4 Prvi sistematični popis deteljinega modrina (Polyommatus thersites) na savskih prodih pri Ljubljani smo v Društvu za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS) opravili v letu 2013. Takrat smo o rezultatih po- pisov in ostalih aktivnostih poročali tudi bralcem Trdoživa v prvi številki tretjega letnika na strani 6. Prvi popis je potrdil domneve, da so suhi ekstenzivni travniki med Tacnom in Jar- škimi prodi pomemben življenjski pro- stor deteljinega modrina in tako na tem območju živijo zadnje močne populaci- je te ogrožene vrste modrina v osrednji Sloveniji. Pred sedmimi leti smo detelji- nega modrina popisali na 12 lokacijah in turško deteljo (Onobrychis spp.) na 33 rastiščih. Rastišča turške detelje so za deteljinega modrina nujno potrebna, saj se s turško deteljo hranijo razvijajoče se gosenice. V letu 2020 smo popis ponovili ter na celotnem območju našli deteljinega modrina na 14-ih lokacijah in popisali 44 rastišč turške detelje. Rastišča turške de- telje smo našli večinoma na istih mestih kot v letu 2013, le da so bolj razdroblje- na. Posledično smo v letu 2020 zabeleži- li nekoliko večje število rastišč, ki pa so nekoliko manjša in tako niso posledica širjenja turške detelje. Središče razširje- nosti deteljinega modrina na savskih pro- dih ostaja na Tomačevskem produ, kjer je bil najden na več mestih. Na drugi strani smo največjo razliko opazili na Dovježu (skrajni zahodni del območja popisov), kjer smo deteljinega modrina našli samo na dveh mestih, v letu 2013 pa smo ga po- pisali na 6 mestih. Deteljinega modrina na savskih prodih najbolj ogroža zaraščanje travnikov, tako z domorodnimi lesnimi kot tudi z invaziv- nimi vrstami. To je posledica opuščanja rabe na eni strani in načrtnega pogozdo- vanja na drugi. Še vedno so težava divja odlagališča, ki so ves čas prisotna na tem območju. Tudi infrastrukturni posegi uničujejo že tako redke in zaradi ome- njenega zaraščanja vedno manjše zaplate habitata. V letu 2020 so prav na Dovježu potekala vzdrževalna dela energetske infrastrukture, zaradi česar je bil uničen travnik, kjer se je pojavljal deteljin mo- drin in smo v društveni akciji odstranje- vali zlato rozgo. Na savskih prodih člani DPOMS že od le- ta 2013 izvajamo aktivno varstvo oz. iz- boljševanje življenjskega prostora, tako z akcijami odstranjevanja invazivnih tu- jerodnih vrst kot s komunikacijo s kmeti, ki upravljajo zemljišča na tem območju. V letošnjem letu pa so bili podatki o pri- sotnosti deteljinega modrina in njegove- ga življenjskega okolja uporabljeni tudi pri načrtovanju upravljanja prostora v Mestni občini Ljubljana (MOL), ki naš projekt podpira že od samega začetka. V mesecu marcu 2021 so bili pri spremem- bah občinskega prostorskega načrta ti podatki neposredno uporabljeni pri do- ločanju nadomestnih kmetijskih zemljišč v MOL. Na podlagi podatkov, zbranih pri našem terenskem delu, so bila nadome- stna kmetijska zemljišča umeščena na Deteljin modrin na savskih prodih – sedem let kasneje Besedilo: Barbara Zakšek in Primož Glogovčan Razširjenost turške detelje in deteljinega modrina na savskih prodih pri Ljubljani v letu 2013 in 2020. Suhi travniki na savskih prodih (levo) s turško deteljo (desno) so življenjski prostor deteljinega modrina. (foto: Barbara Zakšek) 5 način, da njihova morebitna vzpostavi- tev ne bi ogrozila deteljinega modrina in rastišč turške detelje oziroma bi z zah- tevanim ekstenzivnim upravljanjem teh zemljišč lahko celo povečali ali izboljšali njegov habitat. Čeprav v času pisanja tega članka spremembe prostorskega načrta v MOL še niso sprejete, predstavlja upora- ba rezultatov našega preteklega dela po- memben premik pri sistemskem varstvu deteljinega modrina in njegovega življenj- skega okolja na tem območju. Na koncu naj še poudariva, da z varova- njem deteljinega modrina in njegovega življenjskega okolja varujemo tudi ostale organizme, ki prav tako živijo na obmo- čju savskih prodov. Le s skupnimi močmi lahko ohranimo ta naravni biser na pragu prestolnice. Če bi se nam pri aktivnostih v letu 2021 želeli priključiti, vabljeni, da nam pišete na info.metulji@gmail.com. Vsi podatki popisov so dostopni na http://www.bioportal.si/projekti_ podatki.php pod zavihkom »Tereni Društva za proučevanje in ohranja- nje metuljev Slovenije«. Več o pro- jektu na https://sites.google.com/ site/deteljinmodrin/home. Samec deteljinega modrina na cvetoči turški dete- lji. (foto: Primož Glogovčan) Prepogosto »naravo« enačimo le z »divjino«, čeprav so vsaj v Evropi to prostori, ki so bolj ali manj predrugačeni z delova- njem ljudi. Skrajni primer so seveda naselja in stavbe, ki so primarno namenjene bivanju ljudi, vendar lahko tudi ti pro- stori pomembno podpirajo vrstno pestrost. Del te biodiver- zitete prikazuje tudi nova knjižica iz zbirke Življenje okoli nas, ki jo izdaja Center za kartografijo favne in flore (CKFF). Avtorja Primož Presetnik in Aja Zamolo predstavljata netopirje kot zveste prebivalce stavb kulturne dediščine. V stavbah neto- pirji ne živijo le na freskah, kot to prikazuje naslovna slika te knjižice, temveč lahko tam tudi kotijo, prezimujejo, se parijo. Nadalje poročata, da so raziskovalci netopirjev pri nas v zadnjih 20 letih pregledali prek 1.700 stavb kulturne dediščine in znake prisotnosti netopirjev našli v preko 80 % pregledanih stavb. V skoraj 40 % stavb pa so skupno potrdili skoraj 780 porodniških skupin različnih vrst netopirjev. Tako so v stavbah naše kulturne dediščine našli najmanj 23 od 30 v Sloveniji živečih vrst netopir- jev, kar pomeni nad 20 % vseh naših domorodnih vrst sesalcev. Mnoga stavbna kotišča netopirjev so zelo ogrožena, zato je na- men knjižice spodbuditi občudovanje in ohranjanje teh zgodo- vinskih stavb z zatočišči netopirjev, ne le kot kulturno izročilo, temveč tudi kot naravno vrednoto. Knjižica je brezplačno na voljo v ljubljanski pisarni CKFF, v elektronski obliki pa je dostopna tudi na http://www.ckff.si/ publikacije.php. Naslovnico knjižice krasi ilustracija Hane Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v Hrastoveljski cerkvi (narisal Jazen iz Kastava leta 1490). Netopirji v stavbah kulturne dediščine Slovenije Čtivo predstavlja: Damjan Vinko