Stev. 19.
Y Ljubljani, 13. maja 1910.
L. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila Je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Kritikom učiteljstva.
(Gospodu P.— Primerjaj A. P—e: — Naši Zapisiki, 1909, VI. zv. Kritiku „Hlapcev" v Naših Zapisikih, 1910. VII. zv.)
Smatrali ste se menda za umetnika, zato ste „postavili pred naturo ogledalo" in zapisali o učiteljstvu te-le besede: „Kaže nam ta drama pomanjkljivost vzgoje našega ljudsko šolskega učiteljstva. Pomanjkljivost trdne, enotne in resne vzgoje. Ali ima naše učiteljstvo v 70 odstotkih kakšen smisel za kulturno, socialno, gmotno življenje ljudstva? Ali pozna napore, ki se svetle iz življenja preprostega, neukega ljudstva ? Ali ni ta stan v celoti po svoji umstveni izobrazbi in po nazorih o resnem življenju nemogoč, ker po sili gravitira v — buržoazijo in postaja tako prostovoljen predstojnik nevednosti ?"
Prešli ste iz kritike drame na kritiko vsega slovenskega učiteljstva in ste približno zavili na isti način, kakor so to zavijali in zavijajo naši slovenski politiški prvaki, ki ne pojmijo učiteljskega poklica in stanu drugače nego kot propagatorja egoistiško-demagoških idej te ali one politiške klike, ki žalibog ne uvidevajo v nalogi učiteljstva in šolstva nič drugega nego — politiško propagando, in to dejstvo potrjujejo s tem, da s politiškim merilom merijo naše šolske in kulturne potrebe, da z istim merilom merijo in upoštevajo učiteljske zahteve. — Tako smo prišli do težišča vprašanja o razvoju in napredku slovenskega učiteljstva.
Akoprav dobro prikrit, vendar je viden politiški nagib, ki Vas je gnal do tega, da ste napisali zgoraj omenjene besede. Če še niste slišali javnega mnenja o politiških strankah od
učiteljstva, tedaj si zapomnite to-le: Učiteljstvo dobro pozna gnilobo in puhlost naših aristo* kratskih, meščanskih in klerikalnih politiških strank in ve, koliko sme pričakovati od njih za izboljšanje šolstva in lastnega položaja. Ono ve tudi to, da bo tretja stranka, ki se razvije kot posledica sedanjih oboje-stransko zavoženih razmer, na isti način izkušala izrabiti učiteljski stan v politiško-agitatorične namene. Toda učiteljstvo se ne bo dalo vezati na obljube, ampak bo sodilo politiške stranke in voditelje po njih delih, zakaj politiški idealizem, s katerim je bilo dosedaj prepojeno naše učiteljstvo mineva.
Vloga „hlapcev" se bo naravnim potom odigrala, o tem naj bo uverjen gospod P. če je bil pa gospod P. upravičen izreči o učiteljstvu tako sodbo in kritiko, kakor je to storil, to je drugo vprašanje.
Predvsem se dovoljujemo vprašati gospoda P., ako on ne smatra dela, ki ga izvršuje ljudska šola, dovolj „resnim" za življenje ? če ne — potem šele je učiteljski stan nemogoč, kakor je to izjavil gospod P. če se pa ne zadovoljujete z delom, ki ga izvršuje Ij. šola, je to drugo vprašanje, in naj si bo g. P. v svesti, da z istim delom ni zadovoljno tudi naše učiteljstvo, ni pa temu krivo samo, temveč je temu kriv ustroj ljudske šole in so krivi oni, ki imajo pri njem odločevati — gospodarji ljudskega šolstva in učiteljstva. Krivi so pa tudi oni, ki postavljajo te gospodarje, ker oni se ne zavedajo, da je vprašanje našega ljudskega šolstva in ljudskošolskega učiteljstva javno vprašanje, za katerega rešitev se ima zanimati vsa oficialna javnost; ni pa to zgolj vprašanje učiteljskega stanu, saj učiteljstvu zaradi malomarnosti oficialne javnosti kar odreka sploh kako mnenje pri
reševanju teh vprašanj. O tem je že mnogo pisalo naše glasilo. Če torej kompetentni faktorji nepovoljno rešujejo svojo nalogo, ni zato odgovorno učiteljstvo, kar mu preradi predbaci-vajo razni kritiki. Koliko se pa naša oficialna javnost zanima za šolska vprašanja, o tem bi se dalo marsikaj povedati.
Gospod P. 1 Tudi Vi ste prezrli pri kritiki učiteljstva njega, ki vrši ob vseh ovirah precejšnje delo za šolstvo, in ste na podlagi politiških momentov konštatirali, „da je učiteljski stan — nemogoč". Ozirali ste se pri kritiki umstvene in socialne izobrazbe zgolj in samo na socialno-politiško polje in ste stroko popolnoma prezrli.
Bekli smo, da se učiteljsko in ljudsko-šolsko vprašanje toliko časa ne bo uspešno in povoljno rešilo, dokler se kompetentni faktorji ne postavijo pri reševanju teh vprašanj na objektivno, kulturno stališče. Učiteljsko in ljudskešolsko vprašanje je potreba dvigniti iz politiške težiščnice, ker to, da ima razvoj in ustroj šolstva znaten vpliv na politiški razvoj in politiške toke, ne upravičuje politiških prvakov, ki menijo, da je ravno pri reševanju teh vprašanj odločujoč — politiški moment. Ves princip naše ljudske šole tiči danes na mehanizmu, a temu ni krivo učiteljstvo, temveč so krivi učni načrti in učne odredbe. če se pri reševanju ljudskošolskih vprašanj ne ozira na mnenje izkušenega pedagoga, temveč na domnevanja fanatičnih, strastnih politikov — juristov in zdravnikov, je to dovolj žalostna slika današnjih razmer, Prezira se mnenje učiteljstva pri reševanju šolskih vprašanj! S tem je povedano vse I
In naša oficialna javnost ob takih prilikah molči! Molči, ker so ji šolska vprašanja tuja,
zakaj naša slovenska inteligenca rešuje rajš1 vprašanja zakotnih afer, nego razjasnuje in študira šolska vprašanja. Pa kako naj rešuje naša inteligenca šolska vprašanja, ko ima sama tako kisle nazore o dobrem ustroju šole in nima smisla za šolstvo in učiteljstvo! Ob dvanajsti uri Vam kličemo : Vprašanje ljudskega šolstva in učiteljstva je javno vprašanje za vso oficialno javnost; zavedajte se tega in delajte po tem, ker sicer bo prepozno; ne kričite pa, če so se pričele pokazovati posledice teh neznosnih razmer položaja učiteljstva, zakaj oficialna javnost je sokriva, da je do tega prišlo, ker se ni dovolj zanimala za ta vprašanja in jih je prepuščala v rešitev posameznim — politiškim demagogom!
Zakaj je učiteljstvo brez moči v tem oziru ? Zato, ker ne dobi one opore v naši širši javnosti, ki bi jo moralo! Imamo v tem oziru lepe zgodovinske podatke, kako delajo javni vodilni organi — „prijazni učiteljstvu!" — nesebično za učiteljstvo in šolstvo! Preveč obzirno je prikrivalo učiteljstvo svoja nezadovoljstva!
O, „prijatelji učiteljstva", velika bi bila Vaša senca, če bi Vas hoteli razsvetliti s pravo lučjo! Pa tudi to pride!
S polno zavestjo lahko odklanja učiteljstvo danes kritiko gospoda P., zakaj že vsakdo si jemlje pravico kritikovati učiteljstvo, nihče pa ne pomisli, da si je vso vzgojo in izobrazbo, ki jo ima danes naše slovensko učiteljstvo, pridobilo samo, s samopomočjo in samozavestjo, da mu pa ničesar ni nudila v tem oziru šola (pač nepopolno strokovno izobrazbo — tu kritikujte!) in ni ničesar storila v prid učiteljstvu naša oficialna javnost, niti pri tem ni pomagala, kjer je učiteljstvo delalo za njen interes in v
LISTEK.
Pisma iz onstran groba.
Piie pokojni Afron Voljnii, priobčuj» Florijan S v o n.
(Konec.)
XV.
E» ist das Ziel des menschlichen Geistes, wie aller Creatur, zur göttlichen Vollendung zu gelangen.
Dr. G, v Langsdorf.
Langsdorf pravi v svoji knjigi „die Schutzgeisterda je smoter vsakega bitja, da doseže popolnost božjo. S tem priznava, da se v prirodi vrši izpolnjevanje, zakaj človek še ni dosegel popolnosti. Ako se vrši izpopolnjevanje v naravi, kaj se tedaj izpopolnjuje, ali snov telesa ali duh človeka?
Na to vprašanje mi boš gotovo odgovoril, da se telo, ki se stara, omaguje in končno propade, ne izpopolnjuje, ampak propada.
Nasprotno pa znamo, da se v človeku izpopolnjuje duh, zakaj razum raste do skrajnih let. Kar pa je priroda ustvarila za izpopolnjevanje, tega ne uničuje, ker s tem bi uničila sebe. Eavno v izpopolnjevanju j e zagotovljen njen obstanek.
Nahajajo se pa učenjaki in med temi si mogoče Ti, Švon, ki zanikujejo bitnost duha, zato pripisujejo vse funkcije človeškega pojava mrtvi snovi in elementarnim silam.
Ti učenjaki pa ne pomislijo, da je človek še daleč, daleč zaprt v temno ječo snovnega telesa ter da se je komaj prebudil v toliko, da občuti in se zaveda najpreprostejših snovnih pojavov po svojih čutih.
Ako pa se zamore zavedati človek le najpreprostejših snovnih pojavov, oziroma predmetov v naravi, potem ne sme iz nepopolnosti svojih čutil sklepati na prirodno zmožnost samo. Njemu lahko rečemo s Prešernom: „Črevlje sodi naj kopitar!"
Porečeš, dobro, ako je temu tako, potem si naj človek sploh ne ubija glave s prirodnimi problemi. Ne, dragi Švon, v Tebi je razum, ki ni iz preprosta snovi, ampak je najbolj dovršen pojav, ki se očituje v Tebi kot bitje, ki pa je zaprto v snovno ječo telesa. Mnogo njih, žalibog, da moram reči mnogo njih, trdi: „Brez možganov ni mogoče misliti."
Tem odgovarja Langsdorf: „Wissen diese Gelehrten aber, was durch das Gehirn denkt, was durch das Auge sieht, was durch das Ohr hört?" In nadaljuje: „Ist es denn das Gehirn, was denkt, das Auge, was sieht, das Ohr was hört? Nein, sondern es ist das Geistige im Menschen, wodurch die materielle Welt mittelst der Sinnesorgane erkannt werden muss."
Ako pa hoče doseči človeški duh izpopolnitev vsega v sebi, to je, da se izpopolni za vesoljstvo, mora proučiti, spoznati in se tudi zavedati vsega; pričeti mora na najnižji stopnji spoznavanja, da dospe do najvišje. Gotovo pri-
trdiš moji trditvi, da ni še noben človek pred svojo smrtjo dosegel stopnje popolnosti. Torej ne telo, ampak duh človeški naj sodi.
Da teži narava po popolnosti, to je ne-ovrgljiv zakon, ki se nam po Darvinovi teoriji očituje v prirodi. Darvinovo teorijo so poznali že stari filozofi; z njo se ujema deloma tudi mnenje sv. Tomaža Akvinskega. Ako pa teži priroda po izpopolnjevanju, mora živeti duh človeka še po smrti človekovi.
Priznati mi moraš, da je v naravi vse mogoče, a ne samo mogoče, temveč celo potreba, in ravno s prej omenjenimi teorijami, ki ti jih ne bom razlagal, ker so ti znane, je celo dokazano, da se zaradi prirodnega zakona mora dvigniti duh človeški iz telesa v daljnje izpopolnjevanje.
Po Kantovem zaključku bi rekli, da se mora duh človekov dvigniti iz telesa v nov svet z novim žitjem.
Na podlagi logičnih hipotez zaključuje Langsdorf? naslednje:
„Wenn es demnach möglich ist als .Geist' ohne phisische Organe zu denken, zu sehen und zu hören, ist es den etwas so Ungeheuerliches eine geistige Shpäre als Wohn-und Aufenthaltsort für ein geistiges Fortleben anzunehmen". Žalibog, da je človeški razum pri nekaterih še tako teman in srce tako zakrknjeno, da je zaman ves trud in vsi dokazi, da bi obrnili pogled vase, zakaj podobni so nasprotnikom Galileja, ki jih je poslednji od-vedel k teleskopu, rekoč: „Tu se prepričajte
sami, da se vrte okolo Jupitra štirje meseci." Nasprotniki so mu odgovorili: „Ne maramo in ne rabimo štirih Jupitrovih mesecev ali lun, ker nimajo nikakove moči do zemlje in ako bi oni tudi faktično bili, jih mi ne maramo, torej ne obstoje za nas."
Moj Amanat, ki je prebivalec višjih sfer, je torej višji duh nego jaz, in kateri si je izbral nalog učenika v tukajšnji sferi, mi je zadnjič pravil o onstrani in tostrani radioaktivnosti tvarine. Znano Ti je, da zapuščajo ra-dium in « elektroni, ki provzročajo [beta in gama žarke. Zraven teh opazuješ lahko še dvoje sevanje žarkov. Učenjaki tudi sklepajo, da izgubi radium v 1300 letih polovico svoje teže.
človek se je pospel že na visoko stopnjo spoznavanja prirode ali znaj, Švon, da je to komaj prvi mrak spoznanja prirode. Zakaj sem Ti omenil radium? Zato, da si lahko nekoliko predstavljaš naše zorenje tostran groba.
V zemeljski dolini solz mi je razbila smrt kalup mojega „Jaz".
Tostran, kjer se zdaj nahajam, je smrt izgubila svoje želo. Tu ni smrti, ki bi se mogla primerjati s smrtjo na zemlji. Naš perisprit ne odpade, oziroma se ne loči kot zemeljsko, človeško telo od našega „Jaz", ampak izžari brez-občutno. Zaradi izžarivanja postaja naša ten-čica, v kateri je omotan naš razum, vedno fineja, dokler ne izžari zadnji elektrom preproste tvarine.
njeno korist. Tudi tu se je metalo učiteljstvu polena pod noge.
Poglejte si življenje slovenskega učitelja od njega začetka do njega konca! Poglejte pogoje za njega vzgojo in izobrazbo! Kdo se je že zganil, da je bil voljan odpomoči tem razmeram in priboriti učiteljstvu pogoje z dobro, stanu primerno vzgojo in izobrazbo? Morda Vi, gospod P., s svojo kritiko? Poznamo rane sami, in tu je nezadostno sredstvo le kritika, ker stvari se izkuša odpomoči s skoro pretirano močjo in je vse že do skrajnosti napeto. Nihče razen učiteljstva samega, ki je žrtvovalo marsikatero noč, ki je odtrgalo marsi-kak kos kruha svojemu in svojih otrok telesu in porabilo denar za svojo duševno izobrazbo, se ni gani), da bi s pozitivnimi ukrepi izboljšal stanje ljudskošolskemu učiteljstvu !
Glej, slovenska javnost, taka je slika učiteljstva pred teboj! In danes se je dvignil kritik, ki pod danimi pogoji odreka učiteljstvu „smisel za kulturno, socialno in gmotno življenje ljudstva". Izžel bi rad življenje izže-tega! Bačunajte s pomočjo sorazmerja! Danes Vam lahko vrže učiteljstvo frazo, ki ste jo vrgli nekoč učiteljstvu namesto kruha — nazaj in Vam odgovori z Vašimi besedami: „Pretirane zahteve!" Sami ste krivi, ker i Vi niste hoteli pomagati učiteljstvu, Vam pa sedaj ne more učiteljstvo!
Absobirane so moči učiteljstva do zadnjega in kje ostaja čas? Poglejte si posamezna kulturna, socialna in gospodarska podjetja po deželi; kdo sodeluje pri njih in s kolikimi žrtvami? Verujte, gospod P., da ima učiteljstvo več smisla in volje za kulturno de o med ljudstvom, nego imajo naši kritiki, kom-petentni faktorji, naša inteligenca in naša ofi-cialna javnost smisla za reševanje šolskih in učiteljskih vprašanj!
Tudi mi priznavamo in obsojamo vse nedostatke med seboj. V dnu duše zaničujemo one svoje stanovske tovariše, katerih slika naj bodo „Hlapci", ki si izkušajo s tem, da prodajajo svoje prepričanje, svoj značaj, svoje poštenje, svojo kolegialnost — vsega sebe, i z -boljšati svoj gmotni položaj. Toda ker upoštevamo dejanjski položaj, zato ne kritikujemo, ne bičamo in ne kričimo, temveč izkušamo izboljševati in odpomoči razmeram s pozitivnim delom. Ne blatimo propadlih tovarišev, akoprav so na sramoto vsemu stanu, temveč jih — milujemo! In Vi, gospod P., ste žalili ves stan! Obrnimo ost navzgor in zapičila se bo v telo onih, ki tlačijo ves učiteljski stan in bi radi njega poštenje udušili.
Gospod P.! Kakor je bila neosnovana Vaša kritika nad učiteljstvom v VI. zv. 1909. .Naših Zapiskov", tako je bila tudi neosnovana sedanja kritika in mi ne pripisujemo te krivde Našim Zapiskom, temveč Vašemu temperamentu in nesimpatičnim predsodkom do učiteljstva.
če pa želite še višje socialne izobrazbe in še globljega pronicanja socialnega duha
čimbolj pa se čisti razum, tem večje je njegovo spoznavanje višjih in najvišjih zakonov, dokler ne spozna vse v sebi in sebe v vsem.
Končam to predzadnje pismo z besedami Langsdorffa:
„Izpopolnjujte svoje mišljenje potom človekoljubja, usmiljenja, spravljivosti in bratstva do vsega človeštva."
Tvoj	Afron.
XVI.
Ko mine nož, promine san — življenje vstane v svetli dan !
Amanat.
Dragi Švon, noč gubi svojo moč, in san, ki teži razum, prominjuje. V meni se vedno bolj raja, želja po onih daljnih svetovih, kjer dobi duh svoje stalno domovanje. Slutim, da prihaja doba, ko zapustim te divne vedDocve-toče livade ter se preselim v nadaljno domovino, kamor me dviga spoznanje večne Resnice. Dosihdob se še dotikata najina svetova; ko po-letim višje, naju bodo ločile dalje, ki jih navzdol ne preletim, da bi Ti zopet napisal in sporočil o svojem bivanju v novi domovini. Ko sem se izprehajal pod libanonskimi cedrami, katerih komplc nent se tostran z vso energijo očituje, zagledam med nebrojno množico svojega nadvseljubljenega, sivolasega Amanata.
Čutil sem v sebi njegovo željo, zato stopim k njemu ter ga objamem z vso žarko ljubeznijo, kakor objame ljubljeni sin svojega očeta.
med učiteljstvom, tedaj niso naša pota ločena, samo način dela je drugi. Merodajni faktorji in tudi učiteljstvo dobro ve, da zadobi s splošno, vsestransko in popolno izobrazbo tudi moč in veljavo, zato mu merodajni faktorji nočejo dati niti izobrazbe niti sredstev za izobrazbo, učiteljstvo si pa izkuša pridobiti vsega — v kolikor moči visoki meri — s samopomoč j o.
Zaupamo v moč evolucije, ki vodi sicer počasi, a zato tem sigurneje -do smotrov. Da je nastopila sedaj reakcija, to nas ne straši, ker jo pojmimo kot predmet obstoječih razmer. Ne straši nas ta reakcija, ker nam poleg hipnih slabih posledic prinese tudi trajne in dobre posledice, t. j. socialno prebujenje učiteljstva in njega preporod. „Potrebujemo tedaj vzgoje k socializmu, v kateri se ima utrditi socialna vest posameznika — in tako celote". (Abditus: „Socializem posameznika" v Naših Zapiskih.) Dobro došla torej reakcija, da nas očisti napak, nam preokrene smer, nas vzgoji drugače, s tem da nam daje zgodovinski zgled slabosti. Ni naš namen z nasiljem se upirati slabim posledicam reakcije, temveč pospeševati dobro stran reakcije, da bomo tem jačji in jačje stali po viharju zopet vsak na svojem mestu!
S hipnimi kritikami ne odpomoremo položaju, treba je mesto fraz — dela, ki temelji na dobro poznanih razmerah in na premišljeno začrtani poti. Če bi bila javnost zrela, bi ne prišlo do takih razmer! Da bo pa vbo-doče boljše, je dolžnost naše javnosti, da se zainteresuje za šolska in učiteljska vprašanja in stremljenja in je to naloga naših kritikov, da na ta način tudi delujejo, ako hočemo imeti dobro vzgojeno javnost — tudi v tem oziru — pred seboj, ki je edina opora šolstvu in učiteljstvu v sedanjih nenormalnih in nemoralnih razmerah!
Slovenskim učiteljicam!
One tovarlšice učiteljice, ki žele obiskovati gospodinjski tečaj v „Mladiki" za velikih počitnic, naj se prijavijo odboru „Društva slov. učiteljic" tekom S dni!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani,
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca aprila K 116.54r60.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7« 2.—l/tZ. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Amanat mi pravi: „Afron, kmalu Te po-vedem v domovino, od koder nam sije oni žarki sijaj večne ljubavi, ki jo čutiš s svojim duhom."
Začudim se tem besedam in ga vprašam: „Amanat, kaj govoriš? Seli nahaja izven tega sveta še drugi svet? Ni ta sijaj večnega solnca le omana brez realnosti?" Amanat odgovori: „Tenčica odpada za tenčico od našega duha. Kadar odpade zadnji ovoj, ki mrači naš razum, se prebudimo iz dolgotrajnega sna našega potovanja v beli solnčni dan, iz katerega smo izšli. — Glej, ono žareče solnce blaženstva, ki sveti tako mamljivo, opojljivo, neminljivo srečo v nas, je bitje, ki je iz njega izplaval naš „Jaz" v vesoljstvo, da se vrne ta „Jaz" zopet k njemu, ter se raduje njegovega stvarstva."
„Obseva li to solnce spoznanja vse vesoljstvo tja do skrajnih, mrtvih mej ?" vprašam nadalje svojega učenika.
Amanat mi odgovori: „Njegov dih je povsod in njegov svit seva življenje v najtemnejše nočne dalje. — čimbolj se naš um s spoznavanjem njega bliža k njemu, tembolj raste hitrost utripanja naših želj. — Kadar se bo umiril v brezmejni brzini valovanja naš razum čist brez najmanjše pege, se bo prost vsakega snovnega ovoja kot prosta sila v prostem ve-soljstvu izlil v večno, vserazsvetljujoče, vseob-segujoče, vsepronicujoče vsemirsko solnce, kjer bo živel žitje nad vse čistega, nad vse sijajnega spoznanja vsega v sebi in sebe v vsem Naslajal se bo razum v shvaUnju in blažen-
Celibat učiteljici
Deželni zakon iz leta 1870. na Morav-skem ni prepovedal učiteljicam zakona. Treba je bilo samo, da so one učiteljice, ki so se hotele poročiti, že vnaprej prosile za dovoljenje okrajnega šolskega sveta. Isti zakon je govoril v § 67. tudi o preskrbljenju sirot po članih učiteljskega stanu; tedaj tudi sirot po onih učiteljicah in nadučiteljicah, ki so se poročile z dovoljenjem c. kr. okrajnega šolskega sveta. Zakonodajalci iz 70 let preteklega stoletja so gledali gotovo mnogo človekoljubnejše in pravičnejše na to važno vprašanje, kakor pa poslanci v moravskem deželnem zboru leta 1903., ko so na predlog barona H a up t a glasovali za prepoved zakona učiteljic v aktivni službi.
Frivolne opazke, ki so se jih pri razpravi te določbe v deželnem zboru posluževali, nikakor niso bile dostojne za odposlanike naroda, cvet inteligence, poverjene z zaupanjem svojih volilcev.
5. listop. 1903 se je odločalo v dež. zboru o usodi stotin ljudi, ne da bi se razmišljalo v dalekosežnih socialnih posledicah take prepovedi.
Poslanec Žaček se je bil izrazil leta 1908. pred deputacijo učiteljstva, da je bila prepoved prenagljeno odglasovana in da so šele pozneje zbirali nagibe in vzroke za utemeljitev te prepovedi.
Moravske učiteljice so protestovale na zborovanju leta 1909 in še- poslej vsako leto s ponovnimi peticijami delujejo za razveljav-ljenje te prepovedi.
Branijo svobodo samostojnosti, svobodo samostojnega odločevanja o samem sebi.
čemu neki naj bi opuščala učiteljica službo, ki ji je posvetila dokaj let priprav in ki jo izvršuje z ljubeznijo in razumom, samo zato, ker se namerava poročiti?
Vrednostnost njenega dela gotovo nikakor ne izgubi na ceni, če postanejo oblike njenega zasebnega življenja druge.
Učitelju ali pa uradniku se zakon gotovo ne vmešava v njiju osebne zadeve, če sicer njiju življenje ne zbuja morda pohujšanja — njiju ceno odločuje njiju delo, zmožnost, uradi se vmešavajo le tedaj, kadar nista izpolnjevala dolžnosti.
Pri presojevanju dela in kvalifikacije učitelja in uradnika sploh niso merodajne in odločilne zasebne razmere, n. pr. številna rodovina, bolezni, smrt, skrbi, kar vse sigurno ni brez vsakega vpliva na celo osebnost in nje izdatnost v tem ali drugem obdobju.
*) Ta članek nam je poslala gdč. Antonija G e-bauerjeva, učiteljica v Kromerižu na Moravskem in predsednica „Jednote moravskih učiteljic", čislana mo-ravska tovarisica je z zanimanjem čitala polemiko o celibatu učiteljic, ki se je razvila v našem listu, ter nam je doposlala svoj članek, da vidimo, kako sodijo o tem vprašanju češke moravske koleginje.
Uredn.
stvu večne ljubavi in neskončne usmiljenosti, navdahnjen z najvzvišenejšo in najblažjo mislijo in čuvstvom vidljivega, živega pravzroka ter se divil nad njegovimi vsemirskimi, najvišjimi zakoni."
„Amanat", ga vprašam nadalje, „povej mi, koliko je svetov ali vsemirov?"
Amanat reče: „En vsemir je in v tem enem je brezmejno izpopolnjevanje in vsak misleči in zavedujoči se pojav zre svojemu spoznanju prikladen obkrožujoči ga svet.
Vedi, da te dalje in daljnih svetov še dalje se raztezujoče daljave ne gredo čez celotno enoto, ampak se raztezajo v tej enotni vsemirski celoti. Vedi tudi, da je v vesoljstvu vse mogoče.
„Razumem Te, Amanat; dovoli mi še eno vprašanje! Povej mi, učenik, od kod sem prišel in kje je moj začetek? Kaj je vzrok, da se ne zavedam svojega preteklega, po temnih daljah tavajočega potovanja?"
Amanat se vidno nasmeje in pravi: „Posledica si večnega pravzroka, iz njega si prišel in v njega se vračaš. Provalil si vse-mirske tmine, dokler ni vstal v tebi žarek spoznanja. — Temne dalje zakrivajo vpogled v brezkrajno preteklost, iz katere se je stopnje-vaje razvijal dih vesoljstva, dih prvotnega, večnega pravzroka. Ali čemu naj zreš v temno noč mrtve preteklosti? Tvoj razum, ki teži za svetlim dnovom, ne potrebuje, da bi gledal v temno noč, ki ubija polet k svetlemu
Vsak človek brez predsodkov priznava, da je treba vzeti življenje kot tako v vsi njegovi iložbi poleg tega pa ni treba rušiti principa svobode, ki je vsaki človeški duši neizogibna potreba. In tako zahtevajo tudi moravske učiteljice,, da naj odločajo edinole kvaliteta in uspehi njihovega delovanja brez razlike, jeli je te uspehe dosegla svobodna ali poročena učiteljica.
Mnogo jih je, ki so proti vztrajanju poročenih učiteljic v aktivni službi z utemeljevanjem, da ni neki mogoče dvema gospodoma dobro služiti. Ta trditev bi nekaj odtehtala, ko bi bila delovna izdatnost posameznikov enaka. Nekdo opravi v istem času makari trikratno mero svojih dolžnosti in to dobro, ko drugi v istem času ne utegne niti enega dela pošteno završiti.
Učiteljica, ki ni duševno in telesno di-sponirana, da bi izvrševala v polni meri svoje delo, naj ob poroki izstopi iz aktivne službe prostovoljno, toda zakon naj jo k temu koraku ne sili I
čemu zabranjevati po poroki šolo učiteljici, ki bi se le nerada z njo ločila, ki na isti šoli deluje z zanimanjem in uspehom in čuti v sebi dosti sil, da zadošča lahko tako šolskim dolžnostim kakor tudi dolžnostim dobre gospodinje.
Šolski uradi imajo vselej toliko pravo-moči, da nastopijo takoj proti učiteljici, ki bi ne izpolnjevala svojih šolskih dolžnosti. . In če zagovorniki celibata učiteljic trde, da iz njih govori skrb za deeo in rodovine učiteljic, lahko oporekamo: Zakaj obsipljete ravno deteta učiteljic s toli nežno pozornostjo ? (Učiteljica že sama poskrbi, da se posveti nekaj ur na dan, in to dobro, lastnim otrokom.) Zakaj pa ne očitate plemkinji, da izroča svojo deco izključno le vzgojiteljicam in da jih makari po cele tedne ne vidi, zakaj ne očitate ženi trgovki, če večino dneva presedi v trgovini in se ne posveča deci? Zakaj pa ne varuje zakon detet delavk, zakaj pa zakon ne prepoveduje ženam, ki se čutijo matere, težkega dela pri stavbah, na polju, v tvornici in obrti?
Bes je, vsaka žena naj bi bila v dobi materinstva čuvana, tedaj tudi učiteljica.
Zaradi tega zahteva „Jednota moravskih učiteljic" v svoji peticiji, naj se dovoli učiteljici v dobi materinstva šestmesečni dopust. Da bi šola zaradi tega ne trpela škode in da bi člani učiteljskega zbora ne bili preobremenjeni s supliranjem, predlaga, naj učiteljice, ki stopajo v zakon, plačajo nekaj °/o več t pen-zijski ali kak drug fond, ki bi se v ta namen osnoval, in iz tega zaklada naj bi se krila substitucija v kritični dobi.
Sicer pa bi učiteljice imele itak pravo zahtevati, da se nagradi substitucija iz penzij-skega zaklada, zakaj plačajo prav tako kakor učitelji 3°/o za penzijo. S tem denarjem se preskrbujejo vdove in sirote po učiteljih, kar je popolno pravično. Po smrti učiteljice pa vplačani donesek ostane zakladu.
solncu. Kdor tava v temi ob robu prepada, postane žrtev prepada. Iz osrčja tmine ne diha življenje. Ne išči sebe izven sebe, kjer te ni, ampak sebe najdeš vedno v sebi.. — Bil je slepec, ki je izpregledal. Ko je izpre-gledal. so mu prijatelji slikali iu popisovali temo. Slepec jim je rekel: „Čemu mi slikate noč, v kateri sem živel vsa mlada leta. Za-tisnem oči in zopet sem v nji. Slikajte mi solnčen dan, ki se mu ne morem načuditi. „Afron", mi reče z vzvišenim glasom moj učenik, „poišči sebe in pripravi se na daljno pot, čas je blizu, da te povedem čez prag iz tostranih pomladnih gajev. Glej, tam, kjer je moja že tretja domovina, iz katere prihajam v ta svet, da vas povedem v naročje blaženstva, v oni domovini te čakajo trume ondotnih prebivalcev." —
Amanat je izginil mojim očem, da me pričaka na pragu novega domovanja. Dragi Svon ! Bazstati se morava.
Ostani v veseli nadi na zopetno snidenje tostran groba, kjer Te pričakujem. V pozdav Ti kličem:
h duhomorne ječe, iz teme v dan želi srce. Ko minejo skrbi moreče, ostalim kličemo: „Na snidenje!"
Tvoj odpotujoči
Afron.
BaČunski izkaz deželnega šol. sveta iz leta 1905 dokazuje, da učiteljice iz pokojninskega zaklada ne dobivajo toliko, da bi bilo razmerje med dohodki učiteljev in učiteljic procentualno enako. Lela 1905. so vplačali učitelji 358.749-67 K, učiteljice 57.547 74 K. V procentih so dali učitelji 86-1%, učiteljice 13-9%. Isto leto so prejeli učitelji iz pokojninskega zaklada 986.819 kron, vdove 637.536 K, sirote 93.509 K, skupaj 1,717.864 kron. Učiteljice pa so dobile 76.391 K. V procentih so prejeli učitelji, vdove in sirote 95'7%, učiteljice pa 4,3%. Iz omenjenega je razvidno, da bi bila zahteva učiteljic, naj se krijejo v dobi materinstva stroški za substitucijo, oziroma pomožno učiteljevanje iz pokojn. zaklada, finančno popolnoma upravičena.
Sicer pa je zakon, ki je dovoljeval učiteljicam poročiti se, na Moravskem veljal celih 33 let, in izkušnje, ki so jih pridobili tedaj šolski uradi, govore skoro povsod v prilog omenjeni naredbi. V celoti je le prav malo učiteljic vztrajalo v aktivni službi po poroki.
V	letu 1903. se je poročilo od 1186 samo le 109, tedaj 91°/o učiteljic.
Oni pa, ki iz pruderije ne dovoljujejo poročeni učiteljici pristopa v šolo, kaj čudno razsvetljujejo svoje moralno stališče. Nisem za to, da se pred časom otroke posveča v tajnosti in podrobnosti poglavnega življenja, pač pa sem naziranja, da že desetletno dekletce, ki ni bilo vzgojeno v dvoumnostih in s slabim zgledom, instinktivno mnogo izsluti in čisto in razumno razsodi, kadar zagleda nosečo ženo.
In vsekakor je sramota za kulturno družbo, če spremlja njena dozorevajoča mladina, zlasti moški naraščaj, ženo — mater z mnogopomembnimi posmehi in ne ravno nežnimi opazkami. In ne postane boljše, dokler se bo smatralo klanje ljudi v vojnah in zatiranje slabšega za junaštvo, dokler bo žena, ohraniteljica življenja, moralno in gospodarsko potiskana v ozadje. In če se li danes zgražamo nad tem, da se podanik v srednjem veku ni smel samovoljno preseliti na zemljišče drugega gospodarja, da o lastnih osebnih zadevah ni smel svobodno odločevati, tako bo tudi doba ki se že vidno približuje, obsodila današnje zakone in nazore, ki varujejo samo le pravo močnejšega.
Kakor sta solnce in zrak last vseh ljudi, tako naj ima pravo na delo, na polno življenje, na srečo vsak posameznik brez razlike spola!
Za slovensko vseučilišče v Ljubljani.
V	Brnu je zborovalo dne 8. t. m. češko napredno dijaštvo. Dijaki so sprejeli resolucijo za drugo češko univerzo v Brnu, za rusinsko v Levovu in za slovensko v Ljubljani. Obenem zahteva resolucija dovoljenje za habilitacijo slovenskih docentov na praškem vseučilišču in pa popolno reciprociteto glede zagrebške univerze.
Značilno pismo.
Uskokom v album.
Naš urednik je dobil od prijatelja pismo, kjer stoje tudi te značilne besede : „Kako se Ti godi? Meni slabo; od oktobra sem bil bolan, štiri tedne v postelji, v aprilu sem zopet začel poučevati. Obravnave v deželnem zboru sem čital z veseljem, a niso prinesle ničesar. Oh, ti grdi klerikalci, res nas bodo izstradali. Sila in glad «ta nekoliko razredčila naše vrste, upam, da smo sedaj čisti! M i pa stojimo in pademo s svojim prepričanjem, pa naj se zgodi, kar hoče! Stradati in trpeti me ne bodo učili, saj sem temu vajen od mladih nog, v boju pa ž« stokrat preizkušen in dobro utrjen, pa se nič ne bojim 1" — Te moške besede naj čitajo uskoki in — sram jih bodi!
Slovenci!
Preteklo je 25 let, kar so slovenski narodnjaki ustanovili „Družbo sv. Cirila in Metoda", ki naj ustanavlja in podpira narodne šole. Družba je doslej rešila že na tisoče slovenskih otrok potujčenja.
Zdaj pa je krvni sovražnik začel upo -rahljati nova orožja: kupuje našo zemljo, naseljuje med nas nemške kmete, obrtnike, trgovce in uradnike. Vsa boljša mesta zaseda
tujec, ki izrablja potem svojo moč, da izneveri svoje podložne narodu.
Novemu nevarnemu orožju moramo zo-perstaviti nov ščit in meč. Treba nam go-spodarske-obrambne organizacije, ki bo čuvala slovensko grudo, v obmejnih krajih podpirala obrt in trgovino in ji skrbela za zaveden naraščaj.
Taka organizacija bodi „Branibor", ki mu je c. kr. ministrstvo notranjih zadev pravkar odobrilo pravila.
Slovenci! Podpisani pripravljalni odbor Vas vabi, da pristopite društvu. Zaveda se, da so Slovenci preobloženi z narodnim davkom za društva, ki zaradi nove organizacije ne smejo vinarja izgubiti. „Branibor" pa je taka potreba, da se žrtvam zanj ne moremo in ne smemo dalje izogibati.
Zavedamo se tudi, da „Branibor" ne bo vrši! čudežev. A tudi s skromnim ^posredovanjem bo odvrnil marsikatero nevarnost, ki grozi slovenskemu gospodarstvu.
Zato Vas vabimo k pristopu vse, ki vidite nevarnost, a vendar še gledate zaupno v bodočnost Slovenstva. Naš narod ni rojen poginu. Verujemo, da je življenja in napredka zmožen. Odbili bomo napade, če bomo žrtvovali in delali.
Naprej k temu delu in žrtvam!
Ljubljana, 1. vel. travna 1910.
Pripravljalni odbor „Braniborja": Aleksander Hudovernik, Andrej S e -n e k o v i č , dr. Gregor Žerjav s. r.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
„Jnbilejska samopomoč." Letni računi se bližajo, veliko članov je pa zaostalo s plačilom. V zadnji pošiljatvi sem vsacemu označil tudi dolg poleg prispevka za slučaj Abram. Prosim, da vsi poravnajo svoja plačila, da za-morem račune skleniti.	Predsednik.
Kranjsko.
Kamniško učiteljsko društvo ima
svoj letošnji občni zbor dne 19. maja ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju v Jaršah po navadnem dnevnem redu. Pred zborovanjem predava c. kr. okr. šolski nadzornik g. Fr. Ga-bršek o rabi in pisavi novih tiskovin. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Slovensko učiteljsko društvo za kočevski okraj ima v četrtek, dne 2. junija 1910, ob 10. uri dopoldne v Bibnici svoj občni zbor.
Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Predavanje tovariša Viktorja Grčarja: Kulturna naloga naše šole z ozirom na socialni razvoj današnje dobe. 2. Tajnikovo in blagaj-nikovo poročilo. 3. Volitev odbora.
Poverjenik Slov. Šol. Mat., tov. Fr. Šte-fančič, bo pobiral udnino za tekoče leto v zneskih po 4 K.
Vabimo k obilni udeležbi vse cenjene tovariše in tovarišice.	Odbor.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico bo zborovalo dne 17. maja (binkoštni torek) ob pol 11. uri. Na dnevnem redu je nekaj važnih dopisov, ki zamore o njih sklepati te plenarni zbor.
V svrho posvetovanja o nekaterih došlih predlogih se bo vršila ob 10. uri odborova seja.
Za polnoštevilno udeležitev prosi
odbor.
Učiteljsko društvo za brežiško-sevniški okraj je zborovalo dne 1. majnika v Dobovi. Udeležba je bila pičla, čeravno je bilo pričakovati, da se bodo 1. majnika vendar potrudili tovariši in tovarišice k zborovanju, saj bi bil to obenem lep izlet. Izmed dopisov je omenjati:
a)	Okrožnico „Zveze" z dne 22. marca glede
poslovnega jezika pri uradnih konferencah.
Tozadevni predlog bo stavil pri uradni
konferenci tov. Mešiček.
b)	Dopis „Soc. odseka" z dne 12. aprila
glede pogodbe, ki jo je sklenil s I. češko
delniško zavarovalnico.
Tov. predsednik poroča glede roditeljskega pisma, da je „Učit. tiskarna" tiskala že 5000 izvodov ter obenem razposlala na različna šol. vodstva po en iztis. Bazposlalo se je 250 izvodov.
Uposlal je tudi ulogo na brežiški, sev-niški in kozjanski okr. šol. svet ter na laško učit. društvo, da si omislijo rod. pismo.
Sklene se, da se brzojavno čestita učit. društv. za celjski okraj ob priliki 40 letnice.
Prihodnje zborovanje se določi na 3. julija na Vidmu.
Dnevni red:
1.	Zapisnik.
2.	Društvene zadeve.
3.	Poročilo predsedstva.
4.	O hribolaztvu. Predava tov. Crnej.
5.	Nove pesmarice. „ „ Supan.
6.	Nasveti.
O zborovanju „Zveze" dne 3. aprila v Celju je poročal delegat tov. Jamšek.
Nato sta predavala tov. Pečnik o prvem, tov. Jamšek pa o drugem konferenčnem vprašanju.
Ob koncu predlaga tov. Okorn, naj bi okr. šol. svet ukazal krajnim šol. svetom, da se ti naročijo na Slov. Šol. Matico. Sprejeto.
Učit. društvo za slovengraški okraj je zborovalo dne 28. pret. m. ob obilni udeležbi. —
Po običajnem pozdravu ter bodrilnih besedah: »Organizacija nad vse!" se s prispevkom 5 K ugodi prošnji knjižničnega odbora mariborskih učiteljiščnikov, takisto dopisu Zaveze glede prispevanja za brezplačne iztise „Učit. Tov.", namenjene učiteljiščnikom vnanjih učiteljišč z doneskom K 10'—. Dopisu okr. šol. sveta Slov. gradeč, zadevajoč varstvo otroka, se odzovejo šolska vodstva s tem, da zahtevajo od okr. društva za varstvo otroka tozadevne tiskovine in jih izpolnjene vrnejo. —
Tov. Fr. Vrečko nam je podal verno sliko delegacijskega zborovanja naše Zveze v Celju, prečital sprejete resolucije, ki jih naše društvo z obema rokama podpiše ter povzel s prisojeno mu zgovornostjo predavanje g. ravnatelja H. Schreinerja iz Maribora o Jelici Kellerjevi tako mikavno, da smo ga poslušali res z napeto pozornostjo ter se tako vsaj deloma udeležili, izrednega užitka izvirnega predavanja. — Hvala mu!
Pogodba s „Prvo češko" se vzame na vedenje, se priporoča v uvaževanje, a se k pristopu nikogar ne sili po devizi: kjer si na boljšem, tam pristopi. —
Odbor je ostal prejšnji, le vakantno mesto tajnika se poveri tovarišu nadučitelju Aleksu Altu. Par uric smo še veselo kramljali, svoji med svojimi, potem se pa razšli s prijetno zavestjo, da smo spet prinesli obolus na svoj žrtvenik ter si dali besedo, da se vidimo spet dne 21. maja ob 4. uri popoldne v Šmartinu pri Slovengradcu. — Na snidenje!
A.
Učiteljsko društvo za Ptujski okraj
zboruje na binkoštni torek, 17. t. m., točno ob 10. uri dop. v Ptujski okoliški šoli s sledečim vzporedom:
1.	Dopisi.
2.	Eazgovori o konferenčnih vprašanjih.
3.	Poročilo o Zvezinem zborovanju v
Celju.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi: A. Ogorelec, t. č. predsednik.
Savinjsko učiteljsko društvo ima v nedeljo, dne 22. t. m., ob 1. uri popoldne na Gomilskem občni zbor. Dnevni red: 1. Naznanila. 2. Poročilo tajnika in blagajničarja. 3. Volitev novega odbora. 4. Predlogi in nasveti.
K mnogobrojni udeležbi vabi:
Bud. Vrabl, t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za šentlenartski okraj je zborovalo dne 1. maja t. 1. pri Sv. Trojici v SI. g. Krasni pomladanski dan je omogočil najobilnejšo udeležbo.
Predsednik Josip Mavrič otvori zborovanje s presrčnim pozdravom vsem zborovalcem; posebno iskreno pa še pozdravlja velezaslužnega prof. g. Lavtarja s soprogo in hčerko ter mile goste iz sosednjih okrajev; vzpodbuja tovarišice in tovariše k vzajemnemu in živahnemu društvenemu delovanju — v katerem je naš spas.
Nato se prečita zapisnik o občnem zboru, dopis prof. Lavtarja, ki se je zadovoljno odzval odborovem vabilu za predavanje, ter 17. in 18. okrožnica „Zveze".
Z napeto pozornostjo so poslušali navzoči — izvečine bivši učenci predavatelja — zanimivo predavanje g. prof. Lavtarja, ki je v poldrugournem navdušenem govoru v jeder-natih potezah očrtal bistvo metode svojih najnovejših računic, sad dolgoletnega napornega in smotrnega dela.
V imenu društva predsednik najtopleje zahvali g. podavatelja z željo, da bi še dolgo vztrajal v svojem plodonosnem delovanju.
Predavanja tov. Pergerja o obči važnosti učit. organizacije se mora zaradi prekasne ure preložiti na prihodnje zborovanje v juniju pri Sv. Lenartu.
Goriško.
Goriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 28. aprila 1.1 v Gorici v „Trgovskem domu".
Predsednik tov. Ign. Križman pozdravlja navzoče učiteljstvo, gospoda ravnatelja Bežka, gosp. šol. ravnatelja Juga in učitelj iščnike ter otvori s tem zborovanje.
Tajnik tov. J. Bojic prečita zapisnik zadnjega zborovanja, in nato je predaval c. kr. okrajni šolski nadzornik, gospod Fran Finšger, o brezžičnem brzojavu, ki je velikanskega praktičnega pomena. Po predavanju se je predsednik tov. Ign. Križman prav toplo zahvalil gospodu nadzorniku za prezanimivo predavanje.
Nato se je prešlo k III. točki dnevnega reda: Učiteljska bolniška blagajna. Prečitalo se je pravila, kijih je že upravni odbor odobril. Bazmotrivalo se je točko za točko. Vnela se je bila precej živahna debata, v katero so posegli tovariši: Urbančič Al., Vendramin Fr., Med-vešček P. in Urbančič J. — Od raznih nasvetov se je sprejel predlog tovarišice Krajni-kove, namreč, da lahko tudi drugi člani pristopijo k zavarovanju, ki so v ožji zvezi z učiteljstvom (n. pr. matere, sestre etc). Sprejme
se tudi predlog tov. Merljaka: Vsak član ima pravico vlagati prošnjo do odbora Učiteljske bolniške blagajne za eventualne podpore.
K sklepu nasvetuje še tov. Medvešček, naj se obrne načelstvo Učiteljske bolniške blagajne do c. kr. okrajnih šolskih svetov, da bi tudi oni opozorili učiteljstvo potom okrožnic na važnost tega društva, kar je bilo tudi soglasno sprejeto.
Po sprejetju pravil priporoča predsednik tov. Križman, naj bi se vse učiteljstvo tesno oklenilo tega prekoristnega društva ter ga podpiralo vsestransko, ker le tako se posreči ta lepa ideja, in naša organizacija bo zopet za lep korak naprej.
Med predlogi se prečita okrožnica sežanskega učiteljskega društva, ki zadeva gosp. Jeretiča, trgovca v Gorici, in katerega okrožnico naj bi podpisalo tudi Goriško učiteljsko društvo. Temu je bil nasproten tov. Medvešček, ker je ta preostra, in nasvetuje, naj se obrne še enkrat deputacija do omenjenega gospoda ter ga opozori na morebitne posledice.
Predsednik pa predlaga, naj se uvede rajše akcija, da prične goriško učiteljstvo samo izdajati .in naročati šolske potrebščine. Oba predloga sta bila z odobravanjem sprejeta.
S tem je bil dovršen dnevni red, in predsednik tov. Ign. Križman je zaključil zborovanje.
Poročilo in vabilo sežanskega učiteljskega društva. Kaj je neki, da se nihče
nas ne zglasi? Nič čudnega! Imeli smo sicer dne 17. marca t. 1. zborovanje v Bepentabru, ki pa je ostalo brez odmeva. Tako je pač prav. Boljše je delo brez hvale, nego hvala brez dela. Vsaj ni bilo po zborovanju „konvencional-nih laži"; smo se jih — kot kaže — osvobodili.
Evo post festum kratkega poročila o imenovanem zborovanju! Dež je opravičeval odsotnost nekaterih drugače zvestih naših tovarišev; nekaterih pa seveda ni na izpregled, tudi tedaj ne, ko bi solnce zasijalo od devetih strani! Oče, odpusti jim! Toda kateri pastir, ki izgubi izmed sto ovac eno, ne pusti devet-indevetdeseterih in ne gre za izgubljeno ovco, dokler jo najde? Po tem zgledu ravnajmo tudi mi, dokler slednjega in slednje ne privabimo v društvo! Ne nehajmo, dokler ne zaposlimo vseh moči, ki nam jih nudi stvarstvo ter jih storimo koristne in delavne v okrilju svoje organizacije!
Kaj smo v Repentabru dobrega storili ? Tovarišica Živčeva nam je podala prvi del svojega referata „Žena v razvoju kulture". Ostali del poročila nam referentinja dolguje. Na predlog g. okr. šol. nadzornika M. Kanteta je društvo sklenilo, da položi tudi ono en kamen na zgradbo obrambnega sklada C. M. D. in plača v ta namen takoj 50 K, ostalo v treh letnih obrokih. Sklenilo je dalje, da se sestane k glavnemu zborovanju dne 19. maja v Sežani.
Torej, tovariši!
Kdor odnese zdravo kožo mimo Halleje-vega kometa in kogar ne bo repatica preob-čutno oplazila s svojim grozečim repom, ta naj ne zamudi zglasiti se naslednjega dne (19. t. m) ob 10. uri v šolskem poslopju v Sežani, da se zopet enkrat vidimo iz obličja v obličje ter skupno osnujemo nov načrt za bodočnost. In če bi koga zadel komet tudi na sredo srca, se naj osrči in naj pride med kolege in ko-leginje; tam mu gotovo odleže bol — če je tudi srčna! Družba človeka vedri; vedrilo pa je zdravilo. Torej! — Po prebitem strahu pred kometom nam zapolje po žilah nova življenska moč, nova energija!
Pri zborovanju nam podajo: predsednik, tajnica in blagajnik svoja poročila. Tovarišica Eppichova predava nekaj o pedagogiki in morali. Nato je volitev delegatov k zborovanju „Zaveze", volitev novega odbora in predlogi. K sklepu morda še kaj na vrh. Na snidenje torej, stari in mladi, zdravi in bolni, ženske, možje — vsi na noge!
Vseh bi še enkrat videli radi. Zdaj ko prekrasni izvablja nas maj devetnajstega v Sežani se snidemo — kaj! ?
Odbor.
Srednješolski vestnik.
** Gospod Glowacky, ravnatelj c. kr. mariborske višje gimnazije, je jako soliden človek. V ponedeljek, dne 2. maja, se je vršil pogreb gimnazijca Klemenčiča. Slovenski dijaki so poprosili ravnatelja gimnazije, če bi jim dal dovoljenje, da bi smeli umrlemu tovarišu ob grobu zapeti slovensko žalostinko. Dobrodušni in nepristranski ravnatelj Glowacky pa je to nedolžno prošnjo kratkomalo — odbil. Ne vemo, kakšni motivi so vodili gospoda direktorja pri tem ukrepu. Saj vendar nemškim dijakom nikdar ne prepove, da bi ob odprtem grobu nemškega dijaka ne smeli zapeti nemške nagrobnice. Ali se niti ob grobu ne od-krhne ost nemškega birokraškega sistema ? Kakšna mora biti vzgoja na takem zavodu!
** Slovenska zasebna nižja gimnazija v Gorici. V Gorici se je osnoval kura-torij, ki namerava že s prihodnjim šol. letom otvoriti zasebno nižjo gimnazijo. Preskrbel si je kuratorij že prostore, zagotovil učno osobje in imenoval za ravnatelja profesorja v p., šolskega svetnika Antona Santla.
** Na celovški gimnaziji stopi koncem tekočega šolskega leta ravnatelj dr. Bobert Latzel v pokoj.
** Za pravega reroučitelja na goriški gimnaziji je imenovan suplent v goriškem semenišču Alojzij Fogar.
** Ravnateljsko mesto na gimnaziji T Celovcu je razpisano do 1. avgusta, ker stopi dosedanji ravnatelj, vladni svetnik dr. Latzel, v pokoj. ____
Književnost in umetnost.
„Kraljevič in berač." Spisal Mark Twain. Z ozirom na svoj tozadevni članek v „Učit. Tov." se usojam naznanjati, da mi je takoj po objavljenju pisal g. Iv. Pr. L a m -p r e t, tiskar in založnik v Kranju, daje imel misel to delo založiti že pred meseci in da je že pričel s pripravami za realizacijo te ideje. Toliko na znanje, da bi se kdo ne ukvarjal več po nepotrebnem s prevajanjem omenjenega mladinskega spisa.
Ferdo Plemič.
Roditeljsko pismo. Pouk staršem in njih namestnikom o najvažnejših določbah dokončnega šolskega in učnega reda za ljudske šole ter tozadevnega izvršilnega predpisa. Sestavil Janko Knapič, nadučitelj na Vidmu. — Cena: za en izvod 10 h, za 100 izvodov 8 K. — Ljubljana 1910. Založilo Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj. Natisnila Učiteljska tiskarna. — O tem roditeljskem pismu več pozneje, za danes le toplo priporočilo!
Politiški pregled.
*	Posledice centralističnega biro-kraškega vladnega zistema v Avstriji, ki je bil uveden, da bi mogla priti do veljave vnanja germanizacija države, se kažejo v nastopnih številkah: Leta 1828. so šteli v avstrijskih kronovinah 15-5 milijonov prebivalcev in 43.831 javnih uradnikov in uslužbencev; na 360 prebivalcev je prišel po en uradnik ali uslužbenec. Leta 1900. so našteli 26,150.000 prebivalcev in 334.974 javnih uradnikov in uslužbencev (nevštevši državnih železnic), tako da je prišel en uradnik ali uslužbenec že na 78 prebivalcev. Prebivalstvo se je torej v tej dobi pomnožilo za 69 odstotkov, število uradnikov in uslužbencev (brez železnic) pa za 673 odstotkov. V dobi od leta 1890. do 1910. se je prebivalstvo pomnožilo za 9 odstotkov, uradniki in uslužbenci pa za 27 odstotkov. V omenjenih desetih letih je penzijski proračun od 34-7 milijonov narastel na 57 7 milijonov kron. a danes znaša 91,6*milijonov kron.
*	Analfabetl ne bodo mogli postati poslanci v Srbiji. Beligrajski listi poročajo, da bo volilni red za srbsko skupščino reformiran tudi v tem zmislu, da že na prihodnjih volitvah ne bodo smeli biti izvoljeni analfabeti.
*	Ženska volilna pravica na Norveškem. Ustavni odsek storthinga je izdelal novelo k volilnemu redu, po kateri bodo imele volilno pravico tudi ženske. Pravijo, da sta izkustvo in visoka kultura norveških žen dokazala, da so zrele za to politiško pridobitev.
*	Za splošno in enako volilno pravico t Belgiji. V poslanski zbornici so stavili socialni demokratje predlog za splošno in enako volilno pravico namesto dosedanjega pluralitetnega sistema. Zbornica je z 72 proti 58 glasovom sklenila, da se o predlogu ne posvetuje.
*	Poslanec Masaryk o češko-nem-škem sporazumu. Posl. prof. Masaryk je imel te dni shod, na katerem je poudarjal, da je postalo sporazumljenje med Cehi in Nemci potreba, ker je zaradi tega prepira v nevarnosti perlament. Delazmožnost parlamenta je potrebna za obe stranki. Vlada pa nima ni-kakega določenega jezikovnega zakona. Baron Bienerth naj predloži plenemu ali narodnostnemu odseku jezikovni elaborat in s tem bo dana iniciativa, nakar se bo moglo začeti razpravljanje o jezikovnih zakonih. Sicer se pa na Dunaju lahko opazi, da so toliko Cehi, kolikor Nemci že utrujeni zaradi jezikovnega boja. Ni izključeno, da uvedejo Poljaki, krščanski socialci in socialni demokratje jezikovno akcijo proti C hom in proti nemškim radikal-cem. Prof. Masaryk je končno izjavil, da je potrebna reforma poslovnika in da je za rešitev jezikovnega vprašanja kompetenten toliko državni, kolikor deželni zbor.
*	Cehi proti Grunwaldski slavnosti. V nekaterih čeških listih so objavljeni izrazi nevolje proti poljski slavnosti v spomin zmage pri Gruuwaldu. Listi poživljajo Cehe, naj se slavnosti ne udeleže, ker niso povabljeni na slavnost pravoslavna mesta in — v prvi vrsti — ker je dohodek slavnosti namenjen za poljske šole v Šleziji, ki so naperjene predvsem proti šjeskim češkim šolam. Listi pravijo, naj dajo Cehi tisti denar, ki bi ga izdali za izlet na ono slavnost, rajši za češke šole v Šleziji.
*	Razpor v vrstah čeških klerikalcev raste od dne do dne. Začel se je hud boj v časuikarski javnosti med konzervativnim (feu-dalnim)in krščansko-socialnim (novostrujarskim) krilom. Na zadnjem občnem zboru stranke je prišlo to ostrih nastopov med obema kriloma. Krščansko-socialno krilo vodita brata Myslivca, ki sta na občnem zboru tudi provzročila, da se je stranka prekrstila iz katoliško-narodne v krščauskosocialno. Preobrazila sta tudi strankino organizacijo iz diecezaoske in dekanijske v po-litiško-krajevno, kar drugemu krilu ni po volji
in zaradi tega Mjslivca hudo napada. Iz Prage poročajo, da je krščansko-socialna struja kupila v Pragi tiskarno bratov Ziegnerjev za 70.000 K in da namerava ustanoviti svoj dnevnik. Do-zdaj je bil strankin dnevnik „Cedi", ki postane s tem glasilo feudalnega tabora.
* Angleški kralj Edvard je umrl 7. t. m. ponoči. Bojen je bil leta 1841. Prestol je zasedel leta 1901. Prestolonaslednik je rojen 1. 1865. Pred kratkim se je vrnil Edvard v London iz Biaritza. Bil je ves izpremenjen. Kralj sicer ni ležal, videlo pa se je, da hira. Umrl je takorekoč hipoma, nepričakovano.
Ako nas nočejo več braniti šolske oblasti, ker so večinoma v rokah naših krutih sovražnikov in nasprotnikov, nas bodo branila c. kr. sodišča in oni sodniki, ki imajo srce in razum za to 1 — Hvala Bogu, še je pravica na svetu, samo iščimo jo in pogumno naprej do častne zmage nekrvave! Srčni pozdrav vsem tovarišem in milim tovarišicam iz zelene Štajerske vam pošilja stari trpin — ljudskošolski učitelj.
Učiteljiščni vestnik.
Okrajne učiteljske organizacije.
in naša pedagoško-didaktiška izobrazba, ker podlaga vsi pedagogiki in šolstvu je le znanost.
Na podlagi tega pride učiteljstvo do samostojnega mišljenja in ustvarjanja in pridemo do svojega narodnega šolstva ter se otre3emo tujih vplivov. Poleg pedagogov dobimo tudi mislece I
Preiti mi je takoj k točki, tičoči se knjižnice in pedag. čitalnice. Lokala za to na primernem kraju skoraj ne bo dobiti. S tem se zvečajo po nepotrebnem stroški in tudi zaradi daljave in krajevnih razmer ni mogoče posečati društvenikom čitalnice. Da bi si pa nabavljali boljše knjige in revije za knjižnico, s tem si zopet podvojimo stroške.
Saj imamo okrajne učiteljske knjižnice; skrbimo, da se tu nabavijo vsa moderna dela in obenem moramo tudi skrbeti, da se bo učiteljstvo pridno posluževalo teh knjižnic, ki naj bi bile opremljene z boljšimi deli znanosti na vsakem polju, da se na podlagi njih lahko izobrazi učitelj na kateremkoli polju vede in razmotriva potem nje stik s pedagogiko in šolstvom.
Ne samo pedagoško-znanstveno in strokovno naj bi bile opremljene te knjižnice, temveč splošno znanstveno, na vsakem polju z glavnimi zastopniki, saj smo že prej omenili svoje stališče, da je predpogoj strokovni izobrazbi in delu — splošna naobrazba in veščost na vsakem polju, če se hoče iskati potem uspešno odnošaje stroke do posameznih predmetov.
Kakor so važne za ljudstvo ljudske knjižnice, tako važne so za učiteljstvo popolno opremljene okr. uč. knjižnice, zakaj le na podlagi njih dobi učitelj lahko sredstva za svojo nadaljno izobrazbo, bodisi na kateremkoli polju. S tem bi odpadla čitalnica.
Mesečni sestanki bi nam pa služili za to, da se nazori menjajo in utemeljujejo ter se prednaša in opozarja tovariše na to, kar je novega, oziroma na predmet, ki smo ga na-študirali. Ne da posameznik napreduje, ne da se posameznik izobražuje, v celoti, skupno moramo s pomočjo posameznikov napredovati vsi.
Ce bi pa kdo trdil, da nam toliko znanosti ni potreba, bi ga zavrnil, da je on največji nazadnjak, ker ne uvideva napredka pri-rodoslovnih in drugih ved v devetnajstem stoletju in se z duhom ni približal niti toliko modernemu človeku, da bi uvidel, da bo imel ta napredek vede najznatnejši vpliv na šolstvo in da se je potreba pripraviti, da se bo tudi naš narod lahko na podlagi šolstva pospenjal in dvigal z duhom časa. Ce se pa učiteljstvo ne bo pospenjalo in napredovalo, tudi ne bo napredovalo šolstvo in ne narod!
Preden pa zapustim sredstva društva, ne smem, prezreti, da je društvu potrebno, posebno če hoče po sedanjih vidikih delovati organizovano na narodno - prosvetnem polju, tudi izdajati in posredovati za zalaganje primernih knjig, brošur i. t. d., ki nas bodo dovajale v javnost glede stremljenj in postopanja in nam bo v pomoč pri našem delu.
Isto tudi, da se pod pokroviteljstvom društva ustanavljajo ljudske knjižnice, čitalnice, mladeniška i. dr. izobraževalna društva (soc. kurzi) i. t. d., kar služi kot sredstvo za nar.-prosvetno delovanje.
Zahtevamo pa to pod pokroviteljstvom okr. uč. dr. za to, da centralizujemo vse naše pro s v. -ku11urno delovauje v naši organizaciji in pridemo vokomčesto škodljivemu k 1 i -karskemu izkoriščanju omenjenih društev.
V tem oziru imamo pozdravljati načrt socialnih odsekov, ki nam ga je podal naš vrli tovariš Pesek, zakaj on nam je podal temeljni očrt za organizovanje našega prosvetnega delovanja na podlagi naših društev, in nam bo le na podlagi tega načrta polagoma razviti in izvesti naše prosvetno delo na posameznem polju. V prvi vrsti pa to delo pripada naraščaju, ki ga naj proučuje!
Uspešno pospeševanje dela v društvu pa nudi tudi petje, ki je že sedaj precej razvito v posameznih društvih.*) Isto velja tudi glede telovadbe.
Kar se pa tiče namena in sredstev društva v splošnem, nam bo pa potreba misliti v prvi vrsti na jasnejše in popolnejše načrte in stalno fiksiranje smotrov in dela.
(Dalje.)
„Glasbeni vestnik."
Glasbeno polje učlteljstva.
Predaval na sestanku deželnega slovenskega učiteljskega druStva v Ljubljani A. W a i t e.
(Konec.)
ni.
S tem bi bil organizatorični del ljudsko-glasbenega dela učiteljstva končan in vidimo, da obsega prvi del vzgojo pevovodij, drugi del pevske zbore in društva po vsem Slovenskem, tretji del zvezo teh pevskih društev na podlagi učiteljske organizacije. Centralizujmo vse kulturno delo v svojih rokah
*) Primerjaj načrt „Glasbeno polje učiteljstva" v Glasbenem vestniku in predstavljaj si analogno orga-niiovano vsako polje prosvetnega delovanja.
Uredn.
Kulturno delo.
+ Carnegijeve biblioteke. V novo-jorškein časopisu Colliers Weekly objavlja Car-negi, jekleni kralj, sam statistiko bibliotek, ki jih je iz svojega žepa založil. — Vsega skupaj je izdal za ustanavljanje knjižnic 51,596.903 dolarjev; od te vsote pripada na Zedinjene države približno 35 milijonov, na Angleško 8 milijonov, na Škotsko in Kanado približno 2 milijona. Vsega je ustanovil skoro 2000 knjižnic. — Sreča, da ni v Ameriki kranjskih klerikalcev, sicer bi proti temu gotovo — protestirali!
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi! Tov. Angela Troštova in Julij S 1 a p š a k iz Vodic, 4 K; Jakobinca Dimnikova 2 K; učitelji-risarji zložili pri „Novem svetu" 4 50 K; Josip T r a t a r iz Mokronoga 2 K; Friderik Praprotnik namesto venca na grob gdč. Marici Praprotnikovi 10 K; skupaj 22'50 K, zadnjič izkazanih 554'50 K; doslej darovanih 577 K. Bog plati! _
Obrambni vestnik.
£ Mesto šolskega nadzornika za mariborsko okolico. Za Slovence in pa slovensko obmejno šolstvo je jako velikega pomena, kak mož pride na mesto sedanjega nadzornika Schmoranzerja, ki je imenovan za učiteljišče. Nemci bi bili radi svoj čas s kričanjem o „krivici", ki se jim je baje s Schmoranzerjevim imenovanjem zgodila, svet preslepili, da so Slovenci nekaj profitirali in da gre torej dosedanje mesto šolskega nadzornika v mariborskem politiškem okraju — njim. Vlada je že napol izdala, da misli na to mesto poklicati kakega nemškutarja. V očigled dejstvu, da gre tu za izključno slovenske šoje — N»mci imajo itak že lastnega nadzornika — pozivamo vse merodajne činitelje, da naj preprečijo imenovanje kakega nemškutarja na Schmoranzerjevo mesto. Zlasti je sveta dolžnost obeh drž. poslancev okraja. Piška in Boškarja, ter dež. odbornika Bobiča,da store vse, kar je le mogoče. Ce ne, jih bodemo klicali na odgovor! Najbolj se baje trudi znani Koschutnig iz Vojnika, da bi prišel na Schmo-ranzerjevo mesto. Pa še par prodanih duš bi lahko imenovali, ki hočejo ubijati slovensko šolstvo v mariborski okolici. Zato vsi na branik!
£ Še eno značilno pismo! Naš urednik je prejel s Štajerskega to-le pismo: Star sem že postal do 50 let in v službi kot ljudskošolski učitelj sem še osivel, pa hvala Bogu, spomin imam še dober in v šibkem telesu biva še zdrava in krepka duša, zato me sveta jeza popade, kadar čitam v časnikih o nasilstvih, ki se gode našim tovarišem v prosvetlenem 20. stoletju. Večje spoštovanje smo uživali učitelji pri našem ubogem, zapuščenem slovenskem ljudstvu celo pred 30 leti. Kako so nas takrat kmetje in otroci spoštovali, ljubili in slušali v šoli in zunaj šole! „To nas uči naš gospod učitelj; slušajmo ga, bo dobro za nas", tako so govorili! In eden mojih učencovmije pisal nedavno iskreno pismo, v katerem med drugim pristavlja: „O, srečni časi. ko smo k Vam v šolo hodili. Vsi Vaši nekdanji učenci in učenke smo postali po Vaših naukih vrli gospodarji in poštene gospodinje I Srčno nas bi vse razveselilo, ko bi še enkrat v našo sredo prišli Vi, gospod učitelj, ki smo ga vsi tako spoštovali in ljubili!" — In danes! S kamenjem napadejo ponoči stanovanje mirno živeče učiteljeve družine! Kam je torej dospelo naše slovensko ljudstvo v nekaterih krajih! Hudodelstvo javnega nasilstva jim je dandanas orodje, s katerim hočejo pregnati iz svoje fare neljubega jim učitelja! Dragi tovariši! Kazenski zakonik v roke in s postavnimi sredstvi se zoper staviti takim in podobnim nasilstvom zavedenega in podhujskanega ljudstva! Ne zapustiti službe, marveč pogumno v boj proti krivičnikom in nasilnikom in če vas tudi c. kr. nadzorniki nepodpirajo ! Pravica in resnica mora končno zmagati.
Bodimo pogumni kakor stari Špartanci in rajši častno umreti, nego nečastno premagan odstopiti! Posebno vi, mladi učitelji, ne vdajte se, gotovo dosežete nekoč boljše čase, kakor jih imamo sedaj, le pogumno naprej po poti poštenosti i mečem bistrega uma na temelju od našega vladarja danih nam šolskih zakonov! —
Referent s slovenskega vseueiteljišenega abit. sestanka v Ljubljani 1. 1909.
(Dalje.)
Da bo pa vbodoče bolje, hočem podati tu najprej ves ustroj učit. okr. društev, kakršna že sedaj obstojajo, in hkrati tudi nekaj pripomb glede njih organizovanja i. t. d.
Namen društva je:
a)	vzajemno, vsestransko pedagoško-di-daktiško izobraženje društvenikov;
b)	pospeševanje njih materialnih koristi;
c)	postavljanje nagrobnih spomenikov umrlim tovarišem in tovarišicam.
Predvsem moramo dodati prvi točki takoj „splošno vsestransko izobraževanje društvenikov" in ne le zgolj stanovsko izobraževanje. Drugi točki bi bilo dodati „zastopanje stanovskih koristi". Tretja točka bi pa skoro upravičeno vkljub humanitarnemu namenu smela izostati in se nadomestiti s točko na-rodno-prosvetnega delovanja učiteljstva. Tu bi bilo polje, kjer bi si na podlagi svoje organizacije — in ne politiške stranke — postavljali trajne spomenike, ki bi se ne razrušili kakor mrtvi kamen,(¡.temveč bi stali, rasli in napredovali z narodom. Narodno-prosvetno delo, knjižnice, izobraževalna društva i. t. d., centralizovana v naši o r g a n i z a c i j i to bi bil spomenik, ki bi bil večen za vse slovensko učiteljstvo in s hvaležnostjo bi zrl narod na grob svojega akoprav ga ne bi krasil velik, krasen spomenik, temveč bi se na preprosti plošči čitalo le njegovo ime. Še več; njega ime bi ne izginilo iz kulturne zgodovine razvoja njegovega okraja! Da pa ne bo nesporazumljenj, moram poudarjati, |da je ta točka enaka delu socialnega odseka, samo da jo je uvrstiti tudi v pravila.
Glavni namen torej bi bil v treh točkah: stanovski interesi, interesi šolstva, narodno-prosvetno delo.
Sredstva namenu društva so:
a)	Mesečna zborovanja društvenikov, v katerih se prednašajo ped. — didaktični in sploh strokovno — znanstveni predmeti ter se popularno razpravlja o šoli in domu;
b)	nasveti, peticije in resolucije na višje oblasti in razne korporacije;
c)	občevanje z drugimi društvi;
d)	prireditev pedagoške čitalnice;
e)	gojitev petja in telovadbe;
f)	pobiranje rednih in izrednih doneskov.
Bes so mesečna zborovanja najuspešnejše
sredstvo v povzdigo stanu, šolstva in naroda, toda žal, nam statistike kažejo nerednost v izvrševanju mes. zborovanj, in potreba nam bo temeljito poiskati vzrokov neuspehov in jih izkušati s preureditvijo ali kako drugače odpraviti. Potreba bo pa ščasoma misliti tudi na to, da se pri društvih ne bo razpravljalo le strogo strokovnih vprašanj temveč splošno znanstvena in aktualna vprašanja, v prvi vrsti pa stanovsko-socialna vprašanja. Sami se moramo izobraziti našemu stanu primerno in če doženemo to, smo dosegli vse, zakaj potem nas ne bodo več podcenjevali, ampak nam podele to, kar nam gre. Postanemo lahko popolnoma neodvisni od njih in vešči v vseh ozirih, na vsakem polju.
Da ne bo učitelja, ki bi gledal na socialno vprašanje kot na nekaj vzvišenega, nedostopnega; da ne bo učitelja, ki bi gledal na politiška vprašanja časov kot na nekaj njemu nerazumljivega, neraztolmačljivega, pre-gledljivega le v domačem kraju, da se ne sme ozreti na svetovno politiko, da se ne more in ne sme seznaniti z njenimi osnovnimi pojmi, da bi zrl na slovansko politiko in na Slovanstvo kot na nekak vzvišen ideal, ki mu ga bodo priborili drugi in ki ga bo moral potem moliti kot nekakega malika; da se ne bo dobilo učitelja, ki bi zrl na seksualno vprašanje kot na nekaj pregrešnega in sramežljivega, o čemer on ne sme premišljavati, ne govoriti in se mu ne sme približati; da se ne bo dobilo učitelja, ki bi zrl na kulturno vprašanje kot na nekaj, pri čemer oa nima ničesar sodelovati, o čemer imajo odločevati le višji gospodje i. t. d., bi našteval lahko probleme raznih aktualnih vprašanj, ki so za vsakega modernega človeka potrebna in katerih osnovne pojme mora imeti vsak učitelj.
Malo jih je bilo, ki so razmišljali o enem ali drugem vprašanju natančnej«, in one, ki so se o posameznih vprašanjih specializirali do gotove stopnje, jih je pričelo učiteljstvo gledati kot nekake polbogove, ki so jim naložili vse delo, do kakršnih se pa sami ne morejo pospeti, ker niso dovolj upoštevali, da je glavno sredstvo za dosego teh smotrov samo-izobrazba, ki je vsakomur na razpolago.
Le ako so nam znana vsa ta življenska vprašanja, bo tudi lahko napredovalo šolstvo
invrstah, da si tako dobimo ugled in odlično mesto v našem narodu, kakor tudi vpliv in upoštevanje.
S tem pa še nisem končal o glasbenem polju učiteljstva in hočem še pregledati polje, ki se nam nudi v naših vrstah samih. Vsak pevovodja je tudi pevec in poleg tega imamo tudi mnogo' učiteljev, ki niso pevovodje, a imajo dober glas ali pa so vešči na drugem glasbenem polju.
Te moči, ta material ni puščati giniti brez koristi. Izvežbani so povečini tako, da jim ni potreba dati drugega v roke nego note, in naštudiral bo sam. Ob priliki zborovanj bi pa stopili ti pevovodje vkup, bi pritegnili dobre pevke in glasbenike učitelje, in bi dali — koncert. Tako v posameznih krajih!
In ti pevci in pevke, izvežbani že po vajah okrajnih društev, bi stopili ob priliki „Zavezinega" zborovanja vkup, «na izkušnja, in mi bi imeli umetniški užitek od koncerta, ki bi se napravil. Ugled in lahko bi bil tudi gmoten uspeh. Imamo dobre glasbenike na klavirjih, goslih in drugo . . . Imamo soliste in aolistinje ...
Tudi v tem oziru bi imel govoriti glavni glasbeni odsek „Zaveze", da na letnem zborovanju sestavi program in da ta program študirat učiteljskim zborom posameznih okr. učiteljskih društev, ki prirede koncert z istim vzpo-redom v svojem okraju, ga pa priredi potem zopet „Zaveza" kot močan pevski zbor vseh zborov okr. nčit. društev. Gotovo bodo koncerti potem pri zborovanju „Zaveze" še uspešneji in nam zbor moravskih učiteljev ne bo več — samo ideal.
Ta centralni odbor bi imel pa skrbeti tudi za note i. dr.
Vsemu sistemu je pa potreba vezi, potreba organa za občevanje. V to naj nam bi služil „Učiteljski Tovariš", v katerem naj se v ta namen osnuje Glasbeni vestnik. Prinašal bi navodila pevovodjam in različne članke, za katere bi skrbeli pevovodje različnih pevskih društev in drugi strokovnjaki.
Tako bi se povzdignila glasba pri nas, zakaj „Zveza slov. pevskih društev" je mrtvo rojeno dete in spi spanje pravičnega. Mi pa smo nosilci izobrazbe in skoraj naša dolžnost je, da se oprimemo tega dela in ga dovršimo. Vem, da ne pojde tako gladko, kakor sem vam očrtal, a če dosežemo četrtino tega, kar mislimo, bo rodilo sadove. Vem tudi, da se bo uspeh pokazal morda šele čez 10 ali 15 let. Nič ne de, samo da se pokaže! Vam pa, dragi kolegi z dežele in vam, tovariši učiteljiščniki, kličem, nesite idejo med druge kolege in širite jo, da bodo tla pripravljana, ko bo potreba stopiti skupaj in delati.
Na našem praporu naj bo zapisano: „Za narod!" V tem znamenju bomo stopali preko polen do začrtanih smotrov!
Kranjske vesti.
—r— Na slovenski trgovski šoli v
Ljubljani je razpisana služba rednega učitelja za slovenščino in nemščino.
—r— Gluhonemi otroci na Kranj skem. Na Kranjskem je sedaj 60 gluhonemih otrok, in sicer 37 dečkov in 23 deklic. Med temi je za sprejem v kak zavod sposobnih 29 dečkov in 16 deklic in od teh je 9 dečkov in S deklic v gluhonemnici, medtem ko 8 dečkov in 7 deklic nima sposobnosti za sprejem v kak zavod.
—r— Učitelja na umetno-obrtni stro kovni šoli v Ljubljani, Henrik P o d k r a j š e k in Oton Grebene, sta dobila naslov profesorjev.
—r— Na Rudnika pri Ljubljani je do 28. t. m. razpisano nadučiteljsko mesto. Noben zaveden tovariš ne bo kompetiral za to službo!
—r— Učiteljska konferenca za šolski okraj Kranj bo dne 9. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Tržiču. Bazen običajnih točk so na dnevnem redu ta-le poročila, oziroma predavanja: 1. Šolske postave (poroča tov. France Luznar, nadučitelj na Primskovem pri Kranju). 2. Vzorni urnik a) za mnogorazrednice (poroča tov. Leopold Ferjan, učitelj v Olševku; b) za dvorazrednice (poroča tov. Ivan Jezeršek, nadučitelj v Križih pri Tržiču); c) za trorazrednico (poroča tov. Lovro Perko, nadučitelj v Poljanah nad Škofjo Loko); d) za štirirazrednice (poroča tov. Janez Pezdič, ravnatelj v Kranju); e) za pet-razrednico, (poroča tov. Miroslav Kramer, nadučitelj v Škofji Loki). — 3. Eisanje po naravi (poroča tov. Alojzij Novak, učitelj na deški šoli v Kranju).
—r— Novo šulferajnsko šolo hočejo ustanoviti v „nemških" Lazah na slovenskem Dolenjskem. Požrešnost nemška je občudovanja vredna.
—r— Dijaška stanovanja za prihodnje šolsko leto: „Domovina", ki vzdržuje v tekočem šolskem letu dijaško kuhinjo, razširi za drugo leto v smislu svojih pravil dele krog. Osnovati hoče v svojem področju nekako posredovalnico za dijaška stanovanja, s čimer naj bi bilo za prvi hip nekoliko pomagano velikanskim nedostatkom, ki vladajo vtem oziru med ljubljanskimi srednješolci. Odbor „Domovine" prosi zaradi tega, da vsakdo, kdor bi rad vze1
kakega dijaka za prihodnje šolsko leto na stanovanje, pismeno sporoči odboru „Domovine" v Ljubljani do konca meseca maja svoj naslov in pogoje! Oziralo se bo le na zdrava čista in dobra stanovanja.
—r—- Snlferajn pred Ljubljano. Na Mostah pri Ljubljani so obetali sezidati krvavo potrebno osemrazredno ljudsko šolo, ker je šul-ferajn tudi hotel postaviti svojo nemško šolo, kar bo gotovo storil v doglednem času. Občina je mislila zgraditi z velikodušnimi podporami šolo, a sedaj o velikodušju znanih mož ni nič več slišati. Gotovo je, da bo zaradi slovenske zanikarnosti in Giullinijeve brižnosti, ki ima tam kemično tvornico, prej stala šulferajnska, šola, ki bo napravila pred Ljubljano nemško kolonijo. Tako delamo povsod: imamo mnogo besed, a kje so dejanja?
—r— Letošnja okrajna učiteljska konferenca za radovljiški okraj se vrši dne 6. julija ob pol 10. uri dopoldne na Koroški Beli. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu še to-le: Spis je na višji stopnji ljudske šole (obče). Poroča Iv. Š e g a v Badovljici. — U z o r n i urniki. Poročevalci: za enorazrednice Iv. Š e m r 1 v Lescah, za dvorazrednice J o s. P 1 e n i č a r v Kropi in Val. Zavrl v Begnujah, za trirazrednice Iv. Bihteršič v Srednji vasi, za štirirazrednice F r. B u s na Bledu in za petrazrednice Iv. Ažman v Bresnici.	—e—
—r— Iz seje c. kr. okraj. šol. sveta v Radovljici, dnč 11. aprila 1910. Predsednik sporoči, kar se je rešilo kurentnim potom. Krajni šol. svet na Bledu prosi, da se razširi tamošnja štirirazrednica v petrazrednico. C. kr. okraj. šol. svet se izreče soglasno, da se ustanovi le vzporednica k tretjemu razredu. Dalje se c. kr. okr. šol. svet izreče, da naj se ustanovi šola v Srednji vasi nad Begunjami. Pritožba obč. zastopa v Kropi, da ne plača šol. peči, ker so predrage, se zavrne, — Pre-porna točka — šola na Jesenicah — se reši v smislu prejšnjih sklepov. 0. kr. okraj. šol. svet se izreče soglasno, da seu'tanovi, oziroma sezida na parceli št. 262—263 skupno šolsko poslopje v velikosti, da se lahko nastanita dve šestrazrednici — deška in dekliška. Ker deželni zakon kranjski ne pozna osemrazrednic. V tem smislu je poročal tako deželni odbor in c. kr. dežel. šol. svet. — Do 28. februarja razpisana učiteljska služba se razpisuje vnovič, ker sta bili le dve ženski učni osebi prosilki, a služba se mora oddati le moškemu prosilcu. *) Starostne doklade se pripoznajo: Damjanovič Karolini in Prevc Amaliji na Koroški Beli; Sedlaku Josipu na Jesenicah, Vur-ner Olgi na Bledu, Šemerlu Ivanu v Lescah, Vrezcu Janku v Bibnem. — Odobri se več inšpekcijskih poročil. — Krajnim šolskim ogledom za Kamno gorico se imenuje župnik Jos. Ažman. Slednjič se ugodno reši neko prošnjo za denarno podporo.
Štajerske vesti.
—š— 40 letnica učiteljskega društva za celjski okraj se je proslavila 5. t. m. v Št. Jurju ob j. ž. kar najlepše. Pri slavnost nem zborovanju je bilo 110 udeležencev. Slavnostni govor je imel predsednik celjskega učit. društva, tov. B r i n a r. Pri banketu v Nend-lovi sobani je bilo nad 80 oseb. Ta dan ostane vsem v neizbrisnem spominu. Daljše poročilo nam je obljubljeno.
—š— Iz Nove cerkve pri Celju poročajo: Dne 10. t. m. sta se poročila učitelj tov. Budolf Zupanec in Ana Poglajenova, učiteljica istotam. Bilo srečno!
—š— Občina Pobrežje pri Mariboru je imenovala dosedanjega tamošnjega nemšku-tarskega nadučitelja Wernitznigga za častnega občana.
—š— Podružnica nemškega „Schul vereina" Bibnica-Brezno ob Dravi je štela minulo leto 101 člana. In to v kmetiškem, popolnoma slovenskem kraju!
—š— V Slov. Bistrici je štela moška podružnica v minulem letu 102, ženska pa 112 članov.
—š— Poročil se Je na Vranskem učitelj tov. Ivan Jakše z gdč. Bebico Kolškovo, učiteljico istotam. Mnogo sreče!
—š— V Klanjcu pri Bizeljskem bodo 15. avgusta 1.1. svečano odkrili spomenik Ant. Mihanoviču, očetu „Liepe naše domovine". Spomenik je izdelal Bobert Frangeš. Slav nosti se udeležijo hrvaška in slovenska pevska društva.
—š— Škrlatica. V žreški in čadramski okolici je začela razsajati škrlatica, ki je zahtevala že nekaj žrtev ne samo med šolsko, ampak tudi med odraslo mladino. Da se razširjanje te kužne bolezni ustavi, sta šoli v Čadramu in v Žrečah na nedoločen čas zaprti.
—š— Južnoštajersko nemško nči-teljsko društvo je imenovalo ormoškega odvetnika in predsednika nemškega narodnega sveta za Spodnji Štajer, dr. Delpina, za čast nega člana.
—š— Moška in ženska podružnica „Siidmarke" v Maribora sta imeli svoj občni zbor. Ženska šteje 341 članov (+ 4); dohodkov je imela 753 kron. — Moška šteje
*) Posledica dobrih plaž.
Op. uredništva.
660 članov in je imela vsega skupaj 4699 K dohodkov.
—š— Iz deželnega šolskega sveta. Imenovan je za nadučitelja v Tepanjah pri Konjicah def. učitelj v Čadramu Franc Kerh-lanko. — Imenovana sta definitivno za Negovo Jože Korošec in Marica Bosova istotam; Frid. Kožuh in učiteljica v Čadramu Alojzija Gor-jakova.
—š— K učiteljskim izpitom v Mariboru dne 1. maja t. 1. se je prijavilo 28 kandidatov, med katerimi sta le — dva Slovenca. Tudi značilno!
—š— Šolo se zaprli pri Sv. Lovrencu na Drav. polju zaradi škrlatice in davice. Umrlo je že deset otrok.
—š— Hudo obolel je znani slov. pisatelj in posestnik v Vojniku pri Celju, tov. Ant. Brezovnik. — Želimo, da se vrlemu rodoljubu stanje kmalu izboljša!
—š— Občni zbor „Siidmarke" se vrši 1. 1911. v Celju. Celjski občinski odbor je sklenil društvo oficialno povabiti v Celje.
—š— Središka šestrazrednlca priredi na bickoštni ponedeljek v svojih prostorih šolsko veselico s tem-le vzporedom: 1. P r o 1 o g, zložil Janko Leban, govori učenka 1. razreda.
—	Kosova gostija. Narodna. Zbor s spremljevanjem harmonija; priredil A. Kosi: pojo učenci 1. razreda. — 3. Veseli hribček. Venček triglasnih napevov na znano narodno pesem. S spremljevanjem harmonija, priredil A. Kosi, pojo učenci 5. in 6. razreda. — 4.Poboljšal se je! Igro-kaz v dveh dejanjih. Spisal I. Najžer, predstavljajo učenci 3., 5. in 6. razreda. — 5. V risu! Vesela igra v enem dejanju. Spisal I. Najžer, predstavljajo učenci 3., 5. in 6. razreda. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: sedeži 80 h, stojišča 30 h. čisti dohodek se uporabi za nakup novega šolskega harmonija!
—š— Utrakvizem ljudskih šol na slovenskem Štajerskem. Iz Slov. Goric pišejo : Marnberška Brandaisa uvodnik v graškem „Tagblattu" premotrujoč, ste se v cenjenem svojem listu tudi dotaknili utrakvizma na naših ljudskih šolah, meneč, da je na Spod. Štajerskem vse preveč utrakvističnih učilnic. Temu povsem pritrjujemo, človek bi v 20. stoletju niti ne mislil, da je to po danes veljavnih pedagoških načelih še sploh nemogoče ... A za Slovence velja tudi v prosvetljeni sedanjosti še to, kar bi bilo drugod absolutno mogoče. — Mi nismo proti učenju 2. deželnega jezika, t. j. nemščine, seve se mora tisto vršiti le na podlagi materinščine. Absolutno in odločno pa smo proti utiakvističnemu pouku v višjih razredih, oziroma skupinah naših ljudskih šol, ker sploh perhoresciramo nemško poučevanje v šolah namenjenih slovenski deci. Ljudska šola ni jezikovna šola, to je vendar pedagoško že davno dognano! Bavno naša mladina naj trpi na rednem napredku 1 In to se istinito dogaja povsod, kjer se v višjih oddelkih razni predmeti
—	če ne vsi — poučujejo v nemščini, na stopnji torej, kjer bi se moral intelekt naše mladeži vsestransko razvijati. A kako se naj razvija, če se pa mladini podaja materija v ■ tujem idiomu?! Zakaj pa po šolah Srednjega in Gorenjega Štajerja nimajo utrakvističnega pouka? Mar slovenščina na Štajerskem ni deželni jezik? Nemškim Štajercem — kot deže lanom — bi razmerno bila slovenščina bolj potrebna, nego nam nemščina. Ja, Bauer, das ist was anderes! Pri nas Slovencih se pač, kjer le možno, dela na to, da se mladina naša potisne na nižji nivo obče izobrazbe. Zato gre: Hic Bhodus, hic salta! — Naša deviza naj bode: Prvo z utrakvističnim poukom iz naših ljudskih šol! Upravno sodišče se je tozadevno nedavno izreklo določno dovolj. Vsi naši narodni sloji naj se zedinijo v boju proti abnormalnemu poučevanju v naših ljudskih šolah; to je postulat našega narodnega življenja! Ne pustimo zastrupljati narodnosti pri naši mladini! V šolo sodi narodna, nacionalna vzgoja; a ravno to utrakvizem ubija in mori. Zato pa: ven z njim iz naših ljudskih šol!
—š— Okrajni šolski svet celjski je imel dne 30. aprila t. 1. svojo redno sejo, v kateri je vzel na znanje mnogo tekočih zadev; razpravljal in sklepal o nekaterih protestih šol skega vodstva zoper sklepe kraj nega šolskega sveta v Petrovčah. o nekaterih ovadbak, stavbni zadevi šole pri Sv. Lovrencu; priporočal neko prošnjo za kvinkvenijo; stavil predlog za imenovanje učitelja na deški okoliški šoli v Celju itd.
Groriške vesti.
—g— Goriško kmetijsko društvo
razpisuje en štipendij v znesku 250 K za mla deniča, ki bi se želel izučiti na Štajerskem ali Tirolskem v obiranju, sortiranju, hranjenju, razpošiljanju in različni uporabi sadja. — Kdor hoče dobiti ta štipendij, naj pošlje prošnjo na omenjeno društvo do 25. maja. Prošnji treba priložiti sledeče priloge: izpričevalo, da je prosilec dovršil vsaj ljudsko šolo z dobrim uspehom; dokaz, da je, če ne popolnoma, pa vsaj v toliko nemščine vešfy da razumeva pouk v tem jeziku in da je sin kmetiških staršev ter vešč sadjarstvu. Prosilcu se je tudi obvezati, da je vsakrat, kadar potreba nanese, proti primerni odškodnini društvu na razpolago. Prednost imajo oni prosilci, ki so dovršili kmetijsko šolo z dobrim vspehom.
—g— Občni zbor „Zveze narodnih drnšteT" se vrši letos 16. junija na črtrtek ob 10. uri predp. v dvorani „Pri zlatnem jelenu" v Gorici.
Koroške vesti.
—o— Skrajna nemškntarska nesramnost. Po dolgem času poročajo tudi „Freie Stimmen" iz Celovca, da je koroško učiteljstvo naklonilo C. M. družbi 1000 kron. List si ne more kaj, da ne bi zlobno pripomnil: „Kako le kaj izgleda v razredih tega Apihovega učiteljstva nemški pouk?" Šole vse nemške,pouk nemški, pritisk nemški, in „Fr. St." se še hinavsko bojijo za nemščino!
Splošni vestnik.
„Učiteljska Zora", glasilo „Učiteljskoga društva nar. osn. škole okružja mostarskoga", ki izhaja v Mostaru prinaša v prvi številki tekočega leta tudi članek o „Učiteljskem Tovarišu". Pisec, tovariš Josip Milakovic, seznanja hrvaško in srbsko učiteljstvo Bosne z nami Slovenci, popisuje pomen in borbe našega stanovskega glasila, našo gospodarsko organizacijo, se peča z uredniki našega glasila in posebno z jubilejsko izdajo „Učit. Tovariša". Končuje z besedami: „A dičnome jubilarcu želimo od srca, da stoječi na braniku staleških i narodnih prava, izvojuje slovenskom učitelj-stvu i školi u drugom pedesetgodištu još muogo i mnogo pobjeda, ne bi li i narodu i učiteljstvu svanuli još ljepši vedriji dani. U to ime: Naprej i Na zdarl" — Tovarišu Milakovicu se naj-iskreneje zahvaljujemo za simpatije in pospeševanje naše vzajemnosti. — O jubileju našega lista so pisali malone vsi češki, hrvaški, srbski, poljski in bolgarski učiteljski listi. Belgrajski „Učitelj" je priobčil ves Dimnikov članek o naši gospodarski organizaciji, ki jo stavlja za zgled srbskemu učiteljstvu. Izmed naših domačih listov sta priobčila članke „Naša bodočnost" in „Gorenjec", kjer sta pisala o pomenu našega lista in našega stanu. Tudi „Šlov. Narod" je zapisal nekoliko vrst. Drugi listi so — molčali in tako najlepše izpričali, kako vedo ceniti petdesetletno kulturno delo in borbe našega lista za razvoj, napredek in osvobojenje našega šolstva in učiteljskega stanu. Seveda : vseh teh listov še ni bilo nikjer, ko je „Učit. Tov." že delal v najžalostnejših razmerah za prosveto Slovencev, in kdo ve, če bodo še tedaj, ko bomo mi — zmerom zvesti svojim načelom — še veduo dvigali prapor napredka, svobode in bratstva !
Letnino za nčiteljski konvikt so
plačali ti-le tovariši in tovarišica: Justina S i 1 i č in Anica P e r i n iz Drežnice pri Kobaridu ; Josip Kotnik od Sv. Jošta pri Celju; Ivan D r e m e 1 j s Police pri Višnjigori; Valentin Zavrl in Ernestina Omanova iz Begunj pri Lescah. Bog plati !
Tovariši in tovarlšice naročajte za šolarske knjižnice mladinske spise, ki jih izdaje društvo za zgradbo učit. konvikta. Izdali bi radi zopet tri nove zvezke, a je še prvih zvetkov polovica v zalogi. Zavedajmo se in storimo vsak svojo stanovsko dolžnost!
Počitniški kurz za nčitelje. Z odo-brenjem naučnega ministrstva se vrši od 15. julija do 10. avgusta t. 1. na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu 7. počitniški kurz za izobrazbo strokovnih učiteljev na trgovskih nadaljevalnih kurzih. Pouk in vaje se vrše vsak dan od 8. —12. ure dopoldne. Plačati ni nič taks. Pismene priglase, ki jih morajo vidirati šolska vodstva, je vlagati na ravnateljstvo c. kr. trgovske akademije v Gradcu do 20. junija 1.1. Od ministrstva za ta kurz novo izdani regulativ z učnim načrtom se dobi od ravnateljstva zavoda brezplačno.
Češka požrtvovalnost. Kakor znano, so Cehi meseca septembra 1909 začeli nabirati za svoj milijonski dar Šolski Matici kot nekak odgovor na Boseggerjev fond — koncem februarja 1910, torej tekom 6 mesecev, se je nabralo in že tudi vplačalo eu milijon kron. Zbirka se nadaljuje, na drugi milijon je vplačanih že čez 60.000 kron. Važno nalogo vrši v češkem obrambnem delu češko ženstvo. Za zgled naj navedemo le žensko sekcijo Matice Šolske v Pragi, ki je v letu 1909 sama nabrala 73.000 K.
Zahvala: Gospod Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Bibnici, je daroval 10 K — „Posojilnica za Loški potok, Drago, Travo in sosedstvo pa zaesek 30 K za tukajšnjo šolarsko in učiteljsko knjižnico. Velikodušnima darova-teljema se podpisani najtopleje zahvaljuje.
Voditeljstvo petrazredne ljudske šole v Loškem potoku, 7. maja 1910.
Ferdo Wigele
nadučitelj.
Halleyjev komet. Najnovejša vest o Halleyjevem kometu pravi, da zemlja ne pojde skozi kometov rep. Na znameniti zvezdogled-nici v Greenwichu na Angleškem so astronomi na podlagi opazovanj Halleyjevega kometa iz-računili, da gre komet po takih potih, da zemlja ne pojde skozi njegov rep. Astronomi dunajske zvezdoglednice pravijo, da utegne biti ta račun pravilen. Preračunavanja, na podlagi katerih so astronomi trdili, da pojde zemlja dne 18. maja skozi kometov rep, so temeljila
Da jako kratkem opazovanju kometa v prvih dneh septembra in v prvih dneh novembra. Sedaj je mogoče opazovati daljši del elipse, ki jo preteče komet, in je mogoče z večjo gotovostjo izračunati, kako pojde naprej.
Državne ustanove za obiskovalce c. kr. nmetno-obrtne strokovne šole v LJubljani. Na tem zavodu je razpisanih za prihodnje šolsko leto 1910/11 več državnih ustanov po 20—40 kron na mesec. Ustanove so v prvi vrsti namenjene stavbnim obrtnikom (zidarjem, kamnosekom in tesarjem), ki hočejo obiskovati dotične triletne kurze, potem pa tudi mizarjem in podobarjem, ki so namenjeni vstopiti v oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo, oziroma za leseno in kameneno podo-barstvo. Prednost pri oddaji ustanov imajo prosilci, ki so izučeni v eni izmed navedenih obrti in so dovršili obrtno-nadaljevalno šolo. Nekolkovane prošnje, opremljene s krstnim in domovinskim listom, z učnim, oziroma dalav-skim izpričevalom, s šolskimi izpričevali in z ubožnim listom, je vložiti do 10. junija t. 1. pri ravnateljstvu c. kr. umetno-obrtne šole v Ljubljani.
V proslavo tridesetletnice obstoja Schulvereina prirede letos v Gradcu velike slavnosti o priliki slavnostnega zborovanja. Eazni odbori in odseki so že marljivo na delu. Na čelu častnega slavnostnega odbora sta štajerski deželni glavar grof E. Attems in grofica Attemsova. Najvišji dostojanstveniki in najvplivnejši možje v Gradcu so v odsekih, torej je uspeh že naprej zagotovljen.
Šolsko zdravstvo.
O boleznih In denarju, ki ga požro.
Že v otroški dobi človeka lahko opažamo, kako razdirajo različne bolezni, zlasti nalezljive, življenske razmere poedincev in cele javnosti; če zboli otrok, ki je nalezel v šoli difterijo, koze, osepnice, oslovski kašelj, je posledica temu prav vselej cela vrsta težkoč in zaprek v medsebojnih stikih doma in šole. Treba pomisliti, da nastaja vselej pred vzplamtenjem podobnih bolezni takozvani inkubačni štadij; to se pravi, da razvijajo snovi, ki porajajo bolezen, kali nalezljivosti svoje škodljivo delo v človeškem telesu vselej gotovo dobo pred tem, preden so se pojavili vidnejši znaki, našemu očesu in našim smislom sploh dostopni (mrzlica, lišaji i. t. d.). Iz omenjenega izvira, da morejo nalezti zdravi otroci od bolnih v šoli že v času ko niti ne slutimo, da gre sploh za kakšno bolezen.
Da, primorani smo lahko celo, da zapremo za gotovo dobo cele razrede in šole, kadar postaja značaj te ali one iz imenovanih bolezni nevarnejši.
če že govorimo o šoli, ne smemo podcenjevati tudi nevarnosti, ki preti v slučaju, da poučuje v šoli bolan učitelj; tako n. pr, postane lahko jetičen učitelj vir nalezljivosti za otroke, ki se sploh že po svoji rahli konsti-tuciji nagibljejo k raznoterim nalezljivim boleznim. — Obedve stranki, učitelj prav tako kakor učenci, zahtevata lahko polnim pravom, da se njihovo zdravje ne sme brez vse potrebe izpostavljati možni infekciji: zrak v učilnicah mora biti vselej po možnosti najčistejši, prah treba z največjo skrbnostjo in previdnostjo odstranjevati (izključno le mokrim potom) in za dovoljne presledke k potrebnemu oddihu je treba, da je bogato preskrbljeno.
Podobne razmere kakor v šoli vladajo z ozirom na razne bolezni tudi v trgovinah, raznih zavodih, pisarnicah in tvornicah.
Dogaja se često, da uslužbeni možje, očetje, so li oboleli, ne poiščejo takoj zdravniške pomoči in tudi ne ostajajo doma, ker bolezni podrejenega uradnika, delavca delodajalec ne gleda drugače kakor s pisanim očesom. Zaradi tega je pač običajno, da n. pr. jetičen delavec ali uradnik ne posveča svoji bolezni te oskrbe in vseh ozirov, ki jih ta bolezen zahteva, tako da se prav lahko zgodi, da nakazi svoje tovariše, uslužbene v istih prostorih.
Navadno smatramo vojno za stvar, žalost-nejšo nego vse drugo; toda žrtve, ki jih zahtevajo vojne, so neznatne napram škodam, ki jih zakrive nalezljive bolezni. Preden so izšli strožji predpisi o cepljenju koz (tedaj pred letom 1890.) je umiralo na češkem vsako leto 600—800 oseb (od vsakega milijona prebivateljstva) za kozami; preden so uvedli zdravilni serum, je podleglo istotam difteriji vsako leto 1230—1360 otrok (na 1 milijon prebivalstva). — Druga metla med nalezljivimi boleznimi je tifus. Praga s svojimi predmestji izkazuje vsako leto povprečno 700 na tifusu obolelih; od teh umre najmanj 80 oseb.
Na tifusu oboleli so običajno preko 6 tednov za vsako delo nezmožni. Računamo li 50 dni za bolezen vsakega, tedaj traja delo-nezmožnost 35.000 dni, in računamo dalje izgubo zaslužka povprečno 2 K na dan (kakor to delajo pri bolniških blagajnicah), provzroča edino le ta bolezen sama 70.000 K škode, kar pomenja obresti od glavnice: 1,750.000 K! Evo gotove izgube, ki je posledica razširjanja nalezljivih bolezni; in pri vsem tem nismo vračunali niti izdatkov za zdravnika, le-čila, se nismo ozirali na bolesti in težkoče v bolezni, na prikrajšanje rodovine in na izgubo toliko življenj v najlepših letih I
Poznamo pa tudi bolezni, ki ne izkazujejo nikakršne (ali vsaj skoro nikakršne!) umrljivosti in vendar nikakor ne smemo prezreti socialnega pomena teh bolezni. V mislih imamo takozvane venerične bolezni (syphilis in ka-pavka). Ne samo to, da je za čas trajanja teh bolezni bistveno zmanjšana zmožnost zaslužka, da rastejo izdatki za zdravnika, le-čila in druge zdravilne potrebščine, (marveč najžalostneje je še to, da se ogromno število mladih ljudi potisne zaradi teh bolezni za vselej iz veletoka življenja v stran, da je obsojeno na dolgoletno sebezatajevanje premagovanje, na žalostno vegetiranje, ako ne celo na predčasno smrt. Koliko vidimo dan na dan zgledov, koliko uničenih eksistenc, ki jih vleče za sabo prenagljena razmišljenost v trenutku razbrzdanih strasti! Koliko mladih žena usiha predčasno, koliko detet zagleda svet — na čelu vžgano znamenje očetove infekcije — koliko teh otrok zaradi tega predčasno umira ali pa dolga leta žalostno životari in hira.
Venerične bolezni se vedno-b o 1 j gnezdijo v rodovine, v katerih ubijajo ne le sreče in rodovinskega miru, marveč stresajo temelje moralnihin materialnih ra z mer č1 o vešt v a sploh.
Ta trditev je že davno znana za syphilis; o kapavki se je sodilo površnejše, dasiravno s stališča socialne politike nadkriljuje kapavka pomen syphilistiških bolezni zaradi dejstva, da ne omeji le poedinca v delozmožnosti, marveč da se zlasti pri ženah grozovito hitro razširja naokrog tja do trebušnice. Ta vlekoči se, za-netljivi postop kapavke v rodilih in trebušnih organih žene shujša pri najmanjši dani mu priliki, polaga bolnico zopet in zopet na posteljo,' ne uniči je morda popolnoma in takoj, marveč lomi in zmanjšuje delozmožno silo. Kaj naj počno v takih slučajih zlasti žena, ki nosi na svojih ramenih težo onega gospodinjstva, in kaj žena delavka, ki se mora boriti za življenje s težkim delom svojih rok?!
Na Pruskem so sestavili približne statistike o tem, koliko denarja se je izdalo za zdravljenje glavnih bolezni (izdatki za zdravljenje, izguba zaslužka itd.) v primeri z drugimi nalezljivimi bolezni. Tako so objavili, da se je n. pr. zaradi trebušnega tifusa izdalo iz narodnega imetja vsak dan približno 22.000 mark, kar pomenja za leto okroglo vsoto 8 milijonov mark; nasprotno pa so provzročile venerične bolezni vsak dan približno 25.000 mark izgube, ali krog 90 milijonov mark na leto. Docela upravičen pristavlja k temu Toply, da se morejo primerjati te ogromne narodnogospodarske izgube, zadane državi po veneričnih boleznih, popolnoma izgubam, ki zadenejo državo v vojni.
Podobne strahovite vsote zahteva drug sovražnik človeštva — tuberkuloza. O socialnem in narodnogospodarskem pomenu te nalezljive bolezni nekoliko številk v premišljevanje! V letu 1905. je umrlo v Pragi na tuberkulozi 1670 ljudi. To število pomenja 24"74°/o — tedaj celo četrtino! — vseh smrti; umrljivost po tuberkulozi je več kakor desetkrat večja kakor umrljivost po vseh ostalih n a-lezljivihboleznih skupaj (0 34%); tekom deset let je podleglo v Pragi raznim nalezljivim boleznim (difterija, tifus, škrlatinka itd.) 4449 ljudi, v istem času pa je zahtevala tuberkuloza sama preko 13.000 žrtev! Zdravljenje jetičnih ljudi v čeških bolniščnicah je zahtevalo za eno samo leto '/4 milijona K stroškov! Te izdatke pač najbolj občuti važen faktor v naši socialnozdravotni upravi — bolniške b 1 a g a j n i c e. Iz zdravniškega referata dvornega svetnika dr. Pelca razvidimo, da izkazujejo bolniške blagajnice na Češkem ob letnem zaključku okroglo 9000 jetičnih 439 862 bolniškimi dnevi; ako računamo le 2 K za osebo na dan, je zdravljenje jetičnih članov stalo češke bolniške blagajnice na leto več kakor
800.000 KI
Morda ni človeka, na katerega bi večkrat nenadomestne praznote, ki jih v rodovinah provzroča kruta smrt, ne napravljale globokega vtiska, ki ga ne presune jok vdov in zapuščenih sirot — in vendar najdemo vselej in povsod dosti in dosti ljudi (poedincev in celih korporacij občinskih uradov itd), nasvetom in migljajem, smerečim na izboljšanje celotnih razmer tičočih se zdravja občanstva in poedinca ; postavljajo se na stališče, da treba vse to odklanjati — večinoma iz bojazni, da so vsi koraki, ki jih treba storiti za izboljšanje javnih zdravnistvenih razmer, spojeni s gotovimi izdatki! Dobro je take zaslepljence poučiti s suhimi številkami o vsotah, ki jih razne bolezni vsako leto sploh pogoltnejo, pogoltnejo zlasti nalezljive bolezni.
Potem morda vendarle pripozna tudi največji sovražnik modernih sanitarnih stremljenj, daniumestnejšeinpametnejše vložene glavnice kakor denar, kise vloži za pravočasno preganjanje in zatiranje raznih, zlasti pa nalezljivih bolezni.
Boljše ogenj zadušiti, ko iskra šele tli, kakor pa gasiti ga, ko so vzplapolali plameni v grozen požar!	Dr. K. Buli i.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
Iz slovanskih pokrajin.
O O ogrskih Slovencih. Znano je, da biva na Ogrskem še okrog 100.000 Slovencev, ki pa so daleč zaostali v izobrazbi za nami, posebno pa so gospodarsko odvisni od madja-ronov. Treba se bo tudi zanje pobrigati. Dolžnost vsakega Slovenca je, da se spomni na nje in jih podpira s tem, da daruje stare knjige, povesti itd. za nje, ki jih sam ne rabi, ogrski Slovenci pa jih bodo veseli. Darujte knjige v velikem številu, da se jih toliko nabere, da bo mogoče ustanoviti dve slov. čitalnici med Prek-murci. Ogrski Slovenci zdihujejo, da bi se radi izobraževali, a ni nikogar, ki bi se za nje zanimal. Začasno bo vodil vsa dela, ako se ustanovi čitalnica, spodaj podpisani, dokler ne bo zato domačina. Knjige sprejema vsak dan od 1.—3. popoldne Janez Štuhec, v Ljubljani, Pred škofijo št. 13.
O Slovansko jadransko zdravilišče. Na otoku Milinski kvarnerskega otočja se bo uredilo moderno slovansko morsko zdravilišče. To bo velikega pomena, prvič, ker bo edino slovansko in drugič — ker bo prvo. „Naša Sloga" iz Pulja poroča, da bo za prvo silo dovolj 200.000 K glavnice. Ljubljanska krediina in Jadranska banka bosta prevzeli izdanje delnic po 200 K. Pravila bodo v najkrajšem času predložena vladi. Malinska vsebuje vse prirodne in klimatske udobnosti. Zdravilišču je zagotovljena krasna bodočnost.
O Za medsebojno spoznavanje Slovanov. Te dni je prispel v Belgrad profesor Aleksander Hrebtov iz Kijeva, ki je v Eusiji ustanovil društvo, ki bo prirejalo izlete ruskega dijaštva v jugoslovanske zemlje. Hrebtov je naznanil, da bodo letos priredili izlet na slovanski jug dijaki iz Kijeva Kazani in Tvera. Srbska vlada je obljubila, da bo kolikor mogoče pospeševala podjetje profesorja Hrebtova. Društvo, ki ga je ustanovil prof. Hrebtov, bo posredovalo tudi pri izletih iz jugoslovanskih zemelj v Busijo.
Eazgled po šolskem svetn.
—	Ustanovitev srbskega geografskega društva. V Belgradu so te dni ustanovili srbsko geografsko društvo. Za predsednika je bil izvoljen znani učenjak profesor belgradskega vseučilišča dr. Jovan Cvijic.
—	Konec umetniške šole v Zagreb". Hrvaški listi poročajo, da namerava novi na-učni sekčni načelnik dr. Amruš s koncem tekočega šolskegav leta umetniško šolo v Zagrebu stalno zapreti. Šola je bila pred dvema letoma z velikimi stroški ustanovljena in se lepo razvija. Dr. Amruš jo hoče zapreti zaradi varčevanja, ki je, kakor pišejo hrvaški listi pri novem sekčnem načelniku eden glavnih zuakov njegovega delovanja.
—	Klerikalni „Schulverein" je imel na Dunaju svoj letni občni zbor. Pismeno so pozdravili občni zbor ministri: Aehrental, Bie-nerth, dr. Weiskirchner, Sttirgkh, Wrba, Haerdtl, Pop, Ritt ter bivša ministra Gess-mann in Schreiner. — Katoliški „Schulverein" germanizuje po katoliško. Kak duh veje v vladi, izpričujejo dovolj jasno ti pismeni pozdravi ministrov !
—	Rehabilitiran „veleizdajnik"* V času protisrbske gonje je denunciral kaplan Buk učitelja Vuksana v Pakracu, da protežira v šoli srbstvo. — Učitelj je kaplana tožil, ali obravnava se je pod Rauchom osemkrat preložila. Po petnajstih mesecih je vendar končno prišlo do obravnave in sedaj je kaplan obsojen na 14 dnevni zapor in vračilo stroškov 150 kron.
_«_
Prva češka	na življenje
(L	_ v Pragi.
Polno vplačana glavnica kron 2,000.000-
Itačimsko poročilo
za «pravno leto 1909.
V	sledečem podajamo obračun našega desetega poslovnega leta:
Prejemki na zavarovalninah, pristojbinah in obrestih znašajo .... 1,722.818 46 K zavarovane vsote znašajo . . 36,496.994'06 „ vsevkupno imetje je naraslo na 6,847.231'33 „
Ti uspehi dokazujejo jasno, da je našel primeren odmev SLOVANSKI DELNIŠKI ZAVOD v čeških in tudi v ostalih slovanskih deželah, ki so ga doslej pogrešale.
Dokaz, da si izbirajo ravno imovitejši sloji, za svoja visoka zavarovanja rajši delniški zavod te stroke, je, da znaša povprečna zavarovana vsota posameznega zavarovanca pri našem zavodu po 4.000'— kron!
V	minolem letu smo dobili 3448 ponudb za 13,781.010-— kron zavarovane vsote ter za 725'— kron zavarovanih dohodkov, od katerih smo prejeli za 10,025.114-— kron zavarovane vsote ter za 725"— kron zavarovanih dohodkov in izpisali dotične zavarovalne listine.
Prijavljenih škod smo imeli 48 za 304.494 K; v njihovo pokritje smo porabili, upoštevajoč do-tično rezervo za škode, 272.303'— kron gotovine. Na to vsoto smo dobili od drugih družb, pri katerih smo bili rezavarovani, 108,623.31 K nazaj. — Za zavarovalne listine z določeno dospelostjo smo izpisali dotične nadomestne listine.
Čisti dobiček znaša 100.567-65 kron.
Predlagamo, naj bi uporabili istega zneska 15.033 58 kron za kurzno rezervo, 80.000 K za izplačanje kupona štev. 4. ter 5.543'07:K naj bi prenesli na nov račun.
Upravni svet.
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA VSE SLO-:::::::::::: VENSKE DEŽELE V TRSTU-
•uiiiiiiii»
0. tovarišu V. Brusu!
Na odgovor tov. Brusa ne odgovarjam, ker je premalo stvaren. Da pa v prihodnjo ne bo imel več prilike govoriti o namišljenih klerikalcih, izjavljam, da Slomškar nikdar nisem bil in tudi nikdar ne bom.
Na Colu, dne 9. maja 1910.
Štravs Karel,
učitelj.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1520.
Kranjsko.
1-1
Na štirirazredni dekliški ljudski šoli v Ribnici se razpisuje v stalno namešeenje eno učno mesto.
Prosilci za stalno nameičenje, ki v kranjski javni službi se niso gtalno nameščeni, marajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj s« službenim potom tuuradno predlože do 31. maja 1910. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 6. maja 1910.
St. 949.
1—1
V črnomeljskem šolskem okraju se razpisujejo v stalno .namešeenje naslednje učiteljske službe:
1.	nadučiteljska služba na dvorazrednici v Šcre-
kloveu;
2.	služba učitelja-voditelja na enorazrednicah: Dobliče, Griblje, črešnjevec, Pieloka in Radence;
3.	po eno učno mesto na trirazrednicah: Dra-gatuš in Suhor.^
Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj vlagajo do 26. maja 1910.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 26. aprila 1910.
St. 246.
Štajersko.
1—1
Na enorazredni ljudski šoli pri Sv. Roku ob Sotli se bodstalno namestila služba učitelja-voditelja z dohodki po II. krajnem razredu in s prostim stanovanjem.
Prosilci za to mesto, ki morajo biti usposobljeni za pouk v obeh deželnih jezikih in za veronauk, naj vložijo svoje prošnje, z izpričevalom usposobljenosti in zrelostnega izpita ter z domovnico opremljene, predpisanim potom pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Roku ob Sotli, pošta Rogatec, do 10. junija 1910.
Pripomni se, da se je razširila šola v triraz-rednico.
Okrajni šolski svet v Rogatcu, dne 3. maja 1910.
Nobena kapljica
ne koristi tako želodcu, kot požirek pristnega „FLORIAN-a"!
Človek!
Pomni treh besed:
želodca red!
Postavno varovano.
11-3"
Premeri & Jančar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, fir-::: nežev in steklarskega kleja. :::
Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obilna naročila se priporočava ::: PREMERL & JANČAR ::: trgovina oljnatih barv na drobno in debelo.
IDA SKOF-WANEK
16-6 Pod Trančo.
Klobuki za dame in deklice vseh vrst (originalni dunajski in pariški modeli).
Velika zaloga vencev in trakov.
£
Žalni klobuki vedno v zalogi.
popravila se točno in okusno izvršujejo.
i zalogi. ::
izvršujejo. :: L
Nizke cene elegantna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke t/rdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52-2
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošlj em takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
Hepriležuo blago rad zamenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-skrbneje.
\\Y\Y\\\\\
Ustanovljeno leta 1856.
13-9
Ljubljana.
Frančiškanska ulica št. 10.
Zaloga najrazličnejšega pohištva, od preproste do nafinejše oprave. Dekoracije celih stanovanj.
Prvi pogrebni zavod na Kranjskem.
Prevzemaj o se pogrebi tudi zima Ljubljane po najnižjih cenah.
Zaloga različnih mrliških krst od 6 kron naprej.
— Postrežba točna in solidna. —
oc fl
u
055 >
O +3
oe
>co
"S?
GO
m 0
0 •i—<
Od
>u
CD >
C?
K
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najflneje izvršene v poljub nih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—12
»¡aTS)5i

Cenj. učiteljstvu in ostalemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel s 1. februarjem 1910
znano gostilno in hotel
»Bavarski dvor'
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Moja prva naloga bo, da povzdignem	to
gostilno na višjo stopnjo z dobro kuhinjo	in
pristno pijačo. Na razpolago so tudi sobe	za tujce. — Za obilen obisk se priporoča
6—4	Štefan Bergant, gostilničar.
Kar«.
Svarilo I
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije^, temveč določeno znamko:
: Franck:
da imate jamstvo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. —
Tovarn, znamka. Tovarn, znamka. Tovarn, znamk». «l z <ur, is:a a. t.
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani priporoča vizitke in raznovrstne kuverte s firmo.
Elektroradiograf „IDEAL"
Hotel pri Maliču. Franc Jožefa cesta Št. 1. Zraven glavne pošte. ZZ
Vsak četrtek in vsako soboto od 3. do 6. ure popoldne predstave za dijake s poučnim in zabavnim vzporedom, odobrenem po slavnem mestnem magistratu in slavni deželni — vladi. (Po sklepu slavnega deželnega šolskega sveta.) ===
Ob sobotah od 3. do 4. ure imajo vstop samo dijakinje s spremljajočimi starši.
40-8	Vljudno se priporoča	IBaTrnateljst^rO-
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52-3
Najboljše
orgey-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od S K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Knjigarna
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernova ulica 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropolis in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3 —, eleg. vez. K 4-50.	30—30
Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3-—, eleg. vez. K 4 50. Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Bazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Bikard Malloprou. Broš. K 2-50, eleg. vez. K 3*50. Milčinski Fran: Igračke. Črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K. MurnikEado: Jari junaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez. K 3'50.
Naš denarni zavod.
(15) 12—5
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta t Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od '/,2.—»/,3. ure popoldne in vsako soboto od 5.—1/,7. ure zvečer ali pa vsaK dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5 °/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži postna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu:
A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov it 9 K — h, 12. rok 4 K 73 b B , C , D E F , G , H
Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4., I. nadstr.
18 „	n	n n	17	n n	6	n	-	n	18.	n	3	n	56	n
24 „	n	n n	23	n n	4	n	50	n	24.	n	4	n n	—	
38 „	n	n a	37	n n	3	n	—	n	38.	n	—		66	n
46 „	n	n n	45	n n	i	n	50	rt	46.	n	1	n	81	n
60 „	n	n n	59	n n	2	n	—	n	60.	n	—	n	70	n
70 „	n	n n	69	n n	1	n	75		70.	rt	1	n	42	n
85 „	n	fi n	84	n n	1	n	50	n	85.	n	1	n	26	n
JULIJA STOR
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 12_n
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. USTajpriležnejši čevlji sed.a,njosti!
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121-11 upravnega premoženja K 20.775.510-59
obrestuje hranilne vloge
po4V|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-:: metom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. ::
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni zaklad K 400.000.
Posojnje na zemljišča po 51/«0/0 ■ 1 V*0/« n» amortiisaeijo ali pa po 5V<°/o brez amortizacije;
na meniee po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortlzovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov.
Lak za šolske table
črn in medel
Olje proti prahu
priznano najboljše prodaja
11M
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, iirnežev, lakov In steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—11
Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, dokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—10
Minka Horvat
Sv. Jakoba trg. Bahovčeva hiša.
Ljubljau a, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—17 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip ild. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—43
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Odlikovana	40—5
Prva kranjska tvarnica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi sainoigrahie
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Največja tvorni ea na jngu Avstrije. Jamstvo 6 let.	Eksport v vse dežele.
J. J9X
Ljubljana
Dnunjuka cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
46—8
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu-gemu občinstvu svojo bogato zalog* >
šolskih potrebščin, papirja, zvezkiv, šolskih knjig, pisalnega in risaineya orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	25_io
■ jjjjj.	' < Q)
0)	<
O 1	(T)'
v	rO<
>NJ
"E N
llfeJ
SliSl

- v - <V.: *
Preobleke,..— ^Popravila.
> i liläa '**"''"' !*•> ' -V" *<-;.
jf^^iT^ m
L Mikuš
tovarna dežnikov
Ljubljana, Mestni trg.
52-15
S O. Bernatovič,
Xj|jin."bljaiii, na, Mestnem trg-u. št. 5
prodaja zaradi ogromne Izbere konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence
5-11
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VODNI
kamenarskem mojstru
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
cs
C
• M >
b
CÖ C
u
o o.
K/5
CÖ C
o
!
Modna in športna
trgovina
gviinato biago, baržuni, pliši iti ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—16
P. MAGDIC, LJUBLJANA Nasi,rotifvne
j/ JlJvUi
Oddelek za gospode: Klobuk!, cilindri, slamniki, cepiče.
Periine, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitiličarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, lenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
C/J
O
ST <
a> O
C/3< »-K
a>
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in
dvorazrednice po........
od tri- do osemrazrednice po . . . Načela za obči načrt ponavljalne šole Cesarska pesem, čveteroglasna . . . Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I. Besedilo k Adamičevi spevoigri . . . Štupar, O prvinah in spojinah . . . Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe........ •
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu Učit. pokojninski zakon za Kranjsko
Mladinski spisi:
A. Rape: Mladini I.........
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I, E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. . A. Bape: Dane ......••••
, . r,-------"hortrs
K —•50 —•60 —•25 —•14 4"— 4-— —■10 1-50
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Kadivoj Korene.