na. Predno nre'dt;iiio v .podrobno debato. (K Višja pedagoška šola. razpravam o uSiteljski izobrazbi.) bi vsckakor bilo dobro, ua presodimo. \ kol.ko bi se dale prenesti k nam in vzkor.stiti izkušnjc ki so si iih prkiobil; drug; narod: na tem polju. Gotovo so mea nami tovariši. kj so doibro predelali tozadevno tuio literaturo zato nai nam kateri iz/ined tcli v ekscepptu ¦poda najvažneiše in na.inotrCbnejše.. Predvsem pa rnararno poizkusiti. da n, teara kar ze imanio. ustvarimo nekaj, kar bo odgDvarjalo naš'.m notrebam. Da se brez nadaljncga odkianjata v ši; pedagoškj šoli v Zagrebu in beogradu. ker ba.ie ne nudita mdderne izobrazbe Ijuidiskošolskeniu učiteiistvu. ampak pripravljata le za meščanske šole oziroma za nadlzornike. se ne zdi dovofj utcmeljen-o. Rad boljšega ooznavanja *)i navedli tukai sanio nekatera dejstva. \'iš.ja ipedaRoška šola v Zagrebu 'le bila ustanavljena z naredlbo tedanie ookrai^nske vlade za Hrvatsko in Slavonijo z diie 15. novembra 1919 br. 41.840 prvotno s štiriiri: semestri in ima giasoui prvega člena res name-n v prvi vrsti -zobraziti teorction-o n praktično ineščanskošolske učitelie. a razen tega goa'ti tudi znanstvcno •osnovnošolsko pedagoeiko 'ii pedologiio ter sodelovati v nadaljnem izobraževanju osnovinašolskili učiteliev sploli. kakor pravi naredlba sama. Poglejino. koliko ie viš.ia 'pedagoška šola tega že izvrš la z oziroin na Slove- Preidavanja so se nričela 15. januarja 1920 in sta bili v šolskem 1. 1919720. vpisani dve izredni slušateljici iz Sloveni.ie. V šolskem letn 1920./21. se ie v>p-salo 13 slušatel.iic in 1 shršatelj kj s« dovršil, v šolskem letu 1921 .'22. V tem letn so se vpisali iz Slovenije 3 slušatelji in 4 slušateljice. od kater li so v letn 1922./23. dobil; dopust sauio 1 slušate!.i'ca in 2 slušatelja. V šol. letu 1923/24. ni bi!o iz Sloveni.ie n.obenega slušatelja. ker nihče ni dobil dopusta V šolskeiii letu 1924./25. je bilo 'z Sloveiiije 9 slušateljev m 9 slušateiiic Šele v šolsketn letu 1925./26. \e 28 novih shršateljev(ic), tako da ie sedai tia višii pcdagoški šor; 44 nčiteliev iz Slovcnie ( na lastne stroške študiraio 3 šolske sestre). Vseh absolventov ip v Sloveniii 13 tovarišic.. iki so vse naineščene na meščansk h šolah. in 4 tovariši od ikaterih sta dva na meščanskih. a dva ria osnovnlh šolah, " Ali nudi vriš.ia pedagdška šola iihiderno nedagoško tiaobrazbo. bi dali najlažie svoio sodbo tovartši ki so io absolvirali in njene sadove praktično i>reizkusili. Da se nameščajo absolventi višje nedagoške šole na meščanskili šolali ie nuina potreba sedaniosti. ker nrimanjkutc kvalificiranih meščanslkošolskih moči. Misliti pa ie treba tudi na osn-ovne šole in dati absolventom višie pedaaroške šole priliko. da poskusijo uvesti iinoderna stremljenja. osnovana na novejših izikustvih pedopsihologije. tudi v osnovn li šolah. Učiteljstvo si iiK>ra samo pribor't pot do vršie izobrazbe a žal da i> mecl mlaišiini tovar ši. ki bi morali biti nosilci novih idej premalo zanimanja z^ nadalino izobrazbo. Dolga leta so vod le učiteljske stanovske organilzacije boj. aa se odpre učitelistvn pot na vscučilišča. Učiteli v Neinskj Avstriii so to dosegli. čeravno imajo isto oredizobrazlbo kakor mi. a nniverze niso-s tem nič zgubile n« svoiem ugledu. čp so odprle svoia vrata tudi učiteljstvu. Pri nas si tee:a do danes nismo mogli priboriti Z narCdbo 1. avgusta 1921 št. 10.07(1 je bila razširjena višia pedagoska šola v Zagrebu še s petim in šeistim semestnoni tcr ie bil že razirsan natečai za vp's slušateljev. ali do otvoritvc ni orišlo radi f^nancijalnih vprašani. V nasi iavnosti se~ie večkrat 8fovorilo da so na zagrebški visfi pedagoški šoli slušatelji h Sloveniie zapostavl.iem — predvsem, da se ne predava slovenščina Sai ie bila spomladi stavljena celo tozadevna intorpelacija na z. ministra prosvete. A že od 1. decembra 1924 prcdava slovcnšČHio prof dr. Fr. llešč. v obsegu 5 tedenskili ur. V zadniili letih se ie outila neka nenaklonjenost napram višiim pedaRoškini šolam n n.iih skišateliem. Morda k ti> povzročila brošura I RaidovaTioviča. "¦' kateri podaia svoi referat na saraievskem kongresu UJU »Unifikciia i reforma os-novne nastave osobitim obzlironi na naobrazbu učitelja«. i'a brošura se .iL' notom učiteljskih društev razš:riia ,P» vsei Sloveniji. V niei ie nakop čeno nmogo ncosnovanili in tendemcijazTTih trdtev. N. m:: Višje pedagoške šole podpira.io samo bcir uč teljstva z osnovnih šol; radi tega te trne na poinanjkanju učnh moči: višje ncdaeoške šole torei destruiKtivno dckijojo na osnovne šole. (Praksa pa ie ooikazala da nam danes pnmainlku.ie meščaiiskošolskili uičiteljev. a ne ljudlskošolsk h!) — Druga podobna: Ne obstoifi potreba po meščanslklih i šolaii, temveč saino posebne aspiracije meščanskošoksikih učitel.iev. (O tem nai razmišliu.iejo tovar ši 7. meščanskih šol!) Dalje nioramo premotrit! &d\\ nai se ustanove v državi tri v šje ipedago§ke šole ali ena Zaikon o ustanovitvi višle pedagoške šole predvideva ustanovitev takih šoil v mestili kier ie univerza. Mnogo ie argumentov za eno visoko pedagoško šolo: 1. Potreba enotniji smernic za ce?o državo ker bi to bila naisigunieiša pot unifikac je 2. Pomanjkanje moderniih pedagogov. 3. Osebno paznavaiiie učiteljstva med se'boi. kar mnojro pripoinore k zbržaniu. 4. Finančno vprašaniie vzdrževania šol Nasprotno so argumenti iki eavore za to. da dob nio svojo višio pedagoško šolo v Ljubljani ti-le: 1. Ena ne more spre.iet; vseli slušatel.iev ker bi notrebovala preveč vadtvc. iti labttratorijev. kar ie nujno potrebao. za praktične vežbe Samo Sloveniia potrebuie letno 100 absolventov ako sc računa. da bi bilo vse osnovnošolsko uč'teljstvo deležno v'šie naoibrazbe. 2. Zdrava konkurenca med šolatni in goiitev on h predmctov ki so najvažnejši za naše kraje. 3. Cene.iši študi.i slovenskvh slušatcljev. Olede četrte točke zgorai se i>ostavinio na stalisče da tnora biti za šolo denar ako aa ima država ža drufire stvari. ker naobrazba naiširšili plasti ie naiboijSa narodna obramba. Radi političnili bojev in izrabl.ian.ia prosvetnih ustanov v teh boi ;h se morata celo beograiska in zairrebška višia nedaeošika šola boriti za svoi dbstanek. Sploh bi pa bilo tudi težko dobiti dobr li nedasjocfov za več oedagošklh šol ker iih nimaino. O nadaljni izobrazbi .uč'tel.}stva in o reformi učiteljske naobrazbe sploh se te pri -nas še veliko premalo razpravlialo. Koncem koncev Pa odločaio o vserni le polit ki. N pr. zakon 0 ostiovnih šolah! Šest let smo grovorili o njern a javnost ni vedela skorai ničesar 0 tem: ko ie prišla odločitcv :,n ie b 1 načrt zakona preclložen parlamentu. smo sc začudili. oakod ip prišel tak načrt! '(Saj ie vendar »Učit. Tov.« OTinesel \rse načrtc! — Opomba uredništva). Ako hočomo da se bo v naš^h uč^teljskih društvih vodila tozadcvna de"oata smotreno bi nuino potrebovali kot podlasro od strokovn.iakov sestavlieni načrt o katerem nai vsa učitcliska društva temeljito razpravljajo. V te,m oz.ru bi tnorda podal lahko mnoffo nasvetov pedagoški krožek v Mariboru. v katerom ie iniel dr. Fr. Žgeč referat »O refor.ml učtteljske naobrazbe«. Po končanem razmotrivan.iu vseh od poedin h dntštev nodanih izpreiminjevalnili predloerov nai bj odsek kononn reditriral naše zahteve in te nai se razširi.io nied uč telistvom. da iih protpaffira med narodom Tritisoč nas ie v Slovcniii; yse lahko dosežemo. ako delamo za šolo in zase. Zato poizkusimo! Klub slov sluš. viš ped. šole v Zagrebu. Članka tov. S. Mrovljeta v »Učit. Tovarišu« sta dala povod da napišemo o tem vprašanju sestavek. ki nai priipomore. da se razibistriio pojmi v nadaljnt naobrazbi učitel.istva. Oori imenovana članka sta gotovt» izšla v zavesti da ie učiteljstvu nadaljna naobrazba potrebna, vendar se še nu v:di. ali ie to izraz ambicik aii študiia tozadevne literature. ki ie .iako obšir-