili prišli v sedmih mesecih do Addis Abebe. V Rimu so to kmalu uvideli ter so radi tega poslali v Abesinijo mršala Badoglia, ki je precej časa proučeval položaj, zahteval ojačenja, izdelal v podrobnostih načrt ter začel potem naglo prodirati proti jugu in zapadu.
Badogliov načrt za vpad je bil v bistvu precej preprost. Zavrgel je popolnoma De Bohovo taktiko, ki je obstojala v tem. da je vojska počasi napredovala s postojanke do postojanke, ki je vsako sproti utrjevala ter krenila naprej šele, ko so bile, vsaj za silo, dograjene ceste v ozadju ter so patrole pregledale spredaj ležeče ozemlje.
Novi poveljnik se je odločil za naglo napredovanje s širo-kopotezrio uporabo motornih sredstev. OzemJje„ v katero je bil usmerjen vpad, je dal pregledati po letalih, in povsod, kjer je zapazil večje koncentracije abesinskih vojščakov, jih je dal obsipavati z debdimi tonami bomb in granat, pozneje pa, ko uspehi jnenda niso bili preveč zadovoljivi, se je odločil za uporabo strupenih plinov, proti katerim Abesinci niso imeli ni-kake zaščite.
In po vsej priliki je bilo to odločilno. Lahko si predstavljamo, kako je moralo vplivati na preproste Abesince, ki o skrivnostih kemije gotovo niso imeli prevelikih pojmov, ko so videli, kako se iz bombe ali granate sprošča nekak dim, ki je povzro čal strašne bolečine ysakemu, ki mu ni utegnil pobegniti. Proti takim bojnim sredstvom je bil vsak odpor nemogoč.
Kvečjemu bi se bili Abesinci morda lahko še dolgo držali pro ti Italijanom, ko bi bili vztraja-
ADDIS ABEBO
Abesinska vojska popolnoma poražena - Neguš in drugi veljaki so pobegnili v tujino - Mussolini je proglasil Etiopijo za italijansko zemljo -Zadržanje Francije, Anglije in drugih držav
Kar se pa Abesinije tiče, ni še rečeno, da je, Italija z njo dobila tuai ključ do rešitve vseh velikih težav, posebno gospodarskega značaja, ki jih je abesinska vojna le začasno potisnila v ozadje, a ki bodo kmalu le še z večjo silo butnila na dan.
li pri gveriljski vojni, ko bi samo v malih skupinah vodili boj proti vpadniku. V svojo nesrečo pa so se odločili za večje bitke, v katerih pa, vkljub svojemu junaštvu, niso mogli biti kos letalskim napadom in posebno še napadom s plinom, ki so se seveda še s hujšimi učinki uporabljali proti velikim oddelkom.
Po nesrečni bitki pri Ašangiju ki jo je vodil sam neguš in kjer še je severna abesinska vojska seznanila z vsemi grozotami mo dernega načina bojevanja, je bil abesinski odpor v tem delu dežele popolnoma strt. Na pot', proti Addis Abebi ni bilo več nikakih večjih ovir razen onih, ki jih je nudil'teren in ki so jih povzročali nalivi, kateri pa letos — in tudi v tem pogledu so imeli Abesinci smolo — niso bili tako močni, kakor v prejšnjih letih ob tem času.
Badoglio je brž poslal najprej vojaštvo na kamionih in v tankih, da čim prej prodre v osrčje Abesinije. Prodiranje motoriziranih kolon je bilo vezano z delovanjem letalstva, ki je prodi rajoče oddelke zalagalo tudi z muriicijo in živežem.
Hrabro so se tepli Etiopci na južni fronti, kjer so bili pod vodstvom evropskih izvedencev zgradili tudi primerne obrambne naprave. Cela dva tedna so .odbijali napade askarijev in mo hamedanskih plemen iz Južne Abesinije, ki so se bila takoj v začetku postavila na stran Italijanov. Vzdržali pa niso, ker so pač nanje porazno vplivale tudi slabe novice s severne fron te- .Sassabaneh, središče utrdbe nih naprav ki so zapirale pot pro ti Žižigi in Harrarju, so Italijani zasedli 30. aprila.
Tedaj pa je bila severna fron ta že v popolnem razsul u. Na tispče in tisoče napol golih., sestradanih in deloma tudi ran jenih vojakov je prihajalo vsak dan v Addis A1)ebo, bejječih pred italijanskimi plini in bombami. In tja je prišel tudi cesar, ki je brž sklical državni svet. Nekateri dopisniki velikih listov trdijo, da je predlagal, naj se sedež vlade prenese drugam ter naj se še naprej vodi boj proti Italijanom. Večina minip-
trov in drugih veljakov pa -o bili drugačnega mnenja; potegovali so se za ukinitev sovražnosti, ker da se napadalčevemu modernemu orožju itak ni mogoče upirati.' Negušova mi obveljala, pa je zato sklenil za]>ns-titi svojo deželo. V Džibutiju seje vkrcal na angleško križar-ko "Enterprise", ki ga je v petek prepeljala v palestinsko pristanišče Haifo.
Med tem pa so se preživljali v Addis Abebi burni dnevi. — "Množica prebivalcev in vojakov
+ rt * & *
marveč tudi požigala in morila.
V	ponedeljek, 4. t. m., so kolčno italijanske čete zasedle mes to, ki je, po nekoliko manjših spopadih v nekaterih ulicah, bilo kmalu v njihovi popolni oblasti.
V	Italiji so seveda proslavili ta dogodek na prav poseben način. Vlada je odredila novo splošno civilno mobilizacijo; staro in mlado se je zbralo na trgih v mestih in po vaseh in po radiu je Mussolini 30 milijonom ljudem (tako trdijo uradna poročila) povedal-, da je vojne konec, da je Abesinija italijanska ter da se tej deželi Italija nikoli več ne bo odpovedala.
Fašisti so seveda priredili velike manifestacije, tri dni so bile vse hiše v Italiji v zastavah, kralj je Miíssoliniju podelil visoko odlikovanje in tako dalje.
V	Rimu nameravajo proglasiti čim prej aneksi jo Abesinije k italijanskemu cesarstvu, Viktorja Kmanuela, sedanjega kra-
			
r ^ v,» x W y 'J t m p.¿¡flftaMfiffifg-v-- .. ~ Í8S& , .: '' y* W&1 JS"^ ^Wfy	O" '^jBB^mff^l ^^'''^jwMHl'''''''		■I
			
l, %	'i'		
			
	¡¡¿i: -jKjlSf- x ¡y ^ :'■ i'ágKjwk Iffv v| V?|		
	■v H BTM ■		
	flnfiip&tf"* i	íéI'^^BS	
Japonski vojaki, odhajajoči na mon jjolsko mejo, kjer se Se vedno dogajajo >popadi, se postavljajo na tok ljskem kolodvoru od svojih družin.
povratnikov je začela pleniti trgovine, javna .poslopja in zasebne hiše ter naskakovati tudi tuja poslaništva. Za takšne dogod ke so. se bili takoj ob izbruhu vojne pripravili samo Angleži, ki so v Addis Abebo poslali 200 dobro oboroženih Senegalcev, da bi v sJučaju potrebe branili poslaništvo. In ta potreba, se je pokazala pretekle dni. Okrog 2.000 tujcev se je zateklo v brit sko poslaništvo, okrog katerega
so se več dni vršili krvavi boji. V posebno hudi nevarnosti se je nahajalo poslaništvo Združenih držav, kateremu so morali Angleži na pomoč. Vse to je povzročilo, da so se zastopniki nekaterih tujih držav obrnili na Badoglia s prošnjo, naj j>ospe-ši okupacijo abesinskega glavnega mesta, ki je bilo izročeno na milost in nemilost pobesneli množici, katera ni samo plenila,
lja, pa nameravajo proglasiti za cesarja.
Nekatere druge države, ki so doslej skoro križem rok gledale na vse, kar so Italijani počenja li v Abesiniji, izjavljajo sedaj, da ne bodo mogle priznati a-neksije,-vendar pa ni preveč verjetno, da bo Italijo to kaj »netilo pri izvajanju njenih načrtov.
Zlomila se je fronta tudi na jugu in Grazianijeve čete so 5. t. m. že zasedle Žižigo ter prodirajo sedaj proti Harrarju, ki bo vsak hip v njihovih rokah, ker ne nudijo Abesinci nobenega odpora več.
S tem seveda ni še vsa Abesinija v popolni oblasti Italijanov. Preteklo bo še mnogo časa preden bodo vse prebivalstvo razorožili ter utrdili povsod v nekdanji neguševi deželi svojo oblast. "
Dr. V. KJUDER Tabaré 964, D. 6. Bs. Aires
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
"EL NUEVO PERIODICO
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIRES, 7. MAJA 1936
Štev. 128
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in ta celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD^ 10 clr«,
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
SEMANARIO YUGOESLAVO
aparece los sabados •
Dirección:
RAZNE VESTI
Egiptovski kralj Ahmed Fuad 1. je umrl v torek 28. aprila. Imel je 75 let in je kraljeval od leta 1922 dalje. Za novega kralja je bil že pro glašen prestolonaslednjik Faruh, ker je pa še mladoleten, bo vladarsko oblast izvrševal začasno poseben regentski svet.
Velike slovesnosti so se vršile v Moskvi v proslavo delavskega praznika dne 1. maja. Veliki in moderno opremljeni oddelki rdeče vojske so defilirali pred Stalinom in drugimi Hovjetskimi prvaki, nad mestom pa je krožilo 755 vojnih letal. Komin-terna (komunistična internaciona-la) je izdala proglas, v katerem pra vi, da delavstvo ne sme verjeti "miroljubnim zatrjevanjem imperialističnih držav, ki tvorijo Zvezo narodov", marveč da zamore samo trSna zveza vsega delavstva ohraniti človeštvu mir.
1. maj so proslavljali tudi nacijev-ci na Nemškem, ker je ta dan tam uradno proglašeni praznik dela. V berlinskem Lustgartenu je Hitler na govoril množico, ki je štela — kakor zatrjujejo poročila — svojih dva milijona duš. Dejal je, da Nemčija ne goji nikakega pohlepa po tujih zemljah ter da on noče iskati slave v kakšnem slavnem činu, ki bi utegnil zahtevati milijone človeš kih žrtev.
Farinaceiju, bivšemu glavnemu tajniku italijanske fašistične stranke, ki je bil včasih tako radikalen fašist, da se je celo Mussoliniju zdc.1 prehud, so morali v Abesiniji odrezati desno roko. Pohabil pa se ni v boju, marveč pri vežbah z ročnimi granatami v Dessijéju.
Ponovni protiverski izgredi so je dogodili pretekle dni na Španskem. V Madridu je množica zažgala pet samostanov in dve cerkvi. Razburila se je radi neresničnih vesti, ki so jih izzivači spravili med ljudstvo, češ da so neke fašistinje z zastrupljenimi bomboni usmrtile nekoliko delavskih otrok z namenom, da bi smrt pripisale božji kazni. Pri izgredih je bilo 27 oseb ranjenih. Vladni notranji minister je neresnične vesti potem radia zanikal.
V Beogradu so zborovali zastopniki držav, ki tvorijo balkansko zve-zo.Dosežen je bil popoln sporazum glede vseh vprašanj, ki so se pretresala in je zveza med drugim sklenila podpreti turške zahteve glede utrditve Dardanelov. — V sredo popoldne pa se je začela istotam konferenca Male antante, 'pod predsedstvom Titulescuja, romunskega zastopnika. Namen konference je določiti stališče malega sporazuma na pram oboroževanju Avstrije, napram madžarskim težnjam ter glede militarizacije Porenja in pa napram sankcijam proti Italiji.
Nemški zrakoplov "Hindenburg" je v sredo odplul iz Fridrichhafena proti Združenim državam Sev. Amerike. Z njim se je odpeljalo 108 potnikov. Otvorila se je s tem prva redna zračna zveza med Evropo in Severno. Ameriko. Med potniki je tudi 11 žensk.
Normandie", največja prekooce-anska ladja sveta, ki so jo zgradbi Francozi, je odplula v sredo iz pristanišča Le. Havre spet proti New Yorku. Počivala je sedem mesecev na suhem v doku, ker so jo hoteli docela preurediti. Zanimivo je, d<» so na ladji zgradili tudi sinagogo — židovski tempelj za judovske potnike, česar doslej še nobena ladja ni imela.
Umrl je nemški general Falken-hausen, ki je leta 1915 poveljeval nemškim četam v Alzaciji ter je bil 1917. imenovan za guvernerja v Bel giji. Dočakal je visoko starost: 92 let.
' Za novega predsednika španske republike bo izvoljen sedanji minis-' trslfi predsednik Manuel Azana, katerega je levičarski blok izbral za svojega kandidata.
Stran 2
iSSSIB
' k r
NOVI LIST

'ftisss^mr'
A
V <<
Ž
g*
\X
ARGENTINSKE VESTI




Cš/
/NV/XSN/X
PROSLAVA 1. MAJA
Letošnja proslava 1. maja je bila letos v Buenos Airesu prav izredna, ker so se zanjo združile ne samo delavske organizacije, marveč tudi politične stranke, ki nastopajo kot zagovornice in braniteljice demokracije proti reakciji. Tako ogromna množica ljudstva, moških in žensk, kakršno je glavno mesto le redkokdaj videlo na manifestacijah, se je zbrala na delavski praznik popoldne na trgu Once ter krenila od tam v povorki proti središču mesta. Na čelu so stopali voditelji delavstva ter socialistične, radikalske in demokratsko-napredne stranke. God be so svirale in tisočera grla so pre pevala razne delavske himne.
Na Diagonali Ssienz Pena, ,med Esmeraldo in Pertijem, je bil postavljen. govorniški oder; tam in daleč na okoli po bližnjih ulicah se je orjaška množica ustavila, da posluša govornike, ki so proslavljali delavski praznik in demokracijo.
Vsa impozantna manifestacija je potekla v najlepšem redu in je imela letos še podoben značaj, ki so ga mnogi listi izredno podčrtali v svojih komentarjih: prvi krat se je zgo dilo, da se je na majski proslavi svirala argentinska himna, s čimer je bil podan dokaz, da hočejo organizacije, ki so se udeležile manifes tacije, uveljaviti svoje težnje z za konitimi pripomočki v okviru in skladu z ustavo.
Mesto pa je nudilo sicer neobičajno sliko: ulice so bile kakor mrtve, ker je bil promet skoro popolnoma ustavljen. Kolektivni avtomobili niso vozili, tramvajev je krožilo prav malo in še ti samo na katerih progah, in le tu pa tam je bilo o-paziti kak osamljen avtobus ali kak
šno zasebno vozilo.
-«•»-
Hud vihar v Mendozi
V soboto, 26. pr. m., in sicer zvečer, je divjal hud vihar nad glavnim mestom ter nad nekaterimi dru gimi kraji mendoške pokrajine. V glavnem mestu so bile mnoge ulice poplavljene ter je neurje povzročilo preko 300 tisoč pesov škode. Neko
dekletce je utonilo.
-»•»-
Drag krompir
Radi slabe letine v južnih krajin dežele, je letos krompirja malo ter je radi tega izredno drag. Postal ;e skoro že luksuzni predmet, ki si ga revni sloji ne morejo privoščiti v zadostni obilici, saj mu je cena v podrobni razprodaji $ 0.30 za kilogram.
Vlada je že ukrenila potrebne korake za uvoz večjih količin krompirja iz Severne Amerike ter iz Evrope.
Otvoritev kongresa
Včetrtek, 7. t. m., popoldne, se je! sestal kongres k svečanostni ptvo-1 ritvi novega' zasedanja. Otvoritev se ¡ je izvršila s prečitanjem poslanice j državnega predsednika gen. Justa,1 ki je obširno poročal o dosedanjem delu vlade ter o načrtih za bodočnost.
-------
Dr. Melo je odstopil
Prejšnji torek je notranji minister dr. Leopold Melo podal ostavko na svoje mesto notranjega ministra v vladi predsednika Justa. Utemeljil je svojo demisijo z naved bo, da je vstopil v kabinet v času. ko je bila dolžnost vsakega državljana, da po svojih močeh pomaga pri ureditvi perečih notranje političnih in gospodarskih vprašanj. — Ker se je večina teh vprašanj rešila, smatra, da je svojo dolžnost izvršil ter se radi tega umakne v sa-sebno življenje. V dobro poučenih krogih pa zatrjujejo, da je dr. Melo zato podal ostavko, ker misli pri hodnjih volitvah kandidirati za prüd sednika republike.
Ostavka je bila sprejeta in iz vlade se je umaknil tudi državni pod-tajnik notranjega ministra 0'Cc-nnor.
Začasno vodi sedaj notranje posle pravosotni minister dr. R. S. Castillo.
Za amnestijo
Klub radikalskih poslancev je skle nil predložiti kongresu osnutek za zakon o obširni amnestiji za vse politične ¡11 socialne obsojence. Pričakovati je, da bo predlog gotovo prodrl v spodnji zbornici, kjer ima o-'pozicija večino, ni pa znano, kakšno
stališče bo zavzel senat, kjer so kon i
servativci v večini.
Prebivalstvo Argentinije
Po podatkih osrednjega državnega statističnega urada je štela Ar-gentinija dne 31. decembra 1935 vse ga 12.372.965 prebivalcev, kar znaša 168.871 prebivalcev več nego eno leto prej; od tega porastka gre 21.110 na račun priseljevanja. Jugoslovanskih državljanov se je v letu 1935 priselilo 1.003, odpotovalo pa jih je 619. Seveda tu niso všteti naši ljudje s Primorskega, ki so v statistiki vključeni med italijanske priseljence.
Porok je bilo v preteklem letu 74.695, rojstev 270.547, smrti pa 152.655.
Živali za zoo
Za tukajšnji zoološki vrt je prispelo pred nekaj dnevi več živali: dvoje žiraf, slon, hijena in še nekaj drugih, ki jih bodo otroci z veseljem gledali. V bodočih mesecih pa se bo vrt obogatil s še nekaj redkimi ek-semplarji drugih živali.

Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59
Predstavnik za celo Južno Ameriko
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE, - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA
Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem
sigurnim potom
BRZOJAVNO! Z AVIJONOM! Z POŠTO!
NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC
za nabavo pozivnih aH pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo.
NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM
Ker bi bilo potovanje še dražje
NIKAKIH POTEŽKOČ
Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer; ob sobotah d« 12 112 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je!
<iS	A A A rt A AiV <V A rti
TRGATEV V TABORU.
V nedeljo 17. maja priredi Izseljensko društvo "Tabor" v svojih prostorih ul. Paz Soldán 4924 veliko "TRGATEV" z bogatim Iatnikom prebrisanimi beriči, hudim sodnikom in strašno "špehkamro". Vsak prijatelj grozdja in domače zabave je vabljen k udeležbi. Vstop je prost ter se bodo pri vratih pobirali le prostovoljni prispevki. Trgatev prične ob 4. popoldne. K udeležbi vabi cenj. rojake in rojakinje — ODBOR.
I. D. Tabor
• V soboto ob 8. uri zvečer se bo vršil v društvenih prostorih članski sestanek.	ODBOR.
Draginja
Življenje v Buenos Airesu postaja vedno bolj drago, kakor dokazujejo tudi statistične ugotovitve Državnega delovnega urada. Družina, ki je v decembru 1934 porabila za življen ske potrebščine, po statistiki, $ 96, potroši sedaj $ 111.58. Najbolj so poskočile cene krompirju (za skoro 43 od sto), sadju, zelenjavi ter jajcem.
Nova potniška l^dja
Družba Italmar je pred nedavnim uvrstila med ladje, ki oskrbujejo potniški promet med Genovo in Buenos Airesorh, motornik "Remo", sedaj pa še podobno ladjo "Esquilino" ki bo 4. junija prvi krat prispela v
tukajšnje pristanišče.
——~ «•»-
Nedeljska prireditev
Preteklo nedeljo je "Tabor" imel svojo prvo letošnjo večjo prireditev v znani (jvorani ul. Alsina. Sliš?.-li smo ta krat precej naših lepih pesmi, ki sta jih predvajala Taborov zbor in pa močni pevski zbor G. P. D. S. iz Ville Devoto, ki je pri prireditvi prijateljsko sodeloval. Za izvajanje sta oba zbora žela pohvalo. Kar se prvega sporeda nedeljsse prireditve tiče, moramo s priznanjem omeniti tudi šolarja Kralja, ki je z globokim občutkom in s posrečeno mimiko deklamiral daljšo pesem iz izseljenskega življenja.
Po daljšem odmoru je sledila Gol-donijeva komedija "Sluga dveh gospodov", za katero so si uprizori-telji preskrbeli slikovite beneške no še iz 18. stoletja. Igra je bila v sploš nem dobro podapa, dasi bi nekateri prizori morda prišli z bolj skrbno režijo do večjega efekta. Igra sloni skoro vsa na navihanem slugi Tru-ffaldinu, ki je — s prav kratkimi odmori — ves čas na odru in ima torej zelo naporno delo. Vlogo je igral Dečman in priznati je treba, da jo je pogodil. Bil je mestoma celo prav dober, le v drugem dejanju, ko streže obema svojima gospodoma hkratu, bi ga bili radi videli nekoliko bolj hitrega — takšnega "ko živo srebro", kakor je v komediji sami rečeno. Sicer pa je Truffaldino s svojim burkastim nastopanjem in z debelimi lažmi, ki mu do konca pomagajo iz hudih zadreg, izzival iz gledalcev cele salve smeha.	|
Prav dobra je bila tudi Beatrice v moški vlogi Federica Rasponija; v vsem svojem obnašanju je bila pravi "gentiluomo" iz Goldonijevih časov. Tudi Florindo in Silvio sta bila dobra in isto je treba reči glede drugih, manjših vlog. Se posebe pa je treba omejiti Ivana Berginca, ki je v vlogi trgovca Pandolfa spet dokazal, da ima prav izredno igralsko nadarjenost, ki daleč presega povprečne ustvariteljske zmožnosti diletantov.
Dramski odsek Tabora ima lepo število prav dobrih elementov, od katerih smemo pričakovati, da nam bodo tudi letos pokazali na odru marsikatero lepo igro, v veselje in užitek vsem onim, ki znajcj ceniti lepo igranje. S pravilno izbero iger pa si bo gotovo tudi pridobil zvesto in hvaležno publiko, ki ga bo vselej podpirala v njegovih strem-ljenih za resno gojitev naše dramske umetnosti v izseljeništvu. — dt.
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah
MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud
Prva obletnica G.P.D.S. v V. Devoto
Prve dni meseca decembra 1934 se je zbrala v skromni sobi rojaka Ivana Bajta, v ul. Navarro 5102, sku pina rojakov iz Ville Devoto. Ljubezen do naše lepe pesmi jih je bila. zbrala na tem sestanku, katerega namen je bil ustanoviti pevski zbor — ali, bolje rečeno, oktet. Kmalu so se domenili ter sklenili naprositi Fr anca Trebšeta za poučevanji. Ta je sprejel in prvo soboto v januarju 1935 je bila prva vaja. Sedem pevcev se je udeležilo te prve pevske vaje, od tedna do tedna pa je njih število naraščalo in kmalu jih je bilo že dva in dvajset.
Ker je bilo zanimanja za ta začetek društvenega delovanja med dt-votovskimi Slovenci vedno več, so nekateri člani začeli misliti, da bi bilo dobro, ko bi se začeli polagati temelji za obširnejšo organizacijo, čije delovanje bi bilo gospodarskega in podpornega značaja. Zbrali so se ter se natančno porazgovorili o ciljih in namenih organizacije, ki naj bi se ustanovila; določili so tudi nekaj mož ter jim poverili nalogo, da sestavijo pravila. Osnutek je bil kmalu gotov in o njem so člani razpravljali v podrobnostih na več sestankih. Kmalu je bilo vse gotovo in 12. maja 1935 se je vršil ustanovni občni zbor organizacije, ki je dobila ime: "Gospodarsko podporno dru/.-tvo Slovencev v Villi Devoto". Občni zbor je bil v hiši rojaka Ivana Furlana in zastopana so bila na njem tudi vsa naša tukajšnja društva.
Sklicatelji so obrazložili namene društva, nakar so se prečitala pravila, ki so jih navzočni odobrili brez ugovorov. Svoj vstop v novo društvo je prijavilo 57 članov, nakar so se vršile volitve ter je bil za prvega predsednika nove organizacije izvoljen rojak Aloizij Podgornik. V svojem govoru je predsednik povedal, da bo glavna skrb odbora pomagati društvu, da pride čim prej do lastnega zemljišča in do lastnih društvenih prostorov, obenem pa da bo podpiral slovensko' šolo.
S podvojeno vnemo so se nadaljevale pevske vaje ter se je društvo pripravljalo tudi, da raztegne svoj delokrog še na druga področja skup nega delovanja. Vse je bilo v najlepšem razvoju, ko je prišla za mln-do društvo precejšnja preizkušnja v obliki nevarne notranje krize. Za 16. junija je bil sklican sestanek, aterega se je udeležilo vse članstvo. Poleg drugih točk dnevnega reda, se je obravnaval tudi predlog Slovenskega prosvetnega društva I. glede združitve obeh društev v eno organizacijo. Večina članov pa s pogoji za združitev ni bila zadovoljna ter je radi tega tudi zavrnila to zadevni predlog. V mlado društvo pa je bilo s tem vrženo nesoglasje: nekateri člani so odstopili, drugih se je polastila malodušnost in izgledalo je že, da bo ta malodušnost prevladala tudi pri ostalih, ki še niso izgubili upanja, da se bo društvo dalo kon-
Umetniška kovačnica in mehanična delavnica
Specializirana v oknicah, metaličnih pročeljih, železnih vratih, vestibilih, ograjah itd. itd.
CUCIT' & HUMAR
se toplo priporoča slovenskim izseljen-cem za vsa v stroko spadajoča naročila-BOULEVARD BALLESTER 425 Villa Ballester
MM
PRVA OBLETNICA
G. P. D. S. iz V. DEVOTO
se bo praznovala 24. maja 1936 v društvenem skromnem lastnem "Domu" ul. Simbrón 5148
SPOR'E D:
1.	Nagovor g. predsednika
2.	Deklamacija
3.	Dr. Gustav Ipavec: "Lastovki v slovo" — moški zbor
4.	Dva modrijana — dvogovor
5.	Anton Foerster: "Sarafan" — ruska pesem, moški zbor
6.	Marica Komanova: "Sestrin varuh" — otroška igra
7.	Fr. Bevk: "Ivané" — žaloigra v enem dejanju
Po končanem sporedu: Ples, srečo-lov, prosta zabava. — Za pijačo in gorko jedačo bo dobro preskrbljeno. Prireditev prične ob 4. popoldne. Vljudno vabimo vse rojake, da s svojim obiskom počaste to našo proslavo.	ODBOR.
Prireditev
"Slovenskvv Spolok" v Buenos Airesu uprizori v soboto, 9. maja, f svojih prostorih ul. Acevedo 553, socialno dramo v treh dejanjih "B*'; čova žena", od dr. Ivana Stadola Začetek ob 9. in pol zvečer. Vstopnina: dobrovoljni prispevki. Imen0" vano slovaško društvo vabi tudi slovenske rojake na to svojo prireditev.
Izseljenska zaščita
V marcu t. 1. je obiskalo urad J" goslovanske izseljenske zaščite vsf ga 168 oseb, med katerimi je bil° 26 delodajalcev, ostali pa so i3^1' dela, pomoči, priporočila, zdravi»' ko pomoč itd.
Udruženje je dobilo ponudbe ' zaposlitev 63 oseb, namreč: 13 te^' kov, 3 mizarjev, 2 bolniška stre*®'" ka, 1 kuharja, 1 natakarja ter li 43 mest za ženske in zakonske Par'
Mfflll^
mmmmisismsam
Krojačnico Obiščite
L. USA J •
Tu boste v vsakem oziru
najbolje postreženi •
GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal
čno vendarle spet spraviti na noge. Skoraj tri mesece je grajalo mrtvilo, iz katerega so končno zbudili mlado organizacijo društveni odbor ter .le kateri razumni možje. Dne 8. septembra 1935 se je v ta namen sklical članski sestanek. Vabilu k udeležbi se je odzvalo 41 članov, ki so se po daljši razpravi soglasno izrekli za nakup zemljišča, na katerem naj zraste društveni dom devotskih slovenskih priseljencev. Vsak izmed navzočnih se je obvezal, da plača takoj 10 pesov v ta namen. Vi vrste društvenikov je po tem sestanku spet prišlo zaupanje in kmalu so se pokazali sadovi.
Dne 4. oktobra je društvo kupilo zemljišče na odplačevanje. S tem je bil storjen odločilen korak ter se je postavil trden temelj za nadaljnji razvoj društva. Nakup zemljišča je društvo proslavilo z lepo uspelim družabnim večerom. Z marljivostjo in požrtvovalnostjo članov se je na društvenem zemljišču kmalu postavila baraka, v katero se je društvo preselilo konec novembra. Napravili pa so se tudi načrti za zidanje društvenega doma. Tudi med ostalimi devotskimi rojaki je spet iavladalo zaupanje do društva in število članov je lepo naraščalo. Vršil se je še drug zabavni večer, pozneje, 21. decembra, je društvo imelo svojo prvo večjo prireditev v dvorani Alsi na, Silvestrov večer je proslavilo na svojem zemljišču, kjer se je 12. jan. vršil tudi zabavni popoldan. Za pust so društveniki postavili plešišče teísta se 23. in 24. februarja vršili dve pustni zabavi, mesec pozneje pa lepo uspela vinska trgatev.
Med tem pa so se bila že pričela dela za zgraditev društvenega doma, ki je 14. aprila dobil streho.
Na rednem občnem zboru si je G. P. D. S. izbralo novo društveno vodstvo, na katerem je bil za predsednika izoljen rojak Viktor Zlobec, in v nedeljo, 24. t. m. pa bo obhajalo svojo prvo obletnico v novem Domu. To je vsekakor lep uspeh, na katerega sme društvo bili ponosno. Radi svojih resnih prizadevanj pa tudi po vsej pravici zasluži, da ga podpre vsa naša javnost in v prvi vrsti rojaki, ki so se naselili v Villi Devoto.
Zaposlilo pa je 20 oseb; 13 težak0*' 2 kuharici, 1 sobarici, 1 mizarja kuharja in 1 natakarja.
Tekom navedenega meseca Je ,80 ščita porazdelila: 89 brezplačnih1 sil, 21 večerij, 21 zajtrkov, 21 V,e'{ nočišč, 4 pare črevljev, 2 oblekitf 47.90 v malih podporah za P0'^ stroške do mesta zaposlitve, za z"r vila itd.	'	j
Urad je prejel 26 dopisov, odP° slal pa jih je 234.	J
Kakor smo že javili, ima urad o. 1. aprila dalje svoj sedež v Bolívar 314, 2. nadstr., pisarna Vsi dopisi naj se odslej pošiljajo r ta naslov.	^
Upravni odbor se tudi letos 0 rača na vse naše "izseljence, ki ra. polagajo z rabljeno obleko, obutvl{c in podobnim, naj bi jo odstopil)'' jim je mogoče, Izseljenski zaščiti, d, porazdeli dobljene predmete & naše najpotrebnejše izseljence. jT ZIMA JE PRED VRATI. SPOMH' TE SE ROJAKOV, KI 2IVE V B^ DALEO. PROf" OD DOMOVINE-
Odbor-
CERKVENI
vestniK
• • ti
Polni cvetje so Marijini oltarji • mesec in Marijina pesem pozdrav^ Kraljico majnika. Njenega var® ¡¡o smo potrebni tudi mi, in še potrebni! Naj bodo izraz naše 'J y bežni do Marije naše šmarnice.6 skromnem obsegu naše možnosti, nikoli se mi ni slišala tako lepa o pesmica: spet kliče nas venčani J" kakor preteklo nedeljo. Pridi, da J slišiš tudi i ti !v V majniku vsako n deljo pop. ob 4 h.	• J
Izšla je majniška številka Duh" nega Življenja.	¡.
Ves slovenski narod doma se P pravlja na Slomškove dneve. vseh Slovencev je, da dobimo t pred Bogom svojega posebnega P } prošnjika v osebi Antona Maj1 Slomška, Mariborskega škofa. je zgodilo nekaj čudežev na priprošnjo. Letošnje Romanje na ^ gov grob v dneh ob obletnici l3!^ ga euh. kongreas pa naj bo VTl g. ob kateri bo ves narod prosil 'n lil da postanemo tega vredni. ^ drobec našega naroda, četudi " bolj oddaljen, se pridružujmo Jpri in molitvam naših doma tudi "J1".,.^ naši službi božji bomo vselej ^0. pristavili molitev, ki jo molU0 ma v ta namen.
Ponovno že so se dogodili s^ui.reZ da tudi naši ljudje umirajo Boga. Prav zato sem prišel ^ leč, da bi našim ljudem tolažbo <. te vere delil. Bodite vsaj toliko ij,
čanski, da me pokličete, če kdo 1 -
- ei)i
šil, je neupravičena. Saj zakraIv' ¡t¡
Bojazen, češ da se bo bolnik
Cenjenim naročnikom!
Na ovoju, v katerem Vam bomo po slali list, boste videli, do kedaj imate plačano naročnino, oziroma od kdaj jo dolgujete. Prva številka pomeni mesec, druga pa leto. Tako pomeni na pr. 7|36, da imate list plačan do konca meseca julija (7) 1936; 10|35 pa znači, da dolgujete našemu upravništvu naročnino od začetka meseca oktobra (10) 1935.
Vse one, ki jim je naročnina zapadla, prosimo, da nam jo čim prej nakažejo.
Z našega poslaništva
Kr. poslaništvo (Charcas 1705, Bs. Aires) išče izseljenca Janeza Suklje , ta, iz Dragumlje vasi h. štev. 24, rojenega 1. 1899 v Gorenji Likvici, srez Metlika, kateri se je poslednj." krat javil svoji rodbini leta 1931. iz Obras Embalse Río Tercero, Alma-fuerte, Córdoba. Kdor bi kaj vedel o njem, je tem potom naprošen, da sporoči podatke na zgoraj navedeni naslov.
* ti
★ ti 7
iir

more tudi telesu koristiti in y g% zdravje. Bati se je veliko bolj ,jen kaj bo, če kdo stopi nepripi-3 in z izgubljenim življenjem menjen pred večnega sodnik»- |oi
Krščen je bil v cerkvi na ^ Janez-Karel Rebek.	,
Hladnik
1
Ali ste že obnovil»
Naročnino
J st»
Če tega še niste storili^
vite jo po postni (Giro Postal) ali
nak»z.
v
skrb»'
,ročen
zapečatenem pripo* , pismu na naš naslov-
.e«»
ROJAK®*'
b o
0
PRI ŽIVCU
v znani restavracij«, najboljše postreženi.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. ^ Lepi prostori, prip^ S^'
svatbe — Prenočil-za prenočišče prenovu ' na novo opremljene.
Rojakom se priporoča
EMlk * ^ Osotlo W PATERNAL ^

NOVI LIST
§ ^
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
n. S
i.-
VESTI IZ DOMOVINE
tihotapca ustreljena
Med Jezerskim in Tržičem imajo tihotapci neko skrivno pot, po kate-11 najrajši hodijo čez mejo po saha-11 n in vžigalnike. Graničarji so ta sir°ki jarek že davno odkrili in je skoraj vedno zastražen. To je dolina, po kateri vodi steza, nekaj ča-Sa po gozdu, pa spet majhna jasa, Pa spet gozd. Tu, po tej stezi ho-d'jo tihotapci najrajši, ker se lahko krijejo. Če .srečno prekrižaš dve ja-Sl» si potem že na varnem in dose-mejo v nekaj hipih.
V tem jarku so lam graničarji Ustrelili dva tihotapca, in vendar so Se tihotapci še vedno posluževali t-j-prehoda. Graničarji pa stalno ^eže iz zasede. Tako so tudi te dni *>°te]i trije tihotapci po tej poti iz ^v»trije nazaj. V zasedi so preža)i ^aničarji. Ko so opazili tri posta-Ve> ki hite po snegu po jasi od meje, s° zaklicali, naj obstanejo. Toda tihotapci so začeli teči, graničarji so Zaieli streljati. Dva tihotapca sta hijena obležala, tretji je ušel. Oba laijenca sta v nekaj minutah podala. Zjutraj so prenesli trupli v 3e?-ersko mrtvašnico in ugotovili, da za mlada kmečka fanta Megliča ln Janeza Megliča, oba iz Loma, ven nista brata. V njunih nahrbt-"'kih so našli okrog 23 kil saharina.
Kdo je bil tretji tihotapec, še ni-So ugotovili.

Nova delavska
prosvetna zveza
E>ne 29. marca se je vršil v Delavci zbornici v Ljubljani ustanovni °bčni zbor nove delavske kulturne *veze, ki bo nosila ime 'Vzajemnost'. 2 raznih krajev Slovenije, kjer so "^H delavci poprej kulturno organizacijo "Svobodo", ki pa je bila la-
Julija po mogočnem celjskem zle-razpuščena, bodo prišli delegati, .a sodelujejo na ustanovnem ob-e*n zboru ter dobe navodila za os-ü°vanje podružnic po vsej Sloveni-
\	cvinq
t c razpustitvijo "Svobode", cenene kulturne delavske organiza-z mnogimi podružnicami po Slo
veni
<Jel
1J1» je ostalo slovensko zavedno avstvo brez kulturne organizaci-Je- Vsi mnogi pevski zbori, godbe, edališki odri, predavanja, izleti — V'Se se je z razpustom "Svobode" u-
stavii0.
Toda voditelji organizacije niso "■ovali. Ustanoviti so hoteli novo "«•turno organizacijo. V Lljublja-^ so sestavili pravila novega druš , a> ki naj nosi ime "Vzajemnost", altor se je imenovala socialno-de-^°kratska izobraževalna org^aniza-med Slovenci tik pred vojno. ,ravila je oblast pred kratkim po-tciila in dne 30. marca se je vršil ^tanovni občni zbor.

VESTI S PRIMORSKEGA j
Številne aretacije v Istri
Dne 22. marca, okrog 3. zjutraj, so se na treh velikih policijskih avtomobilih pripeljali v Vrbovo številni pol. agentje, karabinerji in finančni stražniki. Obkolili so vas ter začeli s hišnimi preiskavami. Najprej so vdrli v hišo Andreja Stran-bergerja, starega 31 let; dasi niso ničesar našli, so njega in njegovega brata vklenili ter spravili na policijsko vozilo, kjer ju je začel z bičem pretepati komisar tajne policije Cario Ognibene. Vlomili so nato vrata vaščana Antona Vrbca, vse premetali, njega in ženo, ki sta napol oblečena in vsa prestrašena sko čila iz postelje, neusmiljeno pretepli, nato pa moža vklenili ter ga skup no s Stanbergerjevima odpeljali naj prej v Bistrico, od tam pa v koper-ske zapore.
iste noči so obkolili tudi vas Jasen ter odvedli Ivana Čačata in I-vana Levarja, in pa vas Vrbice, kjer so aretirali 65 letnega Josipa Gržino, njegova dva sina Lojzeta in Antona ter Antona Stanbergerja. Tudi te aretirance so spravili v ko perske zapore. Kaj je dalo povod
za te aretacije, ni točno znano, lju-t
dje pa sumijo, da jih je povzročila neutemeljena denuncijacija prodan-ca Josipa Uljana, trgovca in gostilničarja v Vrbici.
-»•«-
Vojaška dela v podbrškem kotu
Dela pri utrdbah ob meji okrog Podbrda in v okolici so začasno' u-stavljena. Vedno bolj pa je opažati razne vojaške osebnosti, ki se kriv tajo okrog različnih naprav in priprav ob železniški progi proti Sv. Luciji, kakor tudi pri važnih cestnih objektih v Baški dolini. Naj-brže izmenjujejo razstrelivo, da se v vlažnih, zato pripravljenih luknjah ne pokvari. Zdi se, da nameravajo kolonizirati tudi vse obmejne griče, ker pridno grade telefonske vode k vsem važnejšim točkam ob meji.
--»«ti-
Ponovno aretiran
Janeza Lampeta, 61 let starega preužitkarja, bivšega posestnika ;n gostilničarja iz Črnega vrha, ki so bili izpustili iz rimskih zaporov, so sedaj ponovno aretirali. Vzrok ni znan.	<
slabe prilike za ^ kmeta
Že ^avno se je pri Sv. Marku ni-cey uJa vršil sestanek živinorej-pot' na katerem se je med drugim cia 111 raznih podatkov ugotovilo, obs> kmet vedno težjo borbo za t>eyat}ek. Delati mora več kakor tetn J in tudi prideluje več, a vkljub te u zmerom slabše živi. Ne zmo-ob*e«. davkov, zavarovalnin in ne p0(} sti za dolgove, domovi in gos-fe	poslopja razpadajo. Ne mo
ljatr več nabavljati in ne popravno». orodja. Hrana mu je slaba, ker Mnoa vse boljše pridelke prodati. iw®0 bolnikov mora prezgodaj u-liltg1' lcer ni denarja ne za zdrav-fle 2a zdravila. Jedila 'si mora ^ soliti z rdečo soljo zá živino. Mt^ večere preždi v temi, ker | denarja za petrolej.
se jih je mnogo v v	rusiji
W Rljsije se je vrnil po 20 letih S^*0 Maribora 43-letni Huso Mu
*ar v v"ice' ki -ie bil 15 let boln Žehi, kijevu in ki se je tamkaj o
v Pripovedoval je, da je samo *%iíevu Okoli 100 Jugoslovanov
^ n vojnih ujetnikov.
__ ■"*>
k ^ o j a c n i c a
P. CAPUDER Priporoča cenjenim rojakom Aires, Bllllnghurst 271 d*t.
V Višf—
ina ulice Cangallo 3500)
Pomoč za italijanske dezerterje
Mednarodni odbor za pomoč žrtvam italijanskega fašizma je nabral meseca februarja med uglednimi o-sebnostmi v Parizu 5.000 frankov za dezerterje, ki so radi abesinske vojne pribežali v Jugoslavijo. Ta znesek je imenovani odbor nakazal družtvu "Tabor" v Ljubljani, ker res uspešno rešuje težavni socialni
položaj naših pribežnikov.
---«•«-
Iz Št. Vida pri Vipavi
V št. Vidu pri Vipavi službuje že nekaj let kot učitelj zagrizeni fašist Tavalacchi, ki našim ljudem šk >duje kjer in kolikor more. Meseca februarja si je simuliral napad na svojo osebo ter je karabinerjem ovadil šentviške fante in može. O-rožniki so mnoge pozaprli, a so jih 'morali izpustiti, ker so dokazati svojo nedolžnost. Ker učitelju ta na kana ni uspela, si je izmislil drugo. Karabinerjem je nekega dne pri nesel raztrgano in poteptano Musso linijevo sliko, izjavil je, da jo je našel v šoli ter je spet zvalil krivdo na domačine. Karabinerji so sedaj spet aretirali skoro vse mošks. Nekatere so kmalu izpustili in tudi
ostalih ne bodo mogli obdržati v za poru, ker so gotovo pri vsej stvari nedolžni. Ljudje so trdno prepričani, da se vse to le zlobne spletke fašista Tavalacchija, ki bi se rad prerinil do kakšnega višjega mesta s tem, da našim ljudem škodo povzroča.
In še neko drugo je bil skuhal dični učitelj. Nekaj domačih fantov je bil zvabil v gostilno. Zelo prijazen je bil z njimi ter jim toliko časa plačeval pijačo, dokler so ga i-meli toliko pod kapo, da so se dali od njega premamiti ter so se vpisali kot prostovoljci za v Afriko. Ko so se iztreznili, so hoteli prijavo preklicati, bilo pa je prepozno.
Morali so v Abesinijo.
---«•»--
Nesreče z granatami
Granata izza svetovne vojne je ranila 16 letnega Alojzija Ipavca in 15 letnega Franca Sušmela iz Gr-garja pod Sv. Goro, ki sta oba dobila težke rane. Ipavcu so morali odrezati levo nogo.
Devet letni Danijel Leban, njegova 12 letna sestra Karolina ter 13 letni Fioretto Volk, ki stanujeja v ul. delle Fornacci v Gorici so se igrali z malo granato, ki so jo bili
našli v kupu starega železa. Otroci so najprej skušali odviti konico gra nate, ker pa to ni šlo, je Volk vzel velik kamen in začel tolči po pro-jektilu. Ta je seveda eksplodiral in vse tri otroke hudo ranil.
—--«*tt-
Številne obsodbe radi tihotapstva
Tihotapstvo, ki često prinaša ljudem dober zaslužek, prinaša tudi mnogo nevarnosti, v katere se spuščajo s tem poslom. Toda borba za življenje, ki je zlasti za naše obmejno kmetsko prebivalstvo z dneva v dan bolj kruta, saj so pretrgane za njih vse vezi, ki so veljale v medsebojnem poslovanju skozi stoletja, jih sili, da se spuščajo v največje nevarnosti, da si le omogočijo težko življenje. Tako je postalo tihotapstvo eden izmed pridobitnih virov našega obmejnega prebivalstva, ki pa je poleg vsega stalno zabeleženo v kriminalni rubriki tržaškega in goriškega časopisja. Visoke kazni za najmanjše prestopke kriče vedno bolj in bolj po ureditvi socialnega vprašanja obmejnih prebivalcev naše narodnosti v Italiji. Naj danes navedemo le nekoliko imen naših lju di, ki so zabeleženi, radi tihotapstva v kriminalni kroniki. Obsojeni so bili: Stanislav Šuligoj, star 29 let iz čepovana, na 350 lir, Klemenči? Frančiška iz Št. Vida nad Vipavo, stara 25 let, radi 4 litrov žganja,
Poplave v Severni Ameriki so povzro čile veliko škodo tudi našim rojakom
Zadnje velike poplave v Združenih državah, o katerih smo prejšnji mesec poročali, so prizadejale ogromno škodo tudi ta-mošhjim našim izseljencem, po sebno v Ohio in Pennsy Ivani j j.
tu in razvalinah. Pitne vode pri manjkuje.
Flori jan Pišek iz Bellaire, O-hio, poroča: Tukajšnja naselbina je uničena. Hiše so prekuc-njene in mnogo jih je odp/a-valo
baja kakih io milj severno od Pittsburgha in ko se je reka Allegheny razlila, je voda udarila po nas z vso silo. Tu je na stotine Slovencev, Hrvatov, Po Ijakov in drugih Slovanov, ki so

Radi tajne žganjekuhe
V Morettijevi vili v Boljuncu so oblasti odkrile tajno žganjekuho. Na sled so ji prišle baje na podlagi o-vadbe. Aretirani so bili posestnik Novak iz Doline, neki Istran, ki stanuje v Dolini in neki Koprčan. Soudeležbe pri prepovedanem poslu je bilo obdolženo veliko število posestnikov iz Doline, Boljunca in Kro gelj. Naši kmetje riskirajo danus vse, in si skušajo na en ali drugi način odpomoči in priti vsaj do malega zaslužka za kritje vsakdanjih potrebščin. Bržkone so prekuhavali v žganje vino, ki ga ne morejo nikamor oddati.
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darvvin 5172 in 2094
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Airesu
Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni
JOSIP FAGANEL
SOLIS 1235
(blizu Constituciona.. U. T. 23—1696
ki so jih našli pri njej, na 200 lir; Čuk Frančiška, Šuligoj Filip, Kavčič Rozalija, Vojska Marija, Franc Šinigoj, vsi iz Gorice, so bili obsojeni na večje denarne kazni radi tihotapstva. Radi prodaje žganja sta bila obsojena Leopold Simoniti in Ivan Kerševan na 4 mesece in 2000 lir. Marija Lesjak, stara 60 let je bila obsojena na 500 lir denarne* kazni in 20 dni zapora radi tihotapstva moke in kave. Katerina Pe-ternel iz Novakov pa je dobila 3 mesece zapora in* 2000 lir denarne kazni, radi tihotapstva in prekoračenja meje: Aretirali so jo v Cerknem. Aretirana pa sta bila pri Idriji Venceslav Peršič, star 24. let in Marija Carli iz Cerknega radi tihotapstva.
-«•»---
Iz obupa v smrt
V čezsoči pri Bovcu je naredil radi bede šestdesetletni Kravanja Ma tija, krojač po poklicu, samomor. Kravanja je bil hrom in se je skrom no preživljal s svojim obrtom. Zaslužil pa ni toliko, da bi plačeval samski, dohodninski, obrtni in celo vrsto drugih davkov, ki jih fašizem terja od ubogega človeka, in so mu oblasti zarubile šivalni stroj. Bil je prav za prav edina njegova posest in s čemer si je s težavo zaslužil komaj toliko, da se je skromno preživljal. Ker je pokojni Kravanja hodil le s pomočjo birgel, ni bil sposoben za drugo delo. Videl ni nobenega izhoda več in tako so ga našli sosedje visečega na vrvi..
Smrt Kravanje je vzbudila splošno sočutje med domačini, kajti pokojnik je bil znan kot priden in pošten ter zaveden. Razmere, ki vladajo danes zlasti na Bovškem, bodo še marsikoga spravile iz ravnovesja.	"
■-»•»-
t;
Drobne vesti
V	Slapu pri Vipavi je požar hudo prizadel hišo Jožefa Ferjančiča, ki ima več tisoč lir škode.
Kamen, v katerega so vklesana i-mena slovenskih fantov, ki so doslej padli v Abesiniji, je daroval poveljnik 62. fašistične legije Bidoli v Bovcu šefu generalnega štaba milice gen. Russu, ki se je mudil tam na obisku. Kamen je s hriba S/. Gabrijela.
Velika fašistična parada je bila 29. marca v Ajdovščini. Govorniki so prebivalce; navduševali za abesin sko vojno. Povedali so, da je v A-besiniji 11 ajdovskih fašistov ter 44 delavcev, ki so se prostovoljno prijavili. Podobno slavnost so imeli tudi v Št. Vidu pri Vipavi.
Radi bega že z méjo sta bila prijavljena oblastem Leopold Mržek iz Brd in Alóizija Habe iz Idrije.
V	Dobravi so 'našli mrtvega, in sicer v seniku, 80 letnega Ivana Božiča, iz Št. Vida nad Vipavo.
V	Komnu je 13 letni Stanislav Volčič po nesreči ustrelif z lovsko puško 15 letnega Radivoja Mržeka.
K poplavam v Združenih državah Severne Amerike: Pogled na poplavljeno ulico v Pittsburghu
Na stotine ro jakov je prišlo črez noč na beraško palico, ker jim je voda odnesla vse imetje.
Tu prinašamo izvlečke i/, nekaterih poročil, ki so jih o tej nesreči prinesli naši severnoameriški listi:
i
Iz Bridgeporta, Ohio, piše Jo sip Snoj! Pogled naokrog je bil strašen: vse doline in ravnine, kakor daleč je seglo oko, eno sa mo morje! Ne morem popisati vse groze, katero smo prestali. V naši bližini je prizadet otok pri Wheelingu.' Naši rojaki, ki imajo hiše v nižini, so vsi silno prizadeti. Vse naokrog je v bla-
po vodi. Prizadeti so mnogi rojaki.
Anton Zidanšek, iz Pittsburgha, piše: Vprašal sem, kako ¡c z rojaki. Izved.el sem, da imajo ogromno škodo. Rešili so si le ne kaj, kar so mogli odnesti s seboj. Izgubili so tudi delo, ker so vse tovarne zaprte. Sestra Pesut mi je povedala, kako je vo da nesla živino, konje in pse, avte, pohištvo in nešteto drugih reči, toda zdaj je povsod po ulicah samo blato, nesnaga, podr tija in smrad.
Jos. Stefanovičl, i¡r. Verone, Pa., javlja: Ta naselbina se na-
vsi bolj ali manj prizadeti. Vse njihove hiše so domala uničene, kajti voda je segla do streh in mnogo hiš je celo odnesla. Nekaj naših rojakov si je komaj ohranilo golo življenje.
Anton Rožanc piše iz Brad-docka, Pa., med drugim: Brat Nadoh si je komaj rešil življenje in pa obleko, katero so ou in njegova družina imeli na sebi. In še ta je bila delovna. Dolga leta je delal in se trudil, da si je postavil hišo, zdaj pa je bil črez noč vržen na beraško palico.
In podobnih žalostnih slučajev je še prav mnogo.
KROJAČ
izvršujem v«a v to stroko spadajoia dela, Obleke od $ 55 do 120. Hla6e fantazija od 9 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljilh tovarn. Olajšave za plačevanj«
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 5t—4IH
TOVARNA MOZAIKOV
IE0LIND0 RODRIGUEZ
Specializirana v vseh vrstah mozaika — Imitacije marmorja
Koncesijonar portlandskega cementa "SAN MARTIN"
SKLADIŠČE GRADBENEGA M ATERI J ALA
Añasco 2763	TJ. T. 59-1925
BS. AIRES Postaja Paternal
m '¡iiiim?'iM
KRO J ACNICA IN TRGOVINA
"MOZETIČ"
Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za olbleke, kakor tudi vsake vrste moškega perila.
Osorlo 5025 — Bs. Airee (Paternal)
23534823235348232323235323532323484823010001534801015353234848010201000132485353482300000102532348234853532348235323235348535323482348532348532353233102010200020102022353230201010201230205020153484853235323482348485323
01010002010200020223485348485323532348235323534848234853532348235323485331000102000001020001020000005323020001320201000101060611103200020100020101025348485348010001010201000201022348232323234823020102000000010001010002
NOVI LIST
ZA POUK IN ZABAVO
Razvoj človeštva
Ameriški znanstveni pisatelj J. H. Robinson je razvoj človeške civilizacije opisal z dobro primero v •kviru individualnega človeškega življenja. Recimo, da je vse človeštvo en sam človek, ki je živel do danes petdeset let. Do svojega 49. leta je ta človek živel kot divjak in kočar. šest mesecev pozneje je izumil pisanje. Dva meseca pred svojim 50. letom je postal kristjan, pred komaj osmimi dnevi so sežgali zadnje ga "krivoverca", pred dvemi ali tremi dnevi je začela voziti prva železnica. Danes, ko praznuje človek svo jo petdesetletnico, pa je izumil letalo. Komaj šest mesecev izmed pet desetih let traja torej vsa civilizacija — mi se pa bahamo, da je dosegla z nami svoj višek...
Po tisočletjih oživljene žuželke
Moskovska akademija znanosti je objavila presenetljivo vest, da je ■spelo raziskovalcem Skorovodwske opazovalne postaje v arktični Sibi-. riji oživiti žuželke in druge nižje živali, ki so ležale! že tisočletja otrple y zaledenelih tleh tundre. Te živali pá áe niso samo zbudile po toliko tisočletjih, temveč se razvijajo in množijo dalje, tak» da živi v labora toriju omenjene postaje sedaj prava
predzgodovinska favma.
-»•»—-
NEKDANJE KAZNI
V zvezi z obsodbo marseilleskih atentatorjev je neki francoski list pisal o mukah, ki so jih morali v prejšnjih stoletjih pretrpeti tisti, ki so dvignili roko proti kronanim glavam. Ko je neki Damiens z žepnim nožem samo lahko ranil Ludovika XV., so ga kakor opisuje neki sodobnik, na sledeči grozotni način spravili ob življenje:
Najprve so mu z nožem, ki ga je dvignil nad kralja, porezali roko, roko so mu nato sežgali, prsi, roke, bedra in meča so mu ščipali z razbeljenimi kleščami, rane so mu nato zalili z vrelim oljem in raztopljenim svincem.
Ko se ga je vrelo olje prvič dotaknilo, se je tako zvil, da se mu je železni okov, s katerim je bil pritrjen na mučilno mizo, zaril globoko v meso. Potem so ga zvezali, da ga razčetrtijo, k štirim konjem. Krvni-kovi pomagači so konje pognali z bičem, sedem- ali osemkrat so konji zaman potegnili. Nato so privezali še dva konja. Tudi' sedaj ni šlo. Tedaj so sodniki odredili, da mu z noži prerežejo piščali in tako so ga konji lahko razkosali. Pri prvem pogonu so mu odtrgali obe nogi in eno roko. Mož je pri tem še živel.
LETALO IZ GUMIJA
Poskusni zavod sovjetskega ljudskega poverjeništva za težko indust rijo -je izdelal načrte za letalo, ki bo v pretežni meri iz gumija.
Novi aparat sliči v glavnem gumastemu jadralnemu letalu, ki so ga v Rusiji preiskusili že lani. Trup, krila in propeler so iz gumaste snovi, le krmila in nosilno ogrodje za motor so iz trdnejšega materiala. Krila so razdeljena v oddelke, ki se avtomatično polnijo z zrakom. — Letalo ima nosilnost 160 kg in brzino 120 km na uro z motorjem 20 k. s. Brzina ob pristajanju znaša 35 km. Ves aparat, ki se da zložiti v neprevelik zaboj, tehta 80 kg. Ta letala bodo v serijski izdelavi cenejša nego sovjetska Fordova letala. Stala bodo samo 1000 rubljev.
KRI KOT ZDRAVILO
Moskovski osrednji zavod za krvne transfuzije je izvršil v preteklih letih mnoge poskuse za uporabo živalske krvi kot zdravilo vsakovrstnih človeških bolezni. Kozjo kri so v mnogih primerih z uspehom uporabili proti želodčnim oteklinam, rev matizmu v sklepih in malokrvnosti. Že 1. 1928. so na Francoskem začeli s takšnimi poskusi, a doslej jih niso razen V Moskvi nikjer izvršili v večjem obsegu. Tu so tudi zelo težke primere želodčnih oteklin z živalsko krvjo popolnoma ozdravili v šestih do osmih mesecih. V zavodu v Dnjepropetrovsku so delali posku se z bikovo krvjo. Ta kri se po injekciji v človeškem organizmu ne razkroji sama, temveč razkroji tudi del bolnikove krvi, razkrojni pro dukti pa učinkujejo potem kot spod budniki organizma v borbi z boleznijo.
ŽENSKI KOTIČEK
Zastava iz ženskih las
Japonska mladina se bavi izredno marljivo z vsemi javnimi in nacionalnimi problemi, posebno velik patrijotizem pa kažejo japonska dekleta., Kakor znano, nočejo ta niti v zadevi vojaške vzgoje zaostajati za svojimi moškimi tovariši in jih v svoji vnemi celo prekašajo.
Zanimiv dokaz svojega fanatičnega patriotizma je dejstvo, da je pred časom 800 deklet žrtvovalo svoje lase, da bi se iz njih izdelala vojaška zastava. Ta zastava — menda prva ki je iz človeških las — je belo-rde-ča in kaže japonski narodni simbol, vzhajajoče sonce. Dolgo je trajalo, da so izvršili to delo, izvršila so ga namreč dekleta sama. Na željo 800 mladih patriotk bodo to zastavo v kratkem svečano izročili nekemu gardnemu polku, zato "da bi v prihodnjem boju plapolala pred možmi in jih spodbujala k posebnemu junaštvu v obrambi domovine."
Migliaji za hišne gospodinje
Kolač k čaju.
Umešaj 12 dkg presnega masla, 4 rumenjake; dodaj 16 dkg sladkorja, zavojček vanilina, 4 žlice nvz lega mleka, 28 dkg moke, 1|2 zavitka pecilnega praška, sneg štirih beljakov, žlico in nekoliko olupljenih mandljev, zrezanih na rezance. Viij v namazan, z moko posipan pekač ali model, posipaj povrhu z zreza-nimi mandlji in speci.
iitm^mmmmm "i v^ssjgs:.-..
SssSsf»'*
S^HpmKMw
■jgíj^&AííSMr'f-

Dorothy Poynton Hill, ki je na olim pijskih igrah 1932. leta odnesla prvo hagrado v skakanju, se vadi za letošnjo olimpiado v Berlinu
MALI OGLASI
Hauptmanova žena zapušča jetnišni co, ko je zadnji krat videla svojega
mo ža
1
ZA KRATEK ČAS
---
Pred sodnikom
"Ko ste poslednjič stali pred mo-noj, obtoženec, ste obljubili, da brste vse storili, da ne pridete več v zapor."
"Saj sem poskušal, gospod sodnik! A prav zato sem dobil na vrat tožbo zaradi upora proti uradni osebi."'
Copata
Žena, ki je vedno zmerjala svoje ga moža s 'copato', se obuva, pa ene ne more nikjer najti, nakar pokliče služkinjo:
"Neža, kje pa je moja copata?" ¡
"Gospod so že odšli v pisarno," od : vrne Neža.
Po pravici je povedal t
Cigan se je bal, da bi njegovega sina vzeli k vojakom, pa ga je od-vedel nai pokopališče ter mu ukazal, naj leže v travo. Na mesto njega se je sam predstavil naborni komisiji. Ko so ga vprašali, kje ima sina, je žalostno odgovoril:
"Lepo prosim, gospodje, moj sin je revež; na pokopališču leži."
Dva druga cigana sta s prisego potrdila, da je to res in tako je bil ciganov sin oproščen vojaščine.
Nova Slovenska Gostilna
Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika
Ivan Gašperšič
in
Ludvik Dekleva
AV. FOREST 621 — CHACARITA.
Ana ~Chrpova
Slov. babica
dipl. v Praqi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182
KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam 54 PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI
KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svojo hibe in sposobnosti, svoj znai»i svoje doboče in preteklo življenje, naj •o obrne na priznanega grafologa. — Zadostuje napisati lastnoročno ime i" priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov! GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, B* Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jezi kg1
NAZNANILO. Sporočam, da sem 98 preselila iz nI. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrlu0-nios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588-
PREKOMORSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
V	MAJU:
12.	Andalucía Star
14.	H. Patriot
15.	Florida in España
Proti Evropi odplovejo
V	MAJU:
9. España in Florida
13.	Madrid
15. H. Monarch 18. Neptunia
MODAS "WILMA"
Nudimo cenj odjema1' kam veliko izbero bukov, torbic, svilen'" bluz in fantazij-
Izdelujemo fine in n3 vadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIC & kukanja 1468 Rivera i¿76
SVOJI K SVOJIM!
Slov. babica
Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznrkih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam
Lečenje brez bolesti.
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
*****************************
I i i
t
I
ii i* i t
i >
i *
*
Zobozdravnika
Dra. Dora Saxnojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov
Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 17JI
LIMA 1217
U. T. 23—3389
******
P. A. de Alarcón:
KAPETAN STRUP
TRETJI DEL Srčne rane
"Jaz, gospod don Jorge, nočem prav nič!"
"Zakaj me ne imenujete več 'gospod Kapetan Strup'?"
"Ker sem spoznala, da tega imena ne zaslužite".
"Hoj, hoj! Kaj bomo spet začeli z nežnostmi in s komplimenti? Kaj veste vi, kakšen sem jaz od znotraj!"
Na vsak način pa prav dobro vem to le: da ne boste nikoli nikogar zastrupili. .."
"Zakaj? Ali se vam zdi, da nimam dovolj korajže?"
"Ne radi tega, gospod, marveč zato, ker ste dobročina s prav dobrim srcem, a ste se uklenili v verige in v okove; ne vem zakaj: ali iz ošabno-sti ali pa iz strahu pred lastno občutljivostjo... In kdor tega ne verjame, naj pa vpraša mojo mater..."
"Pojdite, pojdite! Ne govoriva več o tem! Svoje pohvale kar zase ohranite, kakor držite zase svoje slonokoščene ročice ! To dekletce si je postavilo v glavo, da me mora izpre-obrniti!"
"In prav nič bi vam ne škodilo, če bi jaz res kaj takega nameravala ter bi mi uspelo! A o tem ni govora... Kaj brigajo mene vaše zadeve?!"
"Za Boga! To vprašanje bi si bila morala postaviti ono popoldne, ko ste se izpostavila kroglam za to, da mi rešite življenje!", je vzkliknil don Jorge na takšen način, kakor da je v njegovem srcu na mesto hvaležnosti počila bomba.
Angustias ga je zelo zadovoljno gledala ter nato dejala, s plemenito gorečnostjo:
"Ni mi žal za ono dejanje; kajti, če sem vas zelo občudovala že 26. marca popoldne, ko ste se bojevali, še bolj sem vas občudovala, ko sem vas poslušala, kako ste vkljub bolečinam peli aragonsko "joto", da ste pozabili na muke in pa razveseljevali mojo ubogo mater".
"Le tako naprej! Le brijte norce iz mojega slabega glasu!"
"Jezus, kakšen človek! Jaz vas nimam za norca in bi to tudi ne bilo v tem slučaju umestno! Vsak krat, ko sem vas slišala peti one popevke, sem skoraj jokala ter sem vas od daleč blagoslavljala!"
"Solzice! Vedno lepše! Ah, señora dona Angustias! Z vami mora biti človek zelo previden! Hočete, da bi govoril budalosti in smešne "stvari, kakor se ne spodobi za človeka mojega kova, samo da bi se mi potem lahko smejali ter samo sebe proglasili za zmagovalko!... K sreči sem pa opozorjen in ko bom v nevarnosti, da podem v vaše mreže, bom začel teči, ne glede na zlomljeno nogo, in se bom ustavil šele na Kitajskem! Vi morate biti nekaj tak Snega kar imenujejo koketko!"
"Vi ste pa pravi nesrečnež!"
"Tem bolje zame!"
"Vi ste krivični, divji, nespametni..."
"Le nadaljujte! Le nadaljujte! Ta ko mi dopade! Končno se bova vendarle kregala!"
"In nehvaležni ste tudi!"
"Ej, to pa ne, pri moji veri! Nehvaležen nisem!"
"Dobro: le hranite svojo zahvalo zase, kajti jaz, hvala Bogu, je prav nič ne rabim! In pred vsem storite mi ljubav, da ne boste izsilovali več iz mene takšnih razgovorov!"
Tako je rekla Angustias ter jezno obrnila hrbet.
In važna točka, o kateri sta oni dve bitji nevede razpravljati, odkar sta se prvi krat videli, je na tak način ostajala vselej nerešena in zamotana, a je kmalu imela postati bolj čista nego voda.
ZAPLETLJAJ
Oni veseli in slavljeni dan, ko se je Kapetan Strup dvignil iz postelje, se je imel zaključiti na zelo neprijeten in obžalovanja vreden način, kakor se pač v,človeškem življenju često dogaja ter smo to že prej filo-zovsko ugotovili, dasi iz razlogov, ki so bili pravo nasprotje sedanjih.
Mračilo se je: zdravnik in mejni grof sta bila pravkar od^la in tudi Angustias ter Rosa sta bili, po nasvetu dobre Guipuzcoanke, odšli v cer kev Matere Božje Dobre nade, ki se je tedaj še nahajala na Puerta del
Sol, da tam izmolita češčenosimari-jo. Kapetan, katerega so bili spet •spravili v posteljo, je tedaj slišal zvoniti na vratih ter je čul, kako je dona Teresa odprla kukala ter vpra šala: "Kdo je?", nakar je odprla vrata ter dejala: "Kako naj bi si bila predstavljala, da utegnete priti ob tej uri! Izvolite na to stran!" Glas moža, ki se je oddaljeval v notranjost hiše, je odgovoril: "Zelo mi je žal, gospa. .."
Nadalnje besede so se izgubile v dalji, po nekaj minutah tišine pa so se spet slišali koraki istega moškega, ki je dejal, poslavljajoč se: "Želim vam, da ozdravite ter se p'omi-rite...", nakar je dona Teresa odgovorila: "Bodite brez skrbi!". Vrata so se nato spet odprla in zaprla, nakar je v hiši zavladala popolna tišina.
Kapetan je razumel, da se je vdovi nekaj nevšečnega pripetilo ter je celo pričakoval, da bo prišla k njemu ter mu to povedala; ker se pa to ni zgodilo, je pač sklepal, da se gre za zadevo, ki spada med hišne tajnosti; radi tega vdove ni hotel vprašati na glas, čeprav se mu je zdelo kakor da jo čuje vzdihovati na bližnjem hodniku...
Spet je nekdo pozvonil pri vežmh vratih in dona Teresa jih je nemudoma odprla, kar je pač dokazovalo, da ni bila naredila niti enega koraka odkar je bil prejšnji obiskovalec odšel; takoj je bilo slišati naslednje Angustiasine vzklike:
"Zakaj si naju čakala s kljuko v v roki? Mama! Kaj pa ti je? Zakaj
jočeš? Zakaj mi né odgovoriš? Slabo ti je! Jezus, Bog nebeški! Rosa! Teci nemudoma po doktora Sánche-za! Moja mama umira! Pridi sem! Čakaj! Pomagaj mi, da jo zanese-me v salon, na sofo... Ali ne vidiš, da ne more stati več na nogah! U-boga moja mama! Mama zlata! Kaj ti je, da ne moreš več hoditi?"
In res je don Jorge videl s svoje postelje, kako je dona Teresa vlekla nage za seboj, ko je vstopila v salon, obešena na vrat hčerke in dekle, ter kako ji je glava visela na prsa.
Angustias se je tedaj spomnila na kapetana, pa je jezno zavpila, stopila predenj in dejala:
"Kaj ste storili moji materi?"
"Ne! Ne! Ubožec! On nič ne ve o tem!...", je tedaj brž dejala bolnica s prijaznim glasom. "Kar tako na lepem mi je prišlo slabo... Pa mi je že bolje..."
Kapetan je bil rdeč od jeze in užaljenosti.
"Zdaj ste slišali, gospodična Angustias!", je končno vzkliknil, pikro in žalostno obenem. "Osumili ste me na vprav nečloveški način! Toda ne... jaz sem samega sebe obsodil, odkar se nahajam tu! To krivico sem od vas prislužjl! Dona Teresa! .. . Nikar ne poslušajte te nehva-ležnice ter recite mi, da se že1 počutite popolnoma dobro, ali pa skočim iz kože prav na tej postelji, na katero me drži privezanega moja rana in na kateri me na križ pribija moja sovražnica!"
Med tem je bila vdova že polože-

na na sofo ter je Rosa" tekla črez ce sto iskat doktorja.
"Oprostite mi, kapetan", je deja Angusti&s. "Vpoštevajte, da se za mojo mater, ki sem jo pred Pet. najstimi minutami pustila ob vil" strani, a sem jo sedaj našla um''*1 jočo daleč proč od vas... Ali je ^ da kdo prišel v hišo tekom moje 0 sotnosti?"
■ k"
Kapetan je že hotel pritrditi, je dona Teresa brž odgovorila:
"Ne, ne, nikogar ni bilo! KaJ señor don Jorge, da ni bilo gar? To je vse od živcev, od boleZ
od starosti... in nič drugega, k® '
p"'
od starosti! Saj se spet dobro r
čutim, hčerka moja!''
tiP*
Ko jo prišel zdravnik ter P°l
žilo vdovi (katero je bil pred ^ ure zapustil zadovoljno in skoraj
po
polnoma zdravo), je dejal, da J° ^ treba takoj spraviti v postelj0'
bo morala nekoliko časa ležat'«
d» do-
kler se ji ne poleže veliko
žive
¡■po
vznemirjenje, katero jo je bil° P^ kar napa-dio... Angustias 111 g. Jorgeju je takoj in na skrivaj P ^ dal, da dona Teresa boleha na sl.¿11l o čemer se je bil takoj preP1 fl, že 26. marca, ko ji je prvi kra_ tipal žilo, in dasi takšne bole^>oVeK prav lahko ozdraviti, to pa 1 _9?a vendarle lahko prenaša	-¡¡fif
s počivanjem, blagostanjem, fiC nim veseljem, dobro postrežbo ^ vem še s koliko drugimi terih glavni predpogoj je	^n-
"26. marca", je mrmral K»P "To pomeni, da sem jaz vzro ga tega!"
IZDAJA; Konsorcij "Novega Usta'
UREDUJE: Dr /iktor Kjuder.