Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. V. V. — sekcije s a dravsko banovino v Ljubljani
=	v	_ «1 __ __ __	_ Uradnlitvo in mpravml Ljubljen*, FrmnUikarukm mite.m 4/. Rokopisov no vrmlamo. Nofranktranlk pUom nt iprojammmo. Izhaja vsak letrtek. Naročnina lotu»
= Presečna priloga '' JrrOAfCIU« = «O rfin *a (note»»/«»* «O	..fceij« J- U. U. plaiajo lUt» članarino. Of/««/ p« «nifca i» rfofovorn,	po..*«. Po«, lok.rai.11.7S3. Tolofon 4586
Poslanstvo učiteljice žene in matere
Število ljudskošolskega učiteljstva je v povojni dobi zelo naraslo. V Sloveniji je v osnovni šoli zaposlenih nad 4200 učnih oseb, a od teh je nekaj nad 1050 poročenih učiteljic — učiteljic žen in mater. Eno četrtino vsega učiteljstva tvorijo torej poročene tovarišice. Ni zgolj slučaj, da naglašamo to število in poudarjamo poslanstvo učiteljice žene — učiteljice matere, marveč imamo še prav poseben razlog ponovno načeti to vprašanje.
Učiteljice, ki so sledile svojemu naravnemu nagonu, klicu materinstva in stopile v zakon, so v primeri s svojimi stanovskimi tovariši in neporočenimi tovarišicami gmotno zelo prikrajšane. Za enako delo prejemajo mnogo slabše plačilo. — Kot ironija naravnega razvoja življenja jih od dneva poroke dalje zasleduje klic »usode«: »Postani žena in mati, da Tvoje delo ne bo več enako vredno prejšnjemu, vsaj vrednotilo se ne bo enako, ker boš zanj prejemala slabše plačilo!« Nastane vprašanje, ali je delo učiteljice žene in matere slabše in zato manj vredno, nego njeno prejšnje, nego delo njenega tovariša, njene neporočene tovarišice? Ne! Ravno nasprotno je res.
Poročena učiteljica - mati, ki ima lastne otroke, ki jim je dala življenje in jih vzgojila, je na njih kot mati zaznavala vse sladkosti in težave, dobre in slabe plati doraščajo-čega otroka. Pravo materinsko ljubezen je začutila prvič do lastnega deteta, in prav materinska ljubezen je za vzgojo otrok nujno potrebna. — Kdo je torej bolj poklican, bolj usposobljen za vzgojiteljski in učiteljski poklic nego mati, ki z materinimi čuvstvi gleda na poverjeno ji mladino.
V	zadnjem času se stalno naglasa načelo: Šola naj se čimbolj približa življenju! Toda kdo in kako naj izvaja to načelo? Kdo naj približa otroku šolo tako zelo, da ne bo občutil razlike med njo in vsakdanjim življenjem? Kdo pozna otroka do najmanjše podrobnosti, kdo pozna vse faze njegovega razvoja, kdo bo kot osebnost mogel vplivati na šolarčka, ki prvi korak usmerja v šolo in življenje, ter ga voditi najbolj vešče, vsakdanjemu življenju slično od stopnje do stopnje vzgoje, od stopnje do stopnje pouka? Teoretična razglabljanja in študij ustvarjajo mojstre v poklicih, toda z otrokom čuti, otroka doživlja in popolnoma pravilno razume edino le mati.
Poročena učiteljica pozna življenje z vseh strani, pozna družino in njene senčne in sončne plati, pozna ogromne skrbi, ki jih povzročajo v družini otroci in zato zna tudi najbolje oceniti napake otrok in presoditi njihovo darovitost. — Kdor ima lastne otroke, najlaže presoja tuje. Kdor je na lastnih otrocih preizkušal vzgojo, bo s pridom uporabljal pridobljena izkustva pri drugih otrocih.
Kako zelo je v današnji dobi potrebna vzgoja socialnega čuta v šoli! Razrvane razmere in splošna posurovelost, ki jo lahko opažamo dnevno, nas naravnost silita k uvideva-nju te potrebe. Toda realizacija in izvedba je težka. In kdo bo zopet najlaže to izvedel? Ali morda ne mati?
Materinska in vzgojiteljska vloga sta si ne samo najbližji, marveč povsem nerazdruž-ljivi. Kakor ustvarjen je za poročeno ženo — za učiteljico mater — učiteljski poklic. — In ali ne bi bilo največje zlo, če bi se učiteljico ženo - mater hotelo odstraniti od njenega naj-prirodnejšega poklica vzgojiteljice in učiteljice? Toda prvi korak k temu je bil že storjen z uvedbo delnega celibata. Doslej ni bilo opaziti nikake namere, da bi se ta uredba ukinila, čeprav nam že bežna presoja položaja pokaže, kako težke socialne in tudi moralne posledice rodi taka določba.
V	svoji knjigi »Spol in usoda«, I. del, pravi Angela Vode o poklicnem delu žene med drugim tudi: »Poklicno delo je tisto področje občestvenega življenja ljudi, ki najbolj odločilno vpliva na ženino socialno usodo. Če pre-motrimo preteklost in če premislimo ženin današnji položaj, vidimo, da je bila usoda žensk vseskozi usoda zapostavljene družabne skupine, in sicer v prvi vrsti zato, ker jim prav v poklicnem delu nista bila dana možnost in razmah v udejstvovanju.«
Edini učiteljski poklic je bil tisti, v katerem se je žena do zadnjih časov svobodno udejstvovala. — Delni celibat je postavil mejo, že prej pa je bil skoro onemogočen pristop ženskam na učiteljišče z ukinitvijo razredov in omejenim številom v posameznih oddelkih. Ali naj tem omejitvam slede še nove? Številni zakoni so zgrajeni na ženinih dohodkih, večje in manjše družine se preživljajo izključno z materinim zaslužkom, zato bi vsaka sprememba v tem pogledu razdrla nešteto zakonov, uničila nešteto družin.
Za očuvanje učiteljske družine je v prvi vrsti potrebno priznavanje poslanstva učiteljice žene in matere. Njeno delo je veliko, njene zasluge za šolo neprecenljive, zato naj ostane v svojem poslanstvu nemotena.
Z duhom iasa
Državni nastavljenec najboljši odjemalec knjižnih proizvodov
VSEBINA:
»Z duhom časa« je geslo vsakega naprednega sodobnega človeka. Kdor se ne more vživeti v vsesplošno razgibanost današnjega časa, je mrtev za sedanjost, brez večjega vpliva bo šlo mimo njega stoletje tehnike in največjega napredka.
Kulturne potrebe človeka dvajsetega stoletja so prav radi silnega napredka na vseh poljih človeškega udejstvovanja zelo narasle, da si brez njih ne moremo misliti popolnega človeka. Hvalevredno je dejstvo, da je pod silo novih razmer rodila v vsakem človeku misel o notranji izpopolnitvi. Misel o izpopolnjevanju je zajela več ali manj prav vse sloje in stanove in nihče noče zaostati, ker bi to pomenilo podleči tempu dvajsetega stoletja.
Najsplošnejša in še danes obče znana sredstva za duhovno izpopolnjevanje naroda so knjige, listi, revije, časopisi, nadalje tudi gledališča itd. V teh duševnih proizvodih se zrcali bistvo današnjega časa, njegovi uspehi in neuspehi, iz njih doznava ljudstvo svoj napredek in svojo vrednost. Posebno velikega pomena so imenovane kulturne dobrine za sodobnega intelektualca ter vzgojitelje.
Nesmiselno bi bilo razpravljati o pomenu knjig in revij za človeka, ko vidimo že pri bežnem pogledu preko vsakdanjega življenja njih blagodejni vpliv na človeški duh, razum in srce. Povsod se ustanavljajo nove knjižnice in nove knjižne zadruge, ki skušajo za mal denar postreči ljudstvu z dobrimi knjigami; nove struje in stroke dajo nove liste in revije. In zakaj se ustanavlja po manjših mestih in na deželi toliko novih prosvetnih domov z gledališkimi odri? Ker si narod želi navzgor k umskemu napredku s sredstvi, ki so mu na razpolago in dosegljiva.
Najboljši odjemalec vseh duševnih proizvodov je ostal do danes še vedno državni nastavljenec, ki nekam nagonsko čuti potrebo po kulturnih sredstvih. Mnogim izmed njih — učiteljem, profesorjem — so te kulturne dobrine pri udejstvovanju v življenju neobhodno potrebne, nekaki viri svežih življenjskih sokov, ki jim odkrivajo nova pota in resnice. Ta večja ali manjša povezanost med državnim nastavljencem in kulturnimi potrebami osvetli novo dejstvo, da je bil in bo ostal največji odjemalec sodobnih knjižnih izdaj — državni nastavljenec. S tem smo pa že označili državnega nastav-ljenca za največjega podpornika naše knjižne kulture.
Občutna redukcija plač leta 1935. je državnim nastavljencem zelo omejila odjem sodobnih kulturnih sredstev. Državni nastavljenec se je pač moral odpovedati v svojo škodo marsikateri kulturni potrebi ter osredotočiti vso skrb le za ohranitev golega življenja. Število naročnikov je po vseh upravah občutno padlo. Padec števila naročnikov je dokumentiral, da je državni nastavljenec največji odjemalec kulturnih dobrin. Redukcija plač je v prvi vrsti škodovala naši knjižni kulturi in njenim producentom. Tedaj so smatrali številne odpovedi za domenjen bojkot in protest proti znižanju prejemkov, nihče pa ni pogledal resnici do dna in videl upravičenost tega koraka, ki ga je narekoval čut samoohranitve. Šele knji-garen in knjižne zadruge so bile prve, ki so v svojih prospektih dovolj jasno povedale, da je bila redukcija plač njim v škodo in da je državni nastavljenec najboljši njihov odjemalec.
Najbolj je bil prizadet z redukcijo plač leta 1935. učiteljski stan, ki je izmed vseh državnih nastavljencev najbolj navezan na sodobne vire znanosti in vede. Navezan je na kulturna sredstva radi dela v šoli in med narodom, določen in postavljen, da vodi ljudstvo z duhom časa! Moral se je radi redukcije na teh dobrotah občutno prikrajšati ali pa celo popolnoma odpovedati, ker so učitelji zgubili od pete skupine navzdol od 700 do 295 dinarjev mesečno od plače. Kako naj si privošči knjige in druge dobrote tiska učiteljski pripravnik, ako dobi ob mesecu na roko reci, beri in piši 970 dinarjev kosmate plače in čeprav je on najbolj potreben vseh naštetih kulturnih dobrin!? Ali si naj privošči knjižne zbirke oče veččlanske družine, ki ima toliko plače, da skrije svoje golo življenje ter življenje ostalih družinskih članov?
Odpoved kulturnih sredstev je pomenila za učiteljski stan velik korak nazaj, korak v konservativnost po krivdi drugih! Učitelj je in mora biti tesno navezan na kulturne potrebe dvajsetega stoletja kot intelektualec, kot človek in končno kot — učitelj, ki uči in vzgaja mladino in narod v duhu časa. Pedagogi so dali sedanjemu veku ime tudi »stoletje otroka« in ravno v tem času je ostal učitelj - vzgojitelj brez možnosti, da si nabavi, kar mu je potreba, da dela v smislu posvetila. Kdor pa le ne vzdrži brez njih — to smo vsi — si mora pritrgavati dobesedno od ust in od ust svoje družine.
Učiteljski stan ima za širjenje naše knjige še zasluge v tem, da povsod zanjo agitira. Edini človek morda v kraju, ki ima vsaj nekoliko pregleda čez literaturo, da lahko svetuje ljudstvu nabavo te ali one knjige za osebno rabo ali za knjižnico. Z odpovedjo je prenehala tudi ta njegova uslužnost.
Dokler se ne bodo izboljšali učiteljstvu ter ostalim državnim nastavljencem življenjski pogoji, toliko časa se razmere v pogledu znatnega dviga knjižnih izdaj ne bodo vrnile v svoje prvotno stanje. S povišanjem prejemkov se ne bodo izboljšali samo življenjski pogoji državnega uslužbenca, temveč tudi pogoji za poživitev knjižne produkcije, kar bo v dobro naši kulturi in šele tedaj bodo učiteljske vrste korakale zopet z duhom časa.
Vir.
Poslanstvo učiteljice žene in matere.
Z duhom časa.
Za avtomatično napredovanje.
Učiteljska naturalna stanovanja.
Težko se je vživeti.
Učitelj in kmečki stan.
LISTEK: Spol in usoda II. del.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljska tiskarna. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Za avtomatično napredovanje
§ 48. zakona o uradnikih določa, »da se morejo vršiti napredovanja v istem zvanju po skupinah samo na izpraznjena mesta« in sicer »more napredovati na izpraznjeno mesto v višji skupini, če je prebil v predhodni skupini in sicer v IX. najmanj po štiri leta, v VIII., VII., VI., V. in IV. pa po tri efektivna leta« (§ 49.).
S tem določilom je prenehalo avtomatično napredovanje ter so se določili minimalni, a ne maksimalni roki za prestop v višjo polo-žajno grupo, ko šele more učitelj napredovati. Zakon predvideva za IX. skupino 4, a za ostale skupine po 3 leta minimalne službe.
Samo z enega vidika bi se dal ta način napredovanja opravičiti, namreč napredovanje postaviti na širšo in prilagodljivejšo osnovo od avtomatičnega načina. Merodajna oblast dobi možnost, da »more« izbirati za napredovanje najbolj vredne, sposobne in marljive uslužbence - učitelje. Seveda bi se morala vršiti izbira po strogo objektivnih normah: edino po zmožnosti in delu. Če vzamemo napredovanje samo s tega stališča, daje avtomatično napredovanje vsem enako možnost napredovanja, ne glede na njih sposobnost. S tega vidika bi se mogel razlagati zakono-davčev »more«. Kdaj bi bilo to stališče v resnici dobro? Le tedaj, če bi ga izvajali pravični, objektivni in nezmotljivo pošteni ljudje, ki bi strogo upoštevali edino in samo službene ozire. V praksi je to nemogoče.
Sedanji način napredovanja ne prinaša zadovoljstva med uradništvo, najmanj pa med učiteljstvo. Napredovanje je otežkočeno iz dveh ozirov. § 48. pravi, »da se morejo izvršiti napredovanja le na izpraznjena mesta«, in še na ta le, če je zasiguran kredit, ki se določa vsako letos finančnim zakonom. Uradniki v nižjih skupinah morajo čakati tako dolgo, da se izprazni mesto v višji skupini radi upokojitve, napredovanja ali smrti. Zakon namreč določa, da se mora izvršiti sisteJ mizacija mest. Če se bo izvršila pri učiteljstvu sistemizacija mest, bo napredovanje še težje, ker bo mogoče napredovati edino na izpiaznjena mesta (smrt, napredovanje, upokojitev). Izpraznjenih mest pa bo vsako leto malo, dočim jih bo na napredovanje čakalo mnogo več. Tako napredovanje je za učiteljstvo praktično nemogoče, ker ni mogoče si-stemizirati porodov ter se morajo ustanavljati novi oddelki, kjer je dejanska potreba in ker ni enakega števila učiteljstva v poedi-nih skupinah, in končno, ker si učiteljstvo v posameznih grupah ne plridobi pravice do napredovanja v višjo skupino istočasno. Če pogledamo naš stalež, dobimo po približnem računu v posameznih grupah sledeče število učiteljstva:
V. 220, VI. 1170, VII. 790, VIII. 840. IX. 510; pripravnikov 670. Kako in kdaj bodo mogli učitelji VI. v V., posebno še, ker je za učiteljstvo vnešena klavzula, da morejo napredovati v V. skupino učitelji, ki izpolnijo 55. leto starosti, imajo 30 let službe ter tri
odlične ocene. V V. skupino bi moralo napredovati učiteljstvo — kot v ostale skupine — po 3 letih efektivne službe. In kdaj bodo napredovali učitelji ostalih skupin, če ni mest v VI.! Za pripravnike tudi ni izgleda, saj že eno leto ni bilo napredovanj v VIII. skupino! Praktično je tako napredovanje neizvedljivo ter se zavlačujejo v nedogled, kar povzroča zavist in sovraštvo. K tej omejitvi čakanja na »izpraznjeno mesto« je finančni zakon dodal še drugo — kredit. Finančni amandma bi moral določiti vsako leto kredit za vsa izpraznjena mesta, dočim dovoljuje le omejene vsote, čeprav so mesta v višjih skupinah prazna in bi se napredovanje moglo izvršiti. Ta dva zadržka ne spravita napredovanj z mrtve točke, ker se morejo izvršiti le ob izrecni izpolnitvi obeh pogojev.
Da se ne bi godile zlorabe, določa zakon, da mora vsako ministrstvo napraviti za svoje uslužbence rangno listo. § 102. pravi, da se določa čin uslužbencev v tem redu: »1. po skupini; 2. po dolgosti službe v isti skupini; 3. po činu položaja, s katerega je prišel; 4. po dolgosti službe v isti stroki; 5. po dolgosti službe vobče; 6. po datumu rojstva«. Prvenstveno vlogo igra dolgost službe v isti skupini; t. j. napreduje na izpraznjeno in s kreditom zasigurano mesto oni učitelj, ki je prebil najdalj časa v nižji skupini. Po tem kriteriju napredujejo najstarejši učitelji. V praksi se to načelo ne izvaja vedno, vemveč se izrablja »široka osnova zakona« za napredovanje privilegirancev, ki ne ustrezajo niti kriteriju sposobnosti niti ranga. Eni napredujejo takoj po izpolnjenju let, drugi morajo čakati nekaj mesecev, nekateri pa dolga leta.
To žalostno stanje povzroča med učitelj-stvom in sploh uradništvom zavist, sovraštvo in nevoljo.
Ker je napredovanje vezano na prazno mesto v višji skupini in na kredit, zaostaja vedno več napredovanj ter bo v bodoče še bolj otežkočeno, ker ne bo dovolj izpraznjenih mest niti ne bo mogla država votirati razmeroma velikih vsot za vsa zaostala napredovanja.
Vse izpovedano opravičuje težnjo učiteljstva po avtomatičnem napredovanju, ki je edino relativno pravično, ker omogoča vsemu učiteljstvu po predpisanem času in neoporečni službi1 prestop v višjo skupino — ne glede na vse druge izvenslužbene činitelje. To napredovanje je tudi najbolj objektivno, ker po njem napredujejo prav vsi, če nimajo kakega disciplinskega zadržka. Za uradništvo je avtomatično napredovanje najboljše in tudi za državo je izvedljivo. Če je mogel zakon omogočiti avtomatično napredovanje po periodičnih poviških, bi mogel z nekoliko večjimi vsotami dopustiti tudi po skupinah. Roki za avtomatično napredovanje se naj določijo kakor se hočejo, samo da napredujejo vsi po istem kriteriju.
Naša glavna borba mora veljati poleg zvišanja naših prejemkov predvsem uzakonje-nju pravičnega avtomatičnega napredovanja.
Učiteljska naturalna stanovanja
Zakaj občine ne zidajo ?
V »Učiteljskem tovarišu«, št. 25., od 26. januarja 1939. obravnava dopisnik — a — pod gornjim naslovom problem učiteljskih natu-ralnih stanovanj zlasti na deželi in zaključuje svoj članek z zahtevo, »da se izdajo točni predpisi glede učiteljskih stanovanj. Taki predpisi, ki bi morali vsebovati točna določila glede velikosti in stanja učiteljskih natu-ralnih stanovanj, bi morali biti sestavljeni na principu: zdrava, svetla, sončna in higienska stanovanja učiteljstvu za naporno in nezdravo delo v šoli.«
Da bi se izdali taki predpisi specialno za učiteljska naturalna stanovanja, ni pričakovati. Za učiteljska privatna stanovanja ni no-
benih posebnih zahtev in potreb, ki bi se ne ujemale s splošnimi zahtevami stanovanja drugih državljanov. V tem oziru pa je poskrbljeno v vseh podrobnostih s predpisi »Gradbenega zakona« od 7. junija 1931., št. 21.743, »Službeni list« kr. banske uprave, 47. kos od 13. avgusta 1931., in s »Splošnimi navodili« za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika od 15. junija 1932., M. G. br. 17.140, »Službeni list« kr. banske uprave, 16. kos od 25. februarja 1933.
Ako nastane glede primernosti, uporabnosti in higiene učiteljskega naturalnega stanovanja spor, je edino primerno, da se skli-
eujemo na že veljavne predpise gradbenega zakona in v zvezi s tem izdanih pravilnikov.
Glede zidanja novih šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj pa je nastal z »Uredbo o vzdrževanju ljudskih šol« od 9. septembra 1936. popolnoma nov položaj. Upravnim občinam je sicer še nadalje ostala dolžnost zidati in v dobrem stanju vzdrževati šolska poslopja in učiteljska stanovanja, najemnine za najeta šolska poslopja pa plačujejo banovine po čl. 4. uredbe. Kaj sledi iz tega: Kjer šolske občine nimajo lastnih šolskih poslopij, marveč so šole nastanjene v najetih poslopjih, odpade iz občinskega proračuna izdatek za vzdrževanje šolskega poslopja, ker ga vzdržuje in popravlja gospodar z najemnino, katero mu plačuje banovina. Od najemnine pa plačuje gospodar rentnino in od te prejme občina svoj odstotek doklad. Ako šolska občina nima svojega lastnega poslopja, ima torej od tega upravna občina dvojno korist: 1. ni ji treba skrbeti za redno vzdrževanje šolskega poslopja, 2. prejema od njemnine občinske doklade na rentnino. Ako pa bi ob-
čina zidala lastno šolsko poslopje, si nakoplje velike gradbene stroške in ji poleg tega odpadeta še omenjeni dve gospodarski ugodnosti. V tem položaju je pričakovati, da se bodo občine še bolj kot doslej upirale zidanju šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj in poleg tega skušale, da se najemnina za najeta poslopja čimbolj zviša. Posledica tega stanja je tudi neenakomerna davčna obremenitev občin; občine z lastnimi poslopji morajo poleg svojih, posredno z banovinskimi dokladami vzdrževati z najemnino še najeta šolska poslopja v drugih občinah.
Nujno potrebno bi bilo odpraviti ta ne-dostatek. Ako se pa hoče doseči, da bodo občine v lastnem interesu skrbele za zidanje novih šolskih zgradb in učiteljskih stanovanj, bi morale iz banovinskega proračuna prevzeti stroške za najemnino šolskih poslopij.
Vsekakor bi bili zanimivi podatki, kako so se v zadnjih dveh letih po izidu Uredbe o vzdrževanju ljudskih šol gibali izdatki za najemnino šolskih poslopij v primeri s prejšnjimi leti.	—ce
pravi poti. je navadno največ ovir! Ta ugotovitev je posebno za naš stan posebno važna. Poudariti je treba, da se je slovenski učitelj pri teh naporih popolnoma sprostil vseh predsodkov in se tako rekoč pokmetil, da med njim in starim prebivalcem naše kmetske vasi ni mogoče ugotoviti duševne razlike. Duševna harmonija je tako popolna, da nam jo lahko marsikateri drug stan zavida. Za naše delo pa je taka harmonija predpogoj k popolnosti dela.
Odveč bi bilo sedaj govoriti o delu. Kulturna bilanca je tako ogromna, da bo iz nje lahko marsikdo zajemal.
Še nekaj zelo važnega bi bilo dodati! Žive v slovenskem podeželju neke vrste »magnati« ali »vaške veličine«, ki navadno »reprezenti-rajo« slovenski narod. Povsod jih vidimo. Ako se ti istovetijo z »narodom«, potem pa pridemo seveda do drugačne pesmi! Žal imamo v našem podeželju mnogo primerov, ko je med temi velmožmi in učiteljstvom neka razlika. Ti razni in raznoliki velmožje si pri nas tudi že od pamtiveka lastijo nad učiteljstvom in njegovim kretanjem neko komando.
Jasno, da je prišlo do »družabnega« preloma — račun pa naj plača učitelj. Ali ljudstvo, ki v zakulisje raznih hudih kulturnih borb v našem podeželju ne vidi, svojega učitelja manj ljubi, ker je le-ta po sili razmer stopil gospodu velmožu ali gospe veličini na prste ali celo na kurje oko? Dvomimo vsi, ki naš narod ljubimo, zanj delamo in gradimo v trudu in znoju, polnem radosti, lepšo podobo slovenske kmečke vasi in slovenskega ljudstva — kamor pa seveda tega ali onega ne smemo prištevati, ker se je družabno in po miselnosti iz njega marsikdo sam izločil!
V času, ko se nekaterim zdi, da bi bil le kmečki sin najboljši kmečki učitelj, so gornje besede še posebno premisleka vredne. Žalostno je, ker v nepoznavanju razmer marsikdo misli, da gre le za igro besed. Zal, da ni tako! Bog ve, kaj vse še pride? Vedeti pa moramo eno: Čim tesneje se moramo tudi v bodočnosti okleniti ljudstva, trpeti in delati moramo zanj kot njegovi najzvestejši služabniki (toda ne hlapci poedincev!) in se verno držati in ravnati velikega gesla: Iz naroda za narod!
Splošne vesti
Težko se je vživeti
Tožbe učiteljice začetnice
V jeseni smo »zasedli« Prekmurje učiteljski začetniki. Prišli smo teoretično bolj ali manj izobraženi, skoraj vsi pa smo v prvih mesecih spoznali, da smo za življenje nezreli in skoraj bi rekla, za naloge, pred katerimi stojimo vsak dan, nesposobni. 5 let smo hodili v šolo, slišali smo kopico imen pedagogov in delali ekscerpte različnih priznanih del. doživeli nismo ničesar. Življenja slovenskega otroka nismo niti zaslutili. Strnjeni pouk, delovna šola, ki bi morala zavzeti prvo mesto v vzgoji, so šli mimo nas kot ena izmed več teorij, brez psihološke in življenjske utemeljitve, vsaj dojeli je nismo. V gospodarskih in nacionalnih problemih, ki jih bomo sre-čavali na vasi, nismo podkovani.
Preživeli smo tudi častitljivo dobo brezposelnosti in jo tudi zapravili. Da ne bi bilo tako, bi lahko mnogo pripomogli starejši, izkušeni tovariši. Pa tudi oni so videli neki izhod v univerze. Nihče nam ni pokazal ali utiral poti v gospodinjske, kmetijske in druge gospodarske tečaje. Ta izobrazba bi nam danes pomagala uspešno reševati naše naloge, približala bi nas otrokom in ljudem in s tem bi ustvarili najtrdnejše temelje vzgojnemu delu.
Zdaj si lahko vsak misli, kakšne so začet-niške težave učitelja, ki ima ljubezen do otrok in odgovornost do skupnosti.
Naše naloge v Prekmurju? Pereči gospodarski problemi: pomanjkanje zemlje, izselje-
vanje, poplave itd., zraven tega pa še življenje ob meji.
V šoli pa vzgajajmo z ljubeznijo in razumevanjem. Mi smo predstavniki slov. kulture, naj otroci in ljudje preko nas spoznajo, da je lepa, poštena, pravična in človeška. Imejmo jih radi, z globokim razumevanjem celotnega njihovega življenja jih vzgajajmo in iz-dbrazujmo. Značajni in pametni ljudje bodo najmočnejši steber vsakemu tujemu valu.
O teh problemih razmišljajmo vsi, tudi tisti, ki niste tu. Svetujte nam, da bomo lahko izboljšali svoje delo. Vsi pa smo si lahko na jasnem, da sami učitelji teh stvari ne moremo rešiti.	N.
—t Oglejte si zbirko učil v Knjigarni Učiteljske tiskarne, ko dospete v Ljubljano! Zberite primerno in naročite, da se Vam odpošlje.
—t 15% popust dobe zadružniki Učiteljske tiskarne pri nakupu blaga za lastno uporabo. Izkazati se morajo z zadružnimi knjižicami.
—t Privoščite svojim otrokom vsaj malo veselja! Naročite pri Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Mariboru Josipa Ribičiča: »Pisane lutke« in »Tinkinega zajčka« in Manice Komanove: »Teto s cekarjem« in »Strica s košem«.
UiiteU in kmeiki stan
Od časa do časa se zgodi, da pride v debato razmerje učiteljskega stanu do kmeta, in sicer v koliko je delo prvega povezano s kmetskim stanom. Od raznih napadov pred mnogimi leti, ko je ta ali oni oficielni »predstavnik« v katerem koli zasedanju, ali po časopisju, razdrl nekaj pavšalnih »ugotovitev«, se je od časa do časa, kakor so pač bili nagibi, potrebe in okoliščine, periodično prikazoval duh teh napadov, ki svoje smeri še do danes ni zapustil. Ni važno1, kaj se govori, ker tega smo prečesto vajeni še od predvojne dobe sem; pomembno pa je, da bolehamo pri nas še vedno na učiteljevemu delu sovražni zagrizenosti, katera izgleda, da pri nas še dolgo ne bo izumrla. Nasprotno! Zdi se, da se s podtalnimi pripravami oborožuje za napad in da nalašč uprizarja mnenje, učiteljskemu delu kvarno in krivično.
Daleč smo od položaja, da bi se »branili« ali da bi hoteli »dokazati« nepravilno' mnenje naših večnih sovražnikov na slovenski zemlji. Kjer govori sovraštvo, katerega stalna hrana je zagrizenost, je vsakršna jasna beseda ali dostojna polemika itak zaman. Resnicoljub-
nost je ponekod tako mrtva, da je niti čudeži ne bi mogli obuditi. Bog z njo! Saj smo vajeni tega že vrsto let! Da vendarle spregovorimo o tej zadevi, pa tiči razlog v tem. da prikažemo samemu sebi pot, po kateri nam je tudi v bodoče hoditi!
Že od pamtiveka je učiteljski stan najbolj čvrsto povezan s slovenskim kmečkim človekom. Če je kateri od tolikih meščanskih stanov in poklicev vsaj toliko nudil podeželskemu človeku kot učitelj, bi smel s ponosom govoriti o svojem delu. Ne maramo nikogar kritizirati, treba bi pa bilo skoraj reči z besedami sv. pisma: Ljudstvo se mi smili! Po vojni je slovenski učitelj oral marsikje ledino, ko so mu drugi metali polena pod noge, ne toliko radi učiteljskega dela, temveč boječ se za svoje položaje. Nikoli se v našem podeželju ni tako vsestransko delalo, kot posebno ta zadnja leta, in da ni bilo gospodarske krize, bi bila naša vas že danes v preoblikovanju na dostojni kulturni višini, čemur pa se itak bliža. Ako se pojavijo tu in tam zavore, vidimo v tem samo znak, da je vse kolesje na pravi poti. Kajti na pravi, in to na vsaki
—	Poziv predavateljem. JUU — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani namerava sestaviti seznam predavateljev, ki bi bili pripravljeni predavati o šolskih, pedagoških, strokovnih, obče prosvetnih in kulturnih vprašanjih na zborovanjih sreskih društev. Vljudno prosimo vse one gospode, ki bi bili pripravljeni taka predavanja, prevzeti, da sporočijo temo predavanja in pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni iti predavat, na naslov: JUU — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
—	Sreska učiteljska društva se naprošajo, da poravnajo zaostalo članarino sekciji, ker je neredno plačevanje velika ovira točnemu poslovanju. — Društvi Črnomelj in Kozje naj pošljeta istočasno mesečne prijave. — Društva pa, ki teh za januar še niso dostavila, naj store to z obratno pošto! — Nekatera društva, ki smo jih navedli v zadnji številki »Učit. tov.«, nam dolgujejo še imenske sezname z organiziranimi učitelji poročenih učiteljic. Tudi to prosimo!	Uprava.
HRANILNI IN POSOJILNI KONZORCIJ, KREDITNA ZADRUGA DRŽ. USLUŽBENCEV V LJUBLJANI — Gajeva ulica 9.
ima svoj
6 4. REDNI OBČNI ZBOR
v torek, dne 7. marca 1939., ob 19,30 uri v
beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani«.
Zborovalni red:
1.	Konstituiranje občnega zbora.
2.	Poročilo upravnega odbora o delovanju in o letnem računu 1938. s predlogom o razdelitvi čistega dobička.
3.	Poročilo nadzorstvenega odbora o delovanju in o letnem računu za leto 1938. s predlogom o razrešnici.
4.	Citanje poročila Zveze nabavljalnih zadrug o izvršeni reviziji.
5.	Odobrenje letnega računa za leto 1938. in podelitev razrešnice upravnemu odboru.
6.	Določitev višine, do katere se sme zadruga zadolžiti.
7.	Določitev višine, do katere sme zadruga prejemati hranilne vloge.
8.	Določitev višine, do katere sme zadruga odobriti posojila članom.
9.	Rešenje pritožb in predlogov, ki se morajo pismeno sporočiti upravnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom.
10.	Dopolnilne volitve.
11.	Slučajnosti.
Če ne bo občni zbor ob 19.30 sklepčen, bo pol ure pozneje v istih prostorih za rešitev istega zborovalnega reda nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih zadružnikov. Letni račun je na vpogled med uradnimi urami v zadružni pisarni, Gajeva ulica 9.
Upravni odbor.
—	Brošuro »Pouk branja po globalni metodi« razpošilja pisec šolam po pošti. Pisec knjige je prepričan, da bodo šole brošuro obdržale. Eden ali drugi bo rad vzel brošuro v roke, če ne danes, pa jutri. Brošuro naj na-roče tudi posamezniki, da s tem podprejo svojega tovariša, obenem pa se seznanijo z metodo prihodnosti. Stroški izdaje znašajo z vsem 9500 din, saj bo znašal^ samo poštnina skoro 1000 din. Svoji k svojim, tovariš za tovariša!
—	Opozorilo. Tovariše in tovarišice v Ljubljani opozarjamo na koncert Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek, 6. februarja t. 1., ob 20. uri v veliki dvorani Filharmonije v Ljubljani v proslavo 60 letnice skladatelja Antona Lajovica. Na koncertu bodo izvajali izključno njegova dela: solista Valerija Hav-balova in Jože Gostič, Matični pevski zbor, orkester Narodnega gledališča in Orkestralno društvo Glasbene Matice.	UPZ.
Osebne szadteve
—i Na svoje prvotno službeno mesto sta
bila premeščena Josip Jurančič iz Kostrivnice v Telče in Andrej Flajs iz Horjula v Želimlje.
—i Z odlokom prosvetnega ministra je
imenovan za upravitelja pomožne šole v Ljubljani Josip Mihelič, učitelj na isti šoli.

za kostume, plašče, obleke itd.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Spol in usoda II. del,
(Spisala Angela Vode.)
Izšel je II. del knjige »Spol in usoda« ter zbudil veliko zanimanje, predvsem med ženami samimi, ki jim je knjiga v prvi vrsti namenjena. Prav bi bilo, da bi jo čitali vsi, ki imajo dobro voljo pomagati človeški skupnosti v boljše dneve.
Angela Vodetova je znana kot neumorna, zelo izobražena, odkrita in poštena javna delavka. Prvikrat sem jo slišala pred 14 leti na ženskem shodu, ko je poleg drugih govornic nastopila z zahtevo po ženski volilni pravici. Njen govor je bil miren, stvaren, resen in je napravil na zborovalke najboljši vtis.
Neštevilni njeni članki po raznih listih, razna predavanja ter knjigi »Žena v današnji družbi« in »Spol in usoda« nam kažejo, da je največ svojega dela posvetila vprašanju zboljšanja ženinega položaja.
Če se hoče odpraviti zlo, je treba najti njegov izvor. To načelo je vodilo pisateljico, ko je pisala svoje knjige ter podajala zgodovinski razvoj ženinega položaja v družbi in ga primerjala z današnjim, ki je še vedno pod vplivom ženi nenaklonjene tradicije, v novejšem času pa ponekod še poslabšan v znamenju totalitarnih ideologij.
V prvem delu knjige »Spol in usoda« je pokazala, koliko krivic doživljajo dekleta že v otroški in dekliški dobi radi svoje spolne pripadnosti in kako jih s pametno vzgojo lahko same popravljamo ter pripravimo dekleta za delo in borbo v življenju. Drugi del knjige pa razmotriva o razlikah med usodo moškega in ženske v zreli dobi, in sicer v zakonu ter v starosti.
Učiteljica Angela Vode,
avtorica knjige »Spol in usoda«.
Razlike in podrejenost v zakonu nam postanejo razumljivejše, ko zvemo iz zgodovinskih podatkov zakona, da se je smatrala žena v začetku monogamnega zakona kot moževa lastnina. Še po današnjem državljanskem zakoniku je mož glava družine in s tem mu je priznana oblast nad ženo in družino. Vendar se tako pojmovanje odnosa med možem in ženo polagoma umika rastoči enakopravnosti spolov, čim kulturnejši postaja človek in čim globlje duševno soglasje vlada med zakoncema. K temu je pripomogla tudi žena sama, odkar se njeno zanimanje ne omejuje več
samo na najbližjo okolico, ampak se je začela brigati tudi za javna vprašanja in se s tem približala duševnemu interesu moža.
Med vzroki nesporazumljenj v zakonu omenja pisateljica gmotno pomanjkanje, alkohol, nezadostno medsebojno razumevanje in ljubosumnost. Da pomagajo z dobrimi nasveti v kritičnih primerih, so ustanovili po nekaterih državah zakonske posvetovalnice, ki obvarujejo mnoge zakonce pred prenagljenimi koraki. Ločitev zakona je namreč treba smatrati kot poslednji izhod iz krize in je treba pri tem misliti v prvi vrsti na otroke in njihove koristi.
Velike važnosti za ženin odnos do moža v zakonu je njena gospodarska neodvisnost, čeprav je pravi vzrok njenega dela v poklicu gospodarska nujnost. Seveda se pa žensko delo vrednoti manj kakor moško, a neugodni delovni pogoji vplivajo kvarno na organizem žene delavke ter ne upoštevajo njenega otroka. Tudi žena-gospodinja se je zavedla vrednosti svojega dela in zahteva, da se prizna gospodinjstvo kot polnovredno poklicno delo, ki naj velja kot enakovreden prispevek za skupno preživljanje obeh zakoncev in za vzdrževanje otrok.
Od soglasja med možem in ženo je največkrat tudi odvisna sreča otrok. Medsebojno podpiranje pri vzgoji ter zgled njihovega življenja vpliva na otrokov značaj, ki postane v drugačnih okoliščinah lahko tak, da je otroku v nesrečo v poznejšem življenju.
Za ustanavljanje in zdravo rast družine pa je potrebno izboljšanje splošnih življenjskih pogojev. Če pri nas "h delavcev ne zasluži toliko, da bi mogli vzdrževati družino, če zaslužijo mitničarji 5—12 din na dan, če morajo pri redukcijah plač žrtvovati največ
uradniške družine, lahko rečemo, da je življenje naših družin v resnici bedno. V takih razmerah je rojstvo vsakega novega otroka namesto v veselje v novo breme družini.
Vprašanje zaščite družine rešujejo države na razne načine in iz različnih pobud. Resnično zaščito družine bi država izvedla le s primerno gospodarsko in socialno politiko, dostojnim življenjskim minimom, raznimi zavarovanji in če bi poskrbela še posebej za mater in otroka s potrebnimi socialnimi napravami, kakor posvetovalnicami, higienskimi tečaji, otroškimi zavetišči itd. Istotako bi se moralo uvesti splošno ljudsko zavarovanje za starost in onemoglost, ker je nečloveško, da se morajo mnogi delavci in delavke, ki so trdo delali vse življenje, na starost preživljati z beračenjem ali živeti od milosti kogar koli. —
V sklepu knjige pravi pisateljica: »Pot, ki vodi do izboljšanja ženine usode, ne vodi le preko borbe za državljansko enakopravnost spolov, marveč predvsem preko borbe za socialno enakopravnost vseh ljudi v družbo, ki ne bo trpela izkoriščanja slabejšega po močnejšem. Samo taka ureditev družbe more žensko popolnoma zavarovati pred zapostavljanjem, le v taki družbi ženska ne bo občutila tragično svoje spolne pripadnosti.«
Stvarnost, globoko razumevanje za življenjske tegobe zapostavljenega dela človeške družbe, taktnost, preprost in topel način pisanja so odlike knjige, ki jo bodo z razumevanjem lahko čitale tudi najpreprostejše žene. Njena visoka etičnost in vera v pravičnost, ki mora priti, nam bo v oporo v težkih dneh, ki jih preživljamo. Angeli Vodetovi pa smemo žene biti hvaležne za njeno delo. K. L.
Ka/ vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU
tvrdka JOS. EBERLE
se preseli LTToiiT^,: hotela Slon
tyrševa c. 2 s 1. februarjem tyrševac. 2
in se priporoča z veliko zalogo draguljev, zlatnine, srebrnine, ur, jedilnega pribora, kovinskih
umetnin itd. s konkurenčnimi cenami.
—1 »Polom prosvetljene dobe« je naslov članku v »Edinosti« z dne 28. jan., v katerem čitamo med drugim tudi sledeče. »Resnica je navsezadnje, da so sile, ki oblikujejo človekovo duševnost, često močnejše zunaj šole kakon pa v šoli. Nekaj ur še tako plodnega pouka v šoli ne more mlado človeško dušo do temeljev prekvasiti, če pa so vplivi v izven-šolskem času močnejši, neposrednejši in časovno daljši. Napačno bi bilo trditi, da je izkrivljeni vzgoji tega ali onega mladostnika, ki je zašel na slaba pota, kriva šola. Bolj ko notranji šolski pouk, daje na našem podeželju ceno šoli učitelj, ki mora biti v vsakem oziru osebnost, ki z lepimi vzgledi vzgojno vpliva na šolsko mladino, pa tudi na starejše ljudi zunaj šole. Ali pa je današnja družba storila svojo dolžnost do šole in vaškega učitelja? Ali je dom povsod že dovolj tesno zvezan s šolo? Ali se ne dogajajo žalostni primeri, da se učiteljev politični nazor skoraj povsod predpostavlja njegovi pedagoški sposobnosti, ko nekateri vaški tribun ljubosumno meri vsak učiteljev korak, prisluškuje sleherni njegovi besedici? Ali se ne dogajajo še danes žalostni primeri, ko ljudje, ki jim učitelj ne more ali noče služiti v njihovi politični službi, učitelja ovajajo z izmišljenimi ovadbami in mu grene že itak težko življenje?
Pustite učiteljevo delo v miru in ne vmešajte se vanj vi, ki vas je zastrupila dnevna politika in ki mislite, da je dober učitelj samo tisti, ki trobi v vaš politični rog! Ne ova-jajte učitelja za vsako malenkost in ne otež-kočujte mu že itak težko delo v šoli! Če učitelj, ki ima do sedaj pravico soodločati pri volitvah o gospodarstvu v občini in državi, menja svoje politično prepričanje kakor srajco, ki jo menja vsak teden, tedaj to ni osebnost, ni človek, ki bi z lepim vzgledom in močnim značajem vplival na moralo otrok v šoli in ljudi v svojem šolskem okolišu. Dajte učitelju stalnost, da se bo lahko v miru posvetil gospodarski in kulturni rasti kraja, kamor ga je pripeljala služba. Podpirajte ga v njegovem delu in ne zavidajte mu počitnic, ki so itak neke vrste bolezenski dopust.
Kadar bo učiteljevo delo v šoli in izven šole zaščiteno in kadar se bodo politični tribuni zaman pehali za premestitev tistega učitelja, ki misli drugače kakor oni, tedaj bo tudi delo učiteljev plodnejše kakor je danes; in kapital, ki ga za vzgojo mladine nalaga ves narod, se bo bogateje obrestoval kakor danes, ko preveč mladih ljudi zaide na kriva pota. Takrat bo manj pobojev, ropov, tatvin in požigov, kajti učitelji bodo zares vodniki svojega ljudstva. Takrat šele bomo šli mi vsi srečnejšemu rodu in lepši bodočnosti na-snroti!
Naša gospodarska organizacija
VABILO.
REDNI OBČNI ZBOR
Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge r. z. z o. z. v Celju
se bo vršil v soboto, dne 18. februarja 1939., ob 13,30 v prostorih okoliške deške osnovne šole v Celju s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem Občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev letnega računa za leto 1938.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
6.	Sklepanje o sprejemu novih pravil po zakonu o gospodarskih zadrugah.
7.	Volitev v načelstvo in nadzorstvo.
8.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob 13,30 ne bo sklepčen, se bo na isti dan in v istih prostorih vršil drug občni zbor, ki je po točki 40. zadružnih pravil sklepčen pri vsakem številu glasov.
Načelstvo.
Važno obvestilo o prizadevanju za rešitev Učiteljske samopomoči
V prejšnjih številkah »Učiteljskega tovariša« ste čitali o pravilniku za človekoljubne ustanove. Zastopniki naše Samopomoči in raznih drugih takih ustanov (železničarji, poštarji, grafiki itd. (so v zadnjih dnevih osebno izročili v prejšnji številki »Učit. tovariša« pri-občeno spomenico g. banu, g. županu ljubljanskega mesta, zastopniku knezoškofa in še drugim odličnim osebam. Posvod se nam je zagotavljalo, da nas bodo podprli v naših težnjah. Večja deputacija iz dravske banovine in vseh drugih banovin se zbere v prihodnjem tednu v Beogradu, kjer bo prosila za sprejem na vseh odločujočih mestih. Pojasnila bo tam, da so bile naše človekoljubne ustanove ustanovljene od nas samih, da jih mi vzdržujemo izključno le s svojimi sredstvi. Za nas ni treba pravilnikov in nobenih matematičnih rezerv. Trdno smo prepričani, da bodo naša pojasnila prepričala gospode v Beogradu, da naše samopomoči ne spadajo v vrsto trgovskih zavarovalnic, za katere je bil pravilnik prav za prav namenjen.
Člani naše US naj le mirno čakajo naših nadaljnjih poročil. Za razburjanje še ni po-
—1 V svojem uvodniku »Prirodni prirastek našega prebivalstva« prinaša »Jutro« z dne 26. jan. tudi naslednje: »Tudi v šolski dobi od 6. do 10. leta je naš naraščaj močno ogrožen. Državno povprečje je 22,7 smrtnih primerov na 1000. Preko te številke seže zopet vrbaska banovina s porazno številko 32,7. Slede ji drinska s 26, vardarska s 25,5 in mo-ravska banovina s 24,5. Na meji povprečja ostaja primorska z 22, na boljšem pa so zetska z 21,6, dunavska z 19,6, savska z 18,7, Beograd s 15,8 in končno dravska banovina z razmeroma najugodnejšo številko 15,5. Izguba te dobe znaša i. 1936. še preko 7000.
Umrljivost otrok v prvih desetih letih življenja znaša v državi 259,2 primerov na 1000 živorojenih, v konkretnem primeru za 1. 1936. znaša skupna izguba okoli 108.000 otroških rakvic. Po posameznih banovinah se razdeli ta izguba takole: Pod državnim povprečjem 259,2, sta najprej dravska banovina (199,9) in okrožje Beograd (203,3), nato prideta zetska (231,6) in moravska (231,7), komaj še pod povprečjem je vrbaska banovina (258), preko pa že sežeta dunavska (259,7) in drinska banovina (260), dočim sta savska (271,4) in primorska (273,4) visoko nad njim. Žalostno prvenstvo pa gre vardarski banovini, ki dosega kar 299,3 smrtnih primerov na 1000 živorojenih otrok v razdobju od 1. do 10. leta.
—1 Predloge za fin. zakon za 1. 1939./40.,
ki so bili objavljeni v »Učit. tovarišu«, prinaša v izvlečku »Naš Glas«, št. 2. in št. 3.
—1 »Nova doba« z dne 27. jan. prinaša članek »Profesor in njegove učne ure« med drugim tudi: »Osnovnošolsko učiteljstvo si je znalo zagotoviti vsaj en prost dan, ako ima dopoldanski pouk, pri čemer ima seveda isto število ur, kakor sicer. V takih primerih je učitelj v četrtek popolnoma prost, profesor pa nimaš božjega miru niti pol dneva v tednu, ne za oddih, ne za izprehod, ne za knjigo, ne za študij. Gotovo tudi profesorska služba ni tako zamišljena, a je nastala zaradi abnormalnih razmer, ki SO' sedaj na naših šolah. Kakor pa so te razmere v škodo mladine, v naravnost nepopravljivo škodo za bodočo generacijo, saj so razredi, ki delajo sploh le pri luči v neprezračenih prostorih, tako so v pogubo profesorjev, ki so bili že v prejšnjih, toliko zavidanja vzbujajočih prostih časih tipično nervozni.«
—1 »Novo šolo v Stično!« je naslov članka v »Jutru« z dne 24. jan., v katerem se član-kar zavzema za novo poslopje, v katerem naj bi bila tudi meščanska šola.
voda. Uprava US vrši vse posle dalje, izplačuje redno posmrtnine, zato se nadeja, da bodo člani storili svojo dolžnost.
Akcijski odbor je v zadnjem času priredil tri velika zborovanja, in to 15. januarja 1939. v Ljubljani, 29. januarja 1939. pa eno v Celju, eno v Mariboru. Na vseh teh zborovanjih so govorili učiteljski in drugi predstavniki (gg. Kumelj, Kocijančič, Kosem Drago, Dvoršek Slavko in še drugi). Vsa zborovanja so bila odlično obiskana od članov mnogih takih človekoljubnih ustanov. Vsi soudeleženci so se strinjali z našo spomenico (gl. zadnji »Učit. tov.«), se strinjajo z našim dosedanjim delom in so za mnogoštevilno deputacijo v Beograd. V to deputacijo, ki bo zagovarjala in branila naše z dolgoletnim članstvom pridobljene pravice v Učiteljski samopomoči, v Samopomoči učiteljskih otrok in v Društvu upokojenega učiteljstva za dravsko banovino, bo poslala Učit, samopomoč tovariša M. Kumlja in Iv. Kocijančiča. Pomoč v Beogradu so nam obljubili mnogi narodni poslanci in senatorji. Več od teh je. ki bi bili sami prizadeti kot člani raznih takih ustanov. Po vrnitvi iz Beograda bomo obširno sporočili vse, kar bo važnega in za naše nadaljnje delo merodajnega.
SAMOPOMOČ UČITELJSKIH OTROK.
Samopomoč učiteljskih otrok se zopet oglaša in obrača do vseh učiteljev (-ic) staršev, ki imajo otroke, da jih vpišejo v gornjo zadrugo. Vsak otrok dobi ob polnoletnosti odpravnino, v primeru smrti pa posmrtnino.
Kako važna je ta zadruga in kako lep in idealen namen ima, naj služi v dokaz tale zahvala:
Danes sem prejela zavarovalnino, za kar se prav prisrčno zahvaljujem. Znesek mi je kot podarjen, ker na ona mala mesečna vplačila človek hitro pozabi, dasi sem jih včasih zelo težko odposlala. Danes mi ni žal in morem vsakemu tovarišu in tovarišici le toplo priporočati to prekoristno ustanovo.
Učitelji (-ce) starši! Ne zamudite prilike in pohitite s prijavami. Vse potrebno dobite pri Samopomoči učiteljskih otrok, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
ZADRUŽNIKOM UČITELJSKE SAMOPOMOČI!
V zadnjih dneh meseca januarja t. 1. vam je razposlala zadružna uprava položnice za tri smrtne primere, 476—478. Umrii so: Arse-lin Ana, vd. šol. upr., Ljubljana; Stenovec Ivan, šol. upr.. Domžale; Kogoj Peter, naduči-telj v pok., Gorica. Posmrtnina za vse tri smrtne primere je znašala 39.100 din. — Zamudnike naprošamo, da poravnajo vse dolžne članske prispevke.
Mladinska
matica
—mm V članku o bolgarski mladinski književnosti piše »Večernik« od 28. jan. tudi o slovenskih prevodih iz bolgarščine in omenja predvsem »Pirhe« v izdanju Mladinske matice. V članku je tudi sledeči odstavek: Slovenci se k sreči lahko pobahamo s tem, da naše mladinsko slovstvo vidno napreduje, kar je v prvi vrsti zasluga učiteljske knjižne ustanove »Mladinske matice«. Imamo že lepo zbirko izvirnih slovenskih pravljic, pripovedk, povesti in pesmi. Hudo pa pogrešamo dobra realistična clramatska dela in slovenski mladinski roman. Zato pregledujemo bogato bolgarsko mladinsko književnost z upanjem v srcu, da bodo tudi naši slovenski književniki bolj številno in plodno obrnili svoj pogled k naši mladini, našemu narodu in življenju.
—mm Mladi Korotan prinaša v svoji 4. številki tudi ponatisk »Mihca in Jakca« od Ribičiča ter »Zimsko veselje« iz »Našega roda«.
—mm Cicibanova knjižnica. Tretji zvezek je izšel. Hočete imeti v šoli uspeh v či-tanju, hočete, da bodo otroci dobili veselje do branja, naročite Cicibanovo knjižnico! Pri naročilu vsaj 10 izvodov so knjižice po 1,50 za izvod in pri tem se poštnina posebej ne računa.
—mm Avtorje, ki so se udeležili literarnega natečaja Mladinske matice, in še niso poslali svojega naslova, prosimo, da to čimprej store, da jim lahko rokopise vrnemo.
Učiteljska tiskarna
—t Že za din 50,— dobite v Knjigarni Učiteljske tiskarne Knaurov Svetovni atlas z najnovejšo politično razdelitvijo. Za isto vsoto se Vam nudi Knaurov Leksikon.
—t Prirodopisci! Gotovo Vas bo zanimala knjiga: Živali prazgodovinske dobe in njihovo življenje. V nemščini pisana knjiga vsebuje vse, kar se je do najnovejšega časa moglo odkriti na tem področju.
—t Pri Knjigarni Učiteljske tiskarne lahko naročite najnovejšo slovensko knjigo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Cena v platno vezani knjigi je 96 din. — Prezani-miva knjiga, ki obravnava v izčrpni obliki ves naš problem.
—t KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE dovoljuje cenjenemu učiteljstvu obročno odplačevanje za vse knjige, ki jih pri njej naroče.
—t Naročajte Žirovnikove Narodne pesmi. Dokler je še kaj zaloge, jih dobite po 1 din za zvezek. Zbirka sestoji iz 4 zvezkov.
—t Izšel je najnovejši Brockhaus leksikon
v štirih zvezkih. Vsak zvezek ima ca. 750 strani. Cena skupno vsem štirim delom v platnu vezanim din 600,—. Naročite si ga!
—t Važno sporočilo! Knjigarna Učiteljske tiskarne dovoljuje cenjenemu učiteljstvu obročno odplačevanje knjig, ki jih pri njej naroči. —
—t Za potovanje si preskrbite vodiče, i. s.
Griebenove potovalne vodiče v nemščini: Švica, Paris, Firence, Berlin, Dunaj, Hamburg, Benetke, Genua, Dalmacija, Dolomiti, Budimpešta, Nürnberg, Koroško, Gornja Italija, Italija, Južna Italija, Riviera, Štajersko, Salzburg, London, Trst-Opatija, Milan.
VCitelisUi pevski 2hor JIJU Emil Adamič
—pev Obvestilo. Prihodnji pevski tečaj bo 24., 25. in 26. marca t. 1. v Ljubljani v prostoru, ki ga bomo pravočasno objavili. Članstvo, ki še ni odposlalo svojih izjav glede odtegljaja za turenejo, naj stori to takoj.
Tajništvo.
Šolski radio
—r XVII. Torek, 7. februarja: Slovenska mladina ob meji in na Kočevskem; g. Marjan Tratar. Razpored: 1. Ali veš, kaj je materina beseda? 2. Našega rodu novo vstajenje. 3. Beseda slovenski mladini. 4. Dopisovanje z našo mladino ob meji in na Kočevskem. 5. Organi-zirajmo šolske izlete in potovanja v glavnih počitnicah na našo severno mejo in na Kočevsko. 6. Zakjučna beseda. II.—III.
Petek, 10. februarja: V kolinski tovarni; dialog v obliki reportaže vodi g. Mirko Demšar. Razpored: 1. Ogled surovin. 2. Naprej v pražarno. 3. V mlinu. 4. Cikorija se pakira in odpravlja. II.—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri predavanje: Gospodarska navodila in tržna poročila.
—t Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani priporoča naslednje zbirke knjig:
1.	Zbirka za din 50'—: Kune: Veterinarska higiena in živinoreja. Oblak: Naša pra-šičjereja. Teržan: Kmetovalcev svetovalec. Wenko: Kmetijsko kokošarstvo. Wenko: Več dobre krme. Wenko: Sto pojasnil o umnem travništvu. Wester: Življenje čebel.
2.	Zbirka za din 50'—: Čermelj: Ljudska astronomija. Sadar: Lan in konoplja. Spiller: Planšarstvo.
3.	Zbirka za din 20'—: Brežnik: Klic Gorjancev. Jeran: Zastava v vetru. Winkler: Cesta čez Resje. Zupane: Stari Hrk. Tovornik: Stara pravda. Wester: Življenje čebel.
4.	Zbirka za din 3"—: Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, 3 zvezki.
5.	Zbirka za din 1*—: Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi.
6.	Zbirka za din 25'—: Baukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Dimnik: Kralj Aleksander I. Flere: Babica pripoveduje. Kor-ban: Vitomilova železnica. Kosem: Ej, prijateljčki! Šilih: Nekoč je bilo jezero. Riha-Pri-bil: Povest o svatbi kralja Jana.
7.	Zbirka za din 30—: Zupan: Belokranjske pripovedke. Vaštetova: Mejaši. Milkovič: Pravljice iz gozda. Meško: Našim malim. Kra-snohorska: Pripovedka o vetru. Karafiat-Bra-dač: Kresničice.
8.	Zbirka za din 40'—: Milkovič: Pravljice iz gozda. Korban: Iz mojih temnih dni. Lah: Češke pravljice. Flere: Slike iz živalstva. Ewald-Holeček: Mati narava pripoveduje. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Anatol le Braz: Islandska velika noč. Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi.
9.	Zbirka za din 50'—: Suchy: Staroindij-ske basni. Rape: Tisoč in ena noč. Brinar: Pohorske bajke. De Amipis: Srce.
10.	Zbirka za din 100'—: Erjavec-Flere: Zbrani spisi: Fran Erjavec. Franc Levstik. Matija Valjavec. Josip Stritar. Simon Jenko. Anton Martin Slomšek. Janko Kersnik. Slovenske pesnice in pisateljice.
Stanovska ort/aniszacifa JUU
Iz izvršnega odbora
—iz Pozdravne brzojavke in izjave solidarnosti izvršnemu odboru JUU odnosno predsedniku Ivanu Dimniku so- s svojih zborovanj poslala sledeča društva:
Učiteljsko društvo Karlovac.
Učiteljsko društvo Bijeljina.
Učiteljsko društvo Sremska Mitrovica.
Iz društev
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KRANJU bo zborovalo v soboto, dne 11. februarja, ob pol deveti uri v prostorih Narodnega doma v Kranju. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. J. J. Strossmayer, predava tova-rišica Piškova. 3. Tajniško poročilo. 4. Predlogi k finančnemu zakonu. Referira tov. Rape Vlado. 5. Blagajniško poročilo. 6. Predlogi in nasveti. — K polnoštevilni udeležbi vabi
odbor.
JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU bo zborovalo v soboto, dne 11. februarja t. 1., v ljudski šoli v Šoštanju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o situaciji v organizaciji. 2. Predavanje strok, učitelja Kunsta Viljema: »Pouk o elektriki v sodobni ljudski šoli«. 3. Poročilo o Učiteljski tiskarni.
4. Slučajnosti. Pričetek zborovanja bo takoj po prihodu vlaka! — Ker je na dnevnem redu predavanje znanega strokovnjaka in metodika na področju pouka o elektriki v sodobni šoli, je v interesu vsakega posameznika, da te prilike ne zamudi in se zborovanj.a sigurno udeleži.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU bo zborovalo v soboto, dne 11. februarja t. 1., ob 10. uri dop. v Žužemberku. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Dekle v pošolski dobi; predavanje tov. Rafaele Hrovatove. 3. Razgovor o mladinskem festivalu, ki ga bodo priredile šole žužember-škega okraja. 4. Tov. Ljubic Mirko recitira svoja leposlovna dela. — Z ozirom na važnost dnevnega reda pridite vsi! Naše najmlajše še posebej vabimo!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD bo zborovalo dne 11. febr. 1939. na Rečici ob Savinji, kakor smo se dogovorili, takoj po prihodu avtobusa. Na dnevnem redu je med drugim predavanje sreskega kmetijskega referenta gospoda ing. Wenka o temi »Kako naj pomaga učiteljstvo pri kmetijsko-pospeševalnem delu«. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo radi zanimivega in važnega predavanja, pa tudi radi tega, ker se že dolgo časa nismo sestali. Pokažite svojo zavednost! — Vabi	odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA, ZAH. DEL, bo zborovalo dne 11. februarja 1939. ob 9. uri v mestni dvorani v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO zboruje 11. februarja 1939. ob 8. v Zidanem mostu v Sokolskem domu. — Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Predavanje: Ivan Cankar (prof. Ruša Mahkota). 3. Čitanje iz Cankarjevih del (tov. Pogačnik in Pahor). 4. Zapisnik. 5. Dopisi. 6. Šituacijsko poročilo. 7. Učiteljska samopomoč — ogrožena! 8. Organizacija Podmladka J.S. 9. Slučajnosti. — Smatrajte zborovanje za silno važno! Cankarjeva proslava, Učiteljska samopomoč — sta točki dnevnega reda, ki morata vsakega zanimati. Ker smatramo, da se našemu klicu polnoštevilno odzovete, smo sklicali zbor v Sokolski dom, da bo za vse dovolj prostora.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR-DESNI BREG bo zborovalo dne 11. februarja t. 1. v Mariboru — Narodni dom — ob deveti uri z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo o glavni skupščini (poroča šolski upravitelj Kašpar). 2. Predavanje univerzitetnega profesorja dr. Gosarja: »Bodoča družba in šola«. 3. Šituacijsko poročilo in dopisi. — Pričakujemo točne udeležbe.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA, VZHODNI DEL, bo
zborovalo v ponedeljek, 6. februarja 1939., ob deveti uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Dnevni red: 1. Stanovske zadeve.
2.	Predavanje tov. g. J. Likarjeve: »Potovanje po Italiji in Libiji« (s skioptičnimi slikami). 3. Raznoterosti. — Tovariši (-ce), pridite polnoštevilno!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KOZJE
bo zborovalo v soboto, 11. februarja 1939., v ljudski šoli v Kozjem. Dnevni red: 1. Zapisnik, dopisi. 2. Poročilo predsednika. 3. Predavanje: »Ivan Cankar, ljudska šola pa uči-teljstvo«. Predava g. šolski nadzornik Albin Šprajc. 4. Učiteljska samopomoč. 5. Pripravniki v organizaciji JUU. 6. Blagajniško poročilo, kot dodatek občnega zbora. 7. Slučajnosti in predlogi. — Po zborovanju bo skupno kosilo. Z ozirom na važne teme, ki se bodo obravnavale na zborovanju, naj učiteljstvo kozjanskega okraja polnoštevilno poseti to zborovanje.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK bo zborovalo 11. februarja 1939. ob pol deveti uri v Domžalah. Dnevni red: 1. Šituacijsko poročilo. 2. Poročila društvenih funkcionarjev. 3. Aktualna šolska vprašanja. 4. Predavanje tov. Kobilice: Problem učnih načrtov. 5. Slučajnosti. — K polni udeležbi vabi	odbor.
—	JUU — SRESKO DRUŠTVO BREŽICE bo zborovalo dne 11. februarja 1939. ob tričetrt na enajsto uro v ljudski šoli v Tržišču skupno z učiteljskim društvom za krški srez z istim sporedom kot ga je objavilo to društvo v 23. številki »Učiteljskega tovariša«.
Predsednik.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo v soboto, 11. februarja t. 1., ob 9. uri dopoldne v ljudski šoli v Lescah. Poleg običajnih točk bo na dnevnem redu tudi predavanje ravnatelja Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt g. Boža Račiča iz Ljubljane, o temi »O domačih obrtih«.
—	JUU — SRESKO DRUŠTVO SLOVENSKA BISTRICA bo zborovalo v soboto, dne 11. februarja 1939., ob pol 10. uri dop. na Pragerskem v šoli. Poleg običajnega dnevnega reda je tudi predavanje g. »reškega šolskega nadzornika in> filmsko predavanje sreskega gozdarskega referenta o gojitvi sadik gozdnega drevja. Polnoštevilna udeležba naša dolžnost.
Poroflla
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je 14. januarja t. 1. zborovalo v Gornji Radgoni. Prisotna je bila le polovica članstva, ker naši klanci so sicer divni, kadar jih sonce obseva, so pa pusti in neprijetni v dežju in blatu. Škoda! Tako so bili mnogi prikrajšani za redek užitek. — Cankarja smo se spominjali tokrat ob njegovi 20. obsmrt-nici, njegovih likov in njegove besede. Prof. Kolar iz Ljubljane nam je izklesal prav tistega zagovornika ponižanih in užaljenih; pokazal srce polno ljubezni, ne one sladke in lažnive, le one vse spoznavajoče in odpuščajoče. Pokazal je vsega tistega neustrašnega borca, ki je brezobzirno vihtel bič in udarjal z njim preko širokih pleč gospodarjev in sključenih hrbtov hlapcev. — Baš tisto je zajel prof. Kolar, kar je najznačilnejše in naj-krepkejše in podal tako, da je bilo vredno priti od daleč in poslušati in še poslušati. — Iz srca smo se mu zahvalili! Kar neradi smo prešli potem na stanovske zadeve.
Tov. Mavric nam je v situacijskem poročilu podal glavni obris izredne glavne skupščine, spomnil se je volitvenih obljub, želeč, da bi postala dejanja, ter omenil politične dogodke, tisoče se šole. Poslovil se je končno od premeščenih, želeč jim srečo, ter zaklical dobrodošlico novemu članstvu.
Pri dopisih smo sklenili:
da se po okrožnici zberejo pri članstvu prispevki za brezposelne češkoslovaške tovariše, z dodatkom 100 din iz društvene blagajne;
da moramo vsi, prav vsi skrbeti za čim večje število naročnikov Mladinske matice;
da postane tov. Prelogova društvena po-verjenica za Mladinsko matico.
Sledil je referat predsednice odseka učiteljic, tov. Potočnikove: Ne rušite družine, v katerem je znova pokazala na vse one udarce, ki padajo na uslužbeno ženo. Imamo kruh, a nam ga tako solijo, da postaja počasi grenak. Nesocialne odredbe nam lomijo optimizem in voljo. Celibat nas je prikrajšal za najosnovnejše življenjske pravice. Udaril pa močno tudi družino in državo. Poročena žena ne zasluži za svoje dvojno delo polnega plačila. Vse to so stvari, ki bolijo — in zahteva, da se umaknejo, je naša polna pravica. Vsi smo njene besede razumeli, tovarišice smo jih pa poleg tega še občutile.
Tov. Porekar je nato govoril o Učiteljski samopomoči, nakar je zbor sprejel resolucijo proti njeni okrnitvi.
Ob sklepu smo sestavili še delen program za prihodnje zborovanje, popoldne pa smo se razšli.
K. Maurič, preds. Mara Burjeva, tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ.
Na zborovanju, 12. decembra 1938., nam je tovariš Hasl govoril o pomenu mladinskih zborov, o njih organizaciji, nastopih in splošni važnosti pri vzgoji. Po njegovem govoru, v katerem je bila ena sama pobuda in navdušenje po ustanavljanju mladinskih zborov in po temeljitejšem gojenju petja na naših šolah, je nastopil mladinski zbor iz Sv. Janža na Dravskem polju. Tako je izvajanje tov. HaslA dobilo najučinkovitejši in tudi najtoplejši poudarek po mladih pevcih samih, ki so pod vodstvom tov. Jarca z zanosom in s tistim otroškim čarom, ki se mu odrasli tako hitro vdamo, zapeli šopek naših najlepših in tudi muzikalno najtežjih mladinskih skladb, od Adamiča, Mava, Preglja, Tomca in Brvarja, do revolucionarja Ostrca, katerega pesem je tako novo zazvenela, vzbudila zato zanimanje po svojem slogu, disonancah in kar drzni akordiki, ki pri njem sloni na tako značilni poltonski kromatiki. Čisto pravilno je bilo, da je tov. dirigent ob koncu v svoj spored vključil našega modernista, saj moramo do neke mere, kolikor nam je možno, z mladinskimi zbori sporedno tudi zasledovati razvoj naše mladinske pesmi, ki v zadnjih letih doživlja svoj viden in strm vzpon.
Ne bomo menda pretiravali, da po tem zborovanju v marsikateri tovarišici in tovarišu tiho tli v srcu želja po sličnem mladinskem zboru. Naj le v njih dozori čimprej ta želja in naj se iz nje razlega naša lepa slovenska pesem, ki naj zopet najde svoj pravi pomen in v teh časih prepotreben tudi budi-teljski odmev še tam, v tistih naših vaseh, v katerih se naj zlije v en sam domač in topel slovenski akord!
Predavanje »Razvoj slovenske pedagogike« je podal tov. Miloš Ledinek. Obsegalo je pot našega šolstva od dobe tik pred 1918. letom in ob prelomu na tej važni prehodnici, ki je v pedagogiki didaktično - metodično poudarjena, pa tja preko borb za slovensko knjigo in Herbartove stopnje, ko smo potrebovali razne metodike, učbenike in navodila čisto iz narodnostnih potreb in na kakšen večji pedagoški tekst misliti ni bilo. Po tej neke vrste pripravljalni dobi je silila preusmeritev šolstva doba sama s svojim socialnim razgibanjem v tipične slovenske razmere. In da smo se vsaj nekoliko vključili v svetovno dogajanje, smo se morali posluževati tuje literature vsaj tja do 1930. leta, po katerem pa že vzklijejo zahteve po slovenski šolski reformi: Čibej, Žgeč, Gogala, Jurančič, Vrane, Pibrovec, Doberšek itd. preko dobe tečajev, ko smo se zagnali v delovno šolo, torej iz logicizma v psihologizem do zadnjih let, dobe strnjenega, oziroma celostnega pouka itd., ter se dotaknil še SŠM, Pedagoške centrale v Mariboru in Ljubljanskega pedag. društva, Poizkusne posvetovalnice in lanskega sestanka v Ljubljani, ki pomeni: združiti se v delu in v sintezi graditi.
Razčlenil je vse težnje »tako imenovane sodobne šole« in poudaril, da bomo morali iskati vzroke sedanjim pomanjkljivim uspehom naše šole nekje drugje in ne v teh težnjah samih.
Ti vzroki pa bi menda bili:
1.	Preobilica snovi v naših predpisanih načrtih in neprimerna razdelitev ur (jezik + računstvo) za one učitelje, ki se puste z njim strogo vezati (učni načrt + program);
2.	pedološka neprimernost snovi za posamezne razrede;
3.	didaktična posnemanja zunanjih oblik sodobne šole brez razumevanja njenega bistva, kar se posebno izraža v prepisovanju »modernih« podrobnih učnih načrtov brez upoštevanja posebnih prilik posameznih šol, postavljanje s kaligrafično ali celo krasilno pisavo in bogato ilustrirano učiteljevo pripravo in do mučnosti »doterani« delovniki otrok. Zunanja oblika je le pesek v oči javnosti in staršem (razne razstave) pa tudi šolskim nadzornim organom, na drugi pa je to mučenje otrok, ko se jim jemlje ves prosti čas, in staršev, ki morajo pogosto delati namesto otroka;
4.	težke gospodarske, socialne in vzgojne prilike;
5.	prenapolnjeni razredi in razredi brez učiteljev;
6.	nezanimanje učiteljstva za krajevne prilike, življenje otrok, za ljudske potrebe ter za spoznanje dece in
7.	nesigurnost učiteljevega položaja (stalnost in gmotne prilike).
Debata se ni razvila, četudi je snov to obilno nudila, posebno tistim, ki imajo izkušnje in dolgo šolsko pot za seboj. Sicer pa je za to potrebno poznavanje snovi!
Drago Zupančič,	A. Debenak,
predsednik.	tajnik.
Novosti na knjižnem trgu
KNJIGA, KI JE NE SME POGREŠATI NOBEN UČITELJ
Novo usmerjenje naše sosede Nemčije je postavilo svoji politiki — tako notranji, kakor zunanji — za smoter čim večje ojače-nje svojega naroda, ki naj zavzame vodilno mesto ne le v Evropi, temveč tudi v ostalem svetu. To ojačenje skuša biti vsestransko: ne le gospodarsko in vojaško, marveč ne v poslednji meri tudi številčno. Zato vodi Nemčija računa o vsakem Nemcu, naj živi tudi v najbolj oddaljenem kraju zemlje. To bi ne moglo biti nikomur v spotiko — a za nas celo posnemanja vredno — ko bi se v pretiranem nacionalnem zanosu ne našli prenapeteži, ki hočejo moč in obsežnost svojega naroda povečati na račun drugih narodov, med katere spadamo tudi mi.
In vendar je resnica čisto drugačna.
Dognati resnico ter osvetliti kočevsko ozemlje z vseh strani stvarno in nepristransko, si je nadela za nalogo Družba sv. Cirila in Metoda, ki je skrbno izbrane izsledke številnih sodelavcev združila v lepi in obsežni knjigi, Kočevskem zborniku. To je nedvomno eno najpomembnejših del, kar jih je izšlo pri nas, pomembno zlasti zaradi aktualnosti v narodno-obrambnem pogledu. Saj je napravilo konec namernemu beganju prebivalcev tega kraja z neresničnimi podatki, ki naj izzovejo pretirane zahteve. Pogled v Zbornik zadostuje, da si je človek na jasnem, zato .je nujno potreben zlasti učiteljem, saj prav oni prihajajo najpogosteje v položaj, ko je treba ljudi pravilno poučiti in jim dati točen odgovor.
Kaj vsebuje Zbornik?
Tehtnemu in umerjenemu uvodu predstavnika CMD ing. Mačkovška slede sistematično razvrščene študije, ki se VSe odlikujejo po točnosti izsledkov ter vsestranski poglobljenosti.
Geografski pregled kočevskega jezikovno mešanega ozemlja podaja strokovnjak Ivan Simonič. Geološko-morfološkemu opisu, ki razčlenja površino kočevskih tal, njihove hribine, planote in podolja, sledi opis rastlinstva in živalstva, na to pa tipi naselij, kmečkih domov in razdelitev zemljišč. Posebno zanimiv je odstavek, ki govori o krajevnih, ledin-skih in rodbinskih imenih. Tu izvemo, da je na Kočevskem 177 naselij (z razseljenimi kraji vred). Od teh jih ima 59 le slovensko ime, 33 le nemško, 3 naselja delno slovensko, delno nemško, 82 pa slovensko in nemško ime. Iz številnih mešanih imen je videti, da so bila slovenska imena ponekod od nemških imen izpodrinjena. Z ozirom na poreklo rodbinskih imen se kaže med kočevskimi Nemci precejšnje število Slovencev. »Tako nam krajevna, ledinska in rodbinska imena podajajo zaključek, da niso tvorili Nemci na Kočevskem nikoli čistega jezikovnega otoka, ampak so bili vedno med njimi Slovenci, ki so tudi znatno število naselij ustanovili že pred prihodom Nemcev.« (Str. 39.)
O prihodu Nemcev, torej o zgodovini Kočevskega nam govori isti avtor; tudi ta študija je prav tako temeljita kakor prva. Iz nje izvemo, da so Kočevarji potomci nemške kolonije iz 14. stoletja, ki pa se je spojila z že poprej naseljenimi Slovenci. Vobče loči avtor naselja z ozirom na poreklo kolonistov v tri vrste: v prvotno čisto slovenska, v že od začetka mešana in v že prvotno čisto nemška. Nemce, ki so se kompaktno naselili, je pripeljal s Koroškega ortenburški grof Oton naj-brže tedaj, ko je začel graditi svojo pristavo v Mahovniku.
O jedru kočevskega vprašanja podaja izčrpen referat dr. Jože Rus, prav tako izvrsten poznavalec kočevskih razmer. To jedro tvori kočevsko gospodarstvo iz njegovih prirodnih in socialnih podlag. Tudi ta referat posega v preteklost zlasti glede obdelovanja zemlje in izsekavanja gozdov, pri čemer se dotakne tudi nemške naselitve. Posebno zanimivo v tem spisu je poglavje o krošnji in njenih posledicah. V sedemdesetih letih se je število kočevskih Nemcev znižalo od 22.898 na 11.915.
Posebnost knjige pa predstavlja referat Franceta Marolta o slovenskih prvinah v kočevski narodni pesmi. Pisatelj je strokovnjak v glasbeni etnografiji, zato je tudi popolnoma uspel v svojem dokazovanju, da temelje kočevske pesmi na elementih slovenske narodne pesmi. Svojo trditev je avtor dokazal na devetih tipičnih primerih kočevske pesmi z ozirom na melodijo in etnografske elemente. S svojo študijo je potrdil besede Poljaka Ko-rytka, ki jih je izrekel že 1. 1838. o Kočevar-jih: »To ljudstvo je v nemščino prevedena slovenska knjiga. Samo gotsko-nemški jezik jim je ostal, navade, običaji, mnenja in celo način mišljenja pa so sprejeli od Slovanov, Kranjcev in Istranov in skrbneje jih čuvajo nego Slovenci sami.« Isto dokazuje tudi S. Šantel, ki govori o kočevski narodni noši ter ugotavlja, da je prevzeta od Slovencev.
Znani jezikoslovec prof. Ivan Koštial objavlja jezikovno razpravo o Kočevarjih in kočevščini. Dokazuje, da so našli Nemci v nekaterih krajih že s Slovenci obljudene kraje, o čemer pričajo zlasti krajevna imena. Razčlanja narečje Kočevarjev, ki je enako kot so ga govorili Nemci okrog Sorice ter kaže na izposojenke v kočevščini.
Dr. Janko Lokar razpravlja o Kočevarjih in Beli Krajini, ki nikakor ni podlegla vplivu svojih sosedov ter je ostala samosvoja.
Prof. Janko Kumer pokaže pregled razvoja o kočevski gimnaziji, O. F. pa objavlja izredno važen članek o ljudskih šolah na Kočevskem. Kdor prebere ta sestavek, se mora pač čuditi, da se je slovenski živeli ohranil vsaj v tolikem obsegu poleg nemškega.
Posebno priznanje zasluži tudi pregled literature o kočevskem vprašanju, ki ga pri-občuje Ivan Simonič. Tako so vsa izvajanja v Zborniku dokumentarično podkrepljena tudi z izvajanji neslovenskih pisateljev.
Slike in geografski črteži, ki zaključujejo zbornik, osvetljujejo zlasti prvi referat Ivana Simoniča.
Spričo velikega pomena, ki ga ima ta knjiga za naš narod, pač ne bi smelo biti izobraženca, ki ne bi imel v svoji knjižnici te knjige. Cena je za njen obseg in za lepo opremo izredno nizka, saj stane kljub svojim 382 stranem ter slikam in zemljevidom, broširana samo din 80,—, a vezana din 100,—.
Angela Vode
—k Šolske proslave. V založbi in litogra-fiji Pahorja (Ljubljana — žapuže) so izšle pesmi za šolsko mladino z naslovom »Šolske proslave«. Pesmi so izšle v treh zvezkih. Skladatelj Anton Grum je v njih priredil, večinoma pa sam uglasbil za mladinske glasove besedilo Nuše Rapetove v dopadljivem slogu, dostojnemu šolski mladini. Nekoliko manj spretna klavirska spremljava je dobro izvedljiva in po svoji zvočnosti daje glasovom izdatno podporo. Izdatna zbirka je soliden doprinos h glasbeni mladinski literaturi in se bo gotovo radi veščega pevskega stavka uveljavila.
—k Pregel j dr. Iv. - Tomšič dr. Fr.: Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov
v vprašanjih in odgovorih. Založila Jugoslov. knjigarna, 1. 1938. Str. 163, cena 22 din. — Odkar že več let ni dobiti znane dr. Grafen-auerjeve »Kratke zgodovine slovenskega slovstva«, ki ni bila le priljubljen učbenik, temveč je dobro služila tudi mnogoštevilnim drugim ljubiteljem našega slovstva, ki se ne utegnejo poglabljati v večja slovstvenozgodovinska dela, je nastala na našem knjižnem trgu v tem pogledu prav občutna vrzel. Ne samo tisoči dijakov, temveč tudi premnogi preprostejši prijatelji lepe knjige so nujno potrebovali takega kratkega pregleda, ki bi jim nudil bistvene informacije in orientacijo brez učenih podrobnosti. Čeprav je to lepo delce sestavljeno v nekoliko nenavadni obliki vprašanj in odgovorov, 'bo s svojo pregledno razdelitvijo, preciznimi definicijami ter kratkimi odgovori iz-borno služilo svojemu namenu ter našlo nedvomno dostop v najširše plasti čitajočega občinstva. Ker začenja srbskohrvaška knjiga polagoma prodirati že tudi v roke preprostejših bralcev, bo to delce v svrho najnujnejše orientacije v srbskohrvaškem slovstvu tem še prav posebno dobrodošlo, kajti poleg vseh pomembnejših slovenskih pisateljev nas seznanja tudi z najvidnejšimi predstavitelji hrvaške in srbske literature. — Glede na vse povedano to priročno delce ne bo le izborno služilo dijaštvu, temveč prav vsem, ki se sicer ne utegnejo podrobneje pečati z literarnimi zgodovinami. — Naroča se tudi v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
—k »Življenje in svet.« Ilustrirana revija za poljudno znanstvo, leposlovje in javna vprašanja. Izšla 1.-2. številka v novi opremi in kot samostojna revija s sledečo vsebino: Pet in dvajseta knjiga. — Zdravnik in učitelj na novih potih (dr. Mirko Černič). — Mraz kot vir energije (dr. N. Richter). — Še je verjel (I. Koprivec). — Živali žive brez možganov. — Opankar. — Vodna sila. — Rezervist Poljanec. — Kratki in dolgi dan v življenju rastlin. — Organizirajmo se (Karel Čapek -erka). — Parcela 32. — Napoleonova Korzika. — Legenda o prvi ženski. — Skrivnostna zgodba i. dr. — Izhaja dvakrat na mesec. — Celoletna naročnina 84 din. »Življenje in svet« urejuje Ivan Podržaj.
Poslužite
se pri svojih naročilih
KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE
V	LJUBLJANI
in njene podružnice
V	MARIBORL
MALI OGLASI
Mali Oglasi, ki slallj* T posredovalne !■ socialne laacie občinstva, vsaka beseda 50 par. Najnaajii ziesek Dia 5—
ZAMENJAVA
Učiteljski par na večrazrednici blizu Kranja ob železnici išče zamenjave zaradi spremembe podnebja na manj organizirano šolo izven Gorenjske. Stanovanje v šoli zaželeno, oddaljenost postranska.
Kožuh Josip, Naklo