ZELEZAR
Leto XI. — št. 11	25. november 1971
PROIZVODNJA V OKTOBRU
V oktobru smo dosegli 7,9 °'0 letnega plana proizvodnje. Nižja je za 8,5 % od dvanajstine letnega plana in nižja za 6,1 % od operativnega plana.
Na elektroplavžu je znašala redukcija električne energije 17 ur 40 min., zaradi tega je bila proizvodnja nižja za 961. Imeli so tudi kratek stik na elektrodi
II.	V jeklarni je bilo pomanj-
kanje TH plina, metalurškega kisika, stisnjenega zraka in hladilne vode. V valjarni II so imeli več zastojev, kar je imelo za posledico nižjo proizvodnjo in močno povečan izmeček. V livarni I je bilo pomanjkanje kom-primiranega zraka, kar je povzročilo nižjo proizvodnjo pri ko-kilah in povečan izmeček.
V kumulativi ostaja proizvodnja pod letnim planom za 4,6 % in to največ v valjarni II in livarni I pri odlitkih.
PRED NOVIMI NALOGAMI
SKLEPI KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV ŽELEZARNE ŠTORE DNE 12. 10. 1971
Na volilni konferenci komunistov Železarne Štore dne 12. 10. 1971 je bila izvoljena Komisija za pripravo sklepov konference v sestavi: Haler Ferdo kot predsednik in Ramšak Marjan, Potrata Florjan, Pugelj Milan, Terček Janez, ing. Barborič Janez, ing. Pipan Miran, kot člani.
Komisija je na podlagi bogatega gradiva, pripravljenega za konferenco, kakor tudi referata sekretarja Jožeta Lončariča ter plodne razprave pripravila sklepe, ki naj služijo v orientacijo pri delu komunistov Železarne Štore ter jih posreduje komunistom in ostalim članom delovne skupnosti Železarne Štore.
I.
Konferenca komunistov Železarne Štore je ob obravnavanju dela v preteklem obdobju ugodno ocenila aktivnost organizacije in posameznih organov, zlasti sekretariata, verificirala pa je tudi program nalog, ki so si jih komunisti v preteklem obdobju zadali in jih je potrebno še realizirati.
Konferenca je prav tako potrdila dolgoročni program dela Zveze komunistov Železarne Štore. Pri uresničevanju vseh nalog, ki izhajajo iz sprejetih programov, je treba s posebno pozornostjo slediti oziroma spremljati družbe-no-ekonomska in politična doga-
janja tako v tovarni, združenem podjetju kakor tudi v lokalnem in vsejugoslovanskem družbenem prostoru.
Konferenca postavlja v ospredje naloge, ki izhajajo iz že sprejetega dolgoročnega programa dela:
1.	Konferenca sprejema enotno stališče z zahtevo po konkretnejšem perspektivnem programu podjetja in po trenutnem akcijskem programu, ki pa morata biti tudi konkretna in kompleksna. Ta programa naj zagotovita boljšo materialno bazo podjetja s tem pa boljšo stimulacijo. Program naj zajame vse komponente, kot so ekonomičnost, rentabilnost, finančno politiko, komčr-cialno poslovanje, povečanje teh-
nične produktivnosti sredstev za delo, osvajanje nove proizvodnje, kot tudi tržišča, izboljšanje kadrovske strukture, pri čemer so zelo važni notranji medsebojni odnosi in povečana disciplina. Poudarka je dati osebni odgovornosti vseh zaposlenih predvsem pa strokovnih služb oziroma vodilnih kadrov.
Konferenca z dne 23. marca 1970
2.	Izboljšati je treba odnos med vodilnimi v podjetju in proizvajalci, informacije naj bodo točne, enostavne, tako, da bodo imeli ljudje v informacije zaupanje, informacije naj bodo razumljive.
3.	Konferenca je prišla do zaključka, da je nujno urediti tudi
vprašanje dekoncentracije tehničnega kadra.
Stališče konference je, da ne morejo biti popoldanska, nočna ter izmene ob sobotah in nedeljah prepuščene mojstrom. Ves vodilni kader ter tehnični naj ne bo odmaknjen od neposrednega proizvajalca, ker delavec vedno rabi tehničnega svetovalca, svetovalca pri delu, kakor tudi tovariša, s katerim se lahko pogovori, mu iznese težave, ter ga tako vidi zraven sebe. Le tako bodo proizvajalci dobili občutek, da eni brez drugega ne morejo dosegati boljših rezultatov, občutek, da so sodelavci.
4.	Obravnavajo naj se kompleksno vsi dodatki, njih upravičenost in neupravičenost, ki naj
bodo vezani na produktivnost in organizacijo dela ter usklajeni z združenim podjetjem.
Konferenca z dne 18. avgusta 1970
5.	Za dosego takšnega koriščenja kapacitet je potrebno definirati nosilce nalog, dosledno odgovornost vseh vodstvenih kadrov in ustvariti moderno organizacijo in delitev dela. Vsa dana pooblastila vodstvenemu kadru kot tudi organizatorjem proizvodnje morajo sloneti na večji osebni odgovornosti.
6.	Pri dvigu tehnične ravni je nenehno stremeti k zniževanju stroškov, povečanju produktivnosti dela in ekonomičnemu poslovanju. Uspešneje, hitreje in dosledneje je potrebno vršiti reorganizacijo naših strokovnih služb v cilju boljših rezultatov poslovanja.
7.	Doseganje postavljenih ciljev bo možno samo ob dobri in dosledni kadrovski politiki. Potrebujemo planiranje kadrov tako dolgoročno, kot kratkoročno. S tem v zvezi je potrebno tudi hitrejše in zanesljivejše izobraževanje kadrov na vseh ravneh.
8.	Pristopiti je k izdelavi »Kategorizacije delovnih mest« kot osnovi pri organizaciji dela, odgovornosti in upravičenosti pri realnem ocenjevanju OD po vloženem delu.
9.	Ker osnutek družbenega plana ne podaja pokazateljev za družbeni standard, je potrebno tega dopolniti. Stalna potreba po stanovanjih, izboljšanje prehrane na delovnih mestih, rekreacija in oddihi morajo biti nenehna skrb organov upravljanja in družbenih organizacij.
Konferenca z dne 29. oktobra 1970
10.	Obstoječi sistem nagrajevanja moramo dopolniti in izpopolniti, da bo osebni dohodek posameznika resnično odvisen od rezultatov vloženega dela. V ta namen je nujno formirati službo, ki bo sistem nagrajevanja strokovno izpopolnjevala in dopolnjevala neodvisno od posameznih vplivov in pritiskov. Rast materialne stimulacije, nakazane v perspektivnem načrtu ni zadovoljiva v primerjavi s pokazatelji republiškega poprečja.
Nosilec naloge: Ekonomsko poslovni odbor.
11.	Do konca leta 1970 je potrebno izvršiti inventuro kadrov v zvezi s planirano proizvodnjo upoštevajoč tehnološko disciplino, normative itd. Nakazati jasno perspektivo posameznim obratom, predvsem pa obratu šamo-tarne.
12.	Aktivnost članov ZK mora postati aktivnejša kot dosedaj, predvsem v pogledu uveljavljanja in izvajanja predpostavljenega družbenega načrta in letnih družbenih planov. Člani ZK morajo biti resnično nosilci vsega družbenega dogajanja tako v
podjetju, društvih in organizacijah. Spremeniti in povečati moramo tudi lastni odnos do organizacije ZK ter doseči takojšnjo večjo aktivnost v lastnih vrstah.
13.	Nujno je za dosego vseh teh ciljev, da se razmejijo delovna področja, odgovornosti in kompetence. V moderni organizaciji dela ni dopustno, da posameznik odloča o vsem, o vsem razmišlja in mimo služb, ki so nosilci posameznih nalog, ukrepa, kar povzroča zmedo in nejasnost akcij in zamegljuje odgovornost.
Konferenca z dne 12. novembra 1970
14.	Sekretariat osnovne organizacije smatra, da je nujno" kadrovsko okrepiti štabno službo, ki dela na teh vprašanjih, saj le dobra organizacija dela in jasna razmejitev odgovornosti in dolžnosti vodi k dobrim poslovnim rezultatom, ki so osnovni cilj združenega dela.
15.	Zato smatramo, da je nujno, da se uzakoni obvezno neposredno obveščanje na rednih sestankih z ustnim tolmačenjem organizatorjev dela določenih gibanj in dogajanj znotraj podjetja posameznim delovnim skupinam.
16.	Izdelana je inventura kadra glede na odnose med potrebno in dejansko strukturo. Odstopanja so predvsem v stopnjah šolske izobrazbe glede na zahteve delovnih mest. Odstopanja nastopajo zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, predvsem ekonomske, strojno-tehnične in pravne smeri.
Pri izvajanju in uveljavljanju načrtane kadrovske politike se često srečujemo z novimi, dostikrat nepremagljivimi težavami, ki so posledica nedoseganja planirane dinamike izgradnje. S tem pa nastopajo težave s preskrbo s kadri, ko se pojavi potreba. V zadnjih dveh letih pa je krepko občutiti emigracijo kvalificiranega kadra v države Zahodne Evrope. Za ublažitev tega stanja je kadrovski sektor pristopil k sistemu izobraževanja in usposabljanja kadrov v okviru podjetja za določena delovna mesta deficitarnih poklicev.
Funkcionalno izobraževanje zaposlenih se postopno povečuje, močno pa se je povečal tudi interes, ki ga podpiramo, za izredno izobraževanje zaposlenih izven podjetja.
17.	Ekonomsko-poslovni odbor je na predlog glavnega direktorja imenoval komisijo, ki ima nalogo, da izvrši revizijo obstoječega pravilnika o osebnih dohodkih, poleg tega pa, da prouči vse oblike posebnih stimulacij. V okviru kadrovskega sektorja pa se bo formirala posebna služba, ki bo imela skrb za stalno spremljanje celotnega sistema nagrajevanja in vodila strokovno delo na izpopolnjevanju sistema nagrajevanja.
m ■■ -

■Mfeg	pB
i.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
X.	ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA
Na svoje 10. zasedanje se je sestal delavski svet tovarne v četrtek, 11. novembra 1971 in uvodoma ugotovil, da so bili vsi na prejšnjem zasedanju sprejeti sklepi v celoti realizirani.
Nadalje je delavski svet obravnaval osnutek samoupravnega internega sporazuma, ki ga podpisujejo vse tri slovenske železarne v okviru Združenega podjetja. Uvodno pojasnilo je podala Olga Mastnak.
Z internim samoupravnim sporazumom urejajo slovenske železarne nekatera vprašnja dodatkov v železarnah ter usklajajo določila internih aktov s samoupravnim sporazumom. Za uskladitev internih predpisov s samoupravnim sporazumom je bila sestavljena na nivoju združenega podjetja posebna komisija, ki je ta predlog internega sporazuma tudi pripravila.
Po daljši razpravi je delavski svet predlog internega samoupravnega sporazuma sprejel, sprejel pa je tudi sklep, da se poveča masa sredstev za osebne dohodke za toliko, kolikor je to potrebno skladno z določili sprejetega sporazuma.
V nadaljevanju seje je delavski svet imenoval delegata za volitve v skupščino gospodarske zbornice Slovenije. Za delegata je bil izvoljen dosedanji predstavnik, glavni direktor Tugomer Voga.
Delavski svet tovarne je tudi obravnaval pritožbo Ferlič Edija, delavca iz valjarne II, na odločbo Kadrovsko-socialnega odbora, s katero mu je bil izrečen ukrep za varstvo delovnih dolžnosti — izključitev iz delovne skupnosti. Kadrovsko-socialni odbor se je odločil za ta ukrep zaradi konstantnih kršitev delovnih dolžnosti, tj. zaradi zamujanja oziroma neopravičene odsotnosti z dela. Po izrečenem ukrepu s strani Kadrovsko-socialnega odbora se je Ferlič pritožil in v pritožbi v bistvu navedel samo prošnjo, da se mu ukrep izključitve ne izreče in da želi ostati član delovne skupnosti.
Delavski svet pritožbi oziroma prošnji ni ugodil in je potrdil sklep Kadrovsko-socialnega odbora.
Ob zaključku seje je delavski svet tovarne še sprejel predlog dopolnitve predmeta poslovanja in ustrezen vpis v registru gospodarskih organizacij. Po tem predlogu lahko železarna uvaža tudi za potrebe drugih jugoslovanskih železarn in združenja jugoslovanskih železarn.
XVI.	SEJA SVETA ENOTE
METALURŠKIH
OBRATOV
Svet metalurške enote je imel svojo 16. sejo dne 8. oktobra 1971.
Uvodoma je razpravljal o postopku pri odločanju o napredovanjih na delovnih mestih in o premeščanju. Na prejšnji seji je bilo sprejeto stališče, da celoten postopek ni najboljši in predvsem, da ni povsem jasno, kaj je napredovanje in kaj ne. Pojasnilo na tako zastavljeno vprašanje je podal direktor kadrovskega sektorja, ki je omenil, da resnično ni povsem pojasnjeno, kaj je napredovanje in kaj ne, da pa bo to vprašanje v novem pravilniku o delovnih razmerjih, ki se pripravlja, kolikor mogoče jasno o-predeljeno.
Svet metalurške enote je v zvezi s tem sklenil, da se mora v novi pravilnik vnesti jasna opredelitev postopka v zvezi z napredovanji in premeščanji, da bi v praksi ne bilo različnih pojmovanj in tudi ne postopkov.
Razprava je nadalje potekala tudi ob vprašanju prerangiranja, ker se je pogosto vprašanje boljše materialne stimulacije reševalo s prerangiranji. Stališče vodstva podjetja, ki ga je na seji podal glavni direktor tovariš Voga, je, da se mora med letom re-
PRED NOVIMI NALOGAMI
(Nadaljevanje s 1. strani)
18.	V srednjeročnem programu je predvideno še več nalog, katerih najvažnejša je večja finalizacija naših proizvodov.
19.	Znižanje materialnih stroškov vsaj za 2 %, čimbolj ši izkoristek kapacitet, povečanje izple-na in zmanjšanje izmečka, kar je vse vezano na dobro organizacijo in pravilno delitev dela ter stalen nadzor.
Opozorimo naj še na poročilo »Kaj smo podvzeli za uresničitev rebalansiranja gospodarskega načrta za leto 1971 ter stabilizacijskega programa«.
V poročilu nam nakazuje, da moramo v bodoče usmeriti svoje napore v naslednje:
—	delež materialnih stroškov, likvidnost, zaloge, reklamacije na kvaliteto;
—	značilno je, da prihaja do prekoračitve stroškov brez vsakršnega vprašanja in da posamezni odgovorni nosilci zanje niti ne vedo.
Konferenca z dne 6. aprila 1971
II.
Vodstva družbeno-političnih organizacij so dolžna na osnovi razprav na političnih in samoupravnih organih izdelati in posredovati kolektivu Železarne Štore osnovna stališča za razpravo o 21. in 22. ustavnem amandmanu.
Dolžna so dati politično oceno o predlogu delovne skupine komunistov »temeljna organizacija združenega dela v tovarni Železarne Štore«.
III.
Vsi komunisti smo dolžni prizadevati si:
—	vsak na svojem delovnem mestu;
—	v samoupravnih organih kot njihovi člani in
— v družbeno-političnih organizacijah kot člani in funkcionarji, da bodo »delovne skupine« kot temeljne celice našega samoupravnega sistema čimprej zaživele. Kot izhodišče za to delo so ustrezna določila Statuta tovarne.
IV.
Komunisti, zlasti pa sekretariat osnovne organizacije zveze komunistov in komunisti na vodilnih položajih v podjetju, so dolžni izdelati in spoštovati go-spodarsko-politični program, oblikovan v stabilizacijskem in podobnih programih, ob upoštevanju vseh gospodarskih ukrepov organov družbeno-političnih skupnosti ter politične situacije.
V.
Konferenca sodi, da obstoječi in veljavni pravilnik o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov ne ustreza več.
Sam pravilnik kakor tudi vsi dodatki, kot so pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, pravilnik o skupinskih in individualnih a-kordih, in normah, premijski pravilnik, pravilnik o raznih dodatkih itd., so potrebni temeljite korekcije. V tem procesu se morajo kar naj aktivneje uveljaviti komunisti — železarji.
VI.
Socialna razlikovanja v naši tovarni sicer niso akuten problem, vendar se razlike večajo. Opaziti je znaten porast OD posameznikov, ki izvirajo iz naslova izrednih OD (honorarji, službena potovanja idr.). Ti dohodki so v večini primerov neregistrirani. Zato je te omejiti na minimum. Tudi druge oblike stroškov oz. potrošnja ustvarjenega
OD pred razdelitvijo na OD in sklade podjetja je treba zmanjšati.
Komunisti, posebej na vodilnih mestih in samoupravnih organih so odgovorni, da te razlike ne presežejo norm, ki jih dopušča etika našega družbenega sistema in zveza komunistov.
VIL
Pozorno je treba spremljati politična gibanja in razpoloženje zunaj ter znotraj tovarne same. Vsak, tudi najmanjši konflikt mora biti deležen temeljite analitske ocene in ustrezne družbe-no-politične akcije, sekretariat pa mora dobiti zanjo podporo konference.
Komunisti pa so dolžni vsak na svojem delovnem mestu delo in napore tako zastaviti, da so možnosti nastanka konfliktnih situacij kar najmanjše oz. da se nastali konflikti razrešujejo po veljavnih pozitivno-pravnih predpisih in skladno z normami samoupravnega sistema.
VIII.
Posebno pozornost pa mora sekretariat ter vsi komunisti pri svojem delu posvetiti organizacijskim vprašanjem'Zveze komunistov tovarne Železarne Štore, zlasti:
—	sprejemu novih članov — predvsem iz vrst mladine in delavstva — v Zvezo komunistov,
—	politična vzgoja mladih članov, oziroma vsega članstva — politične šole, tečajem in predavanjem,
—	utrjevanju sedanje organizacije Zveze komunistov po sklopih.
Komisija za sklepe
ševati vprašanje boljše stimulacije na druge načine. Povsem jasno namreč je, da se lahko izplačujejo boljši oz. višji osebni dohodki, ki slede prerangiranjem, v okviru postavk letnega gospodarskega načrta le na škodo o-stalih delavcev, ki v ta prerangiranja niso vključeni, saj ostaja masa sredstev za osebne dohodke nespremenjena.
Na začetku seje je bila še informacija o tem, da je svet enote na prejšnji seji sprejel interni pravilnik o ugotavljanju učinka za oddelek »jeklovlek« z veljavnostjo 6 mesecev, začenši s 1. septembrom 1971. Po preteku tega roka je potrebno pregledati ustvarjene rezultate in izvršiti v pravilniku morebitne korekture.
Po predlogu proizvodnje v septembru 197f je svet metalurške enote obravnaval še operativni plan za oktober. Ob zaključku seje je bilo zastavljeno vprašanje, če bo tudi za valjarje pripravljena svečanost ob 25. obletnici obratovanja, podobna kot je bila za jeklarje. Po izvršenem pregledu bi bilo na tej svečanosti soudeleženih okrog 80 valjarjev. Vodstvu podjetja je bilo predlagano, da se tudi valjarjem podeli ustrezno priznanje.
XV.	SEJA SVETA ENOTE
VZDRŽEVALNIH
OBRATOV
15.	seja sveta enote vzdrževalnih obratov je bila 28. oktobra tega leta .
Po pregledu realizacije sklepov, sprejetih na prejšnji seji, je svet enote najprej razpravljal o poročilu komisije za proučitev možnosti udeležbe vzdrževalcev na akordnem presežku osnovnih obratov. Poročilo komisije je svet enote brez bistvenih pripomb sprejel. Po krajši razpravi je svet enote sprejel tudi predlagani pravilnik o participaciji vzdrževalcev na akordnih presežkih.
Svet enote je nadalje razpravljal tudi o akordnih presežkih žer j avo vodi j parnega in diesel žerjava. Sklenil je, da se potrdijo akordi, ki se uveljavijo s 1. novembrom 1971, da se akordna postavka avtomatično spremeni, če ekspedit spremeni norme za delo z obema žerjavoma, da obrato-vodstvo prometa ter vodstvo garaže in ekspedita določijo skupno z obračunsko službo način evidentiranja in spremljanja delovnega učinka za oba žerjava, da gredo sredstva za te akorde iz sredstev vzdrževalnih služb. V akord se zajameta dva žerjavo-vodja (iz prometa in iz garaže), vendar le za čas efektivnega dela pri nakladanju in razkladanju materiala in izdelkov, ki so zajeti v pravilniku o normah.
Na predlog mehanične delavnice je svet enote obravnaval tudi predlog razširitve na nekaterih delovnih mestih kakor tudi predlog, da se odpro nekatera nova delovna mesta. Predlog so utemeljili s čedalje večjim obsegom dela, ki je rezultat intenzivnejše in obsežnejše investicijske izgradnje ter sanacije nekaterih obratov, poleg tega se pa čedalje bolj uveljavlja modernejša tehnika in oprema, to pa razumljivo, zahte-(Nadaljevanje na 3. strani)
pravilnika o delovnih razmerjih
Osnutek
Izvlečki
Od februarja 1967. leta, ko je bil sprejet sedanji pravilnik, je nastalo toliko sprememb v predpisih in organizaciji podjetja in samoupravljanju, da je bilo treba izdelati nov pravilnik, ki sicer vsebuje precej določil prejšnjega.
Pravilnik vsebuje določila o medsebojnih razmerjih delavca in delovne skupnosti, pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, torej ne vse. Predlagamo namreč, da področje o odgovornosti vključimo posebej v pravilnik o odgovornosti in področje o izobraževanju prav tako v pravilnik o izobraževanju in štipendiranju kot posebna pravilnika, medtem ko je sedaj vse zajeto v pravilniku o delovnih razmerjih.
Pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz dela in so v zvezi z delom, so določene še v pravilniku o formiranju in delitvi osebnega dohodka, pravilniku o varstvu pri delu, pravilniku o dodeljevanju stanovanj in drugi samoupravni akti, ki zajemajo posamezna področja.
Ta osnutek pravilnika o delovnih razmerjih (PDR) vsebuje naslednja določila, ki so poleg uvoda vsebovana v 14. poglavjih, in sicer:
da je prosto delovno mesto dostopno vsakemu, ki izpolnjuje splošne in posebne pogoje. Splošni pogoji so določeni z zakonom, posebni pa s tem in drugimi internimi akti tovarne. Osnovni pogoj je starost 15 let in ugodno zdravstveno stanje, zato je obvezen predhodni zdravniški pregled. Na delovna mesta, kjer se zahteva velik fizični napor, vročina, troizmensko delo itd., je pogoj starost 18 let in moške osebe, ker so za ženske taka dela neprimerna. Razume se, da mora za sprejem na delo delavec izpolnjevati tudi pogoje o usposobljenosti za opravljanje dela na delovnem mestu.
V osnutku je predvideno, da bi imeli v tovarni, poleg delovnega mesta glavnega direktorja še 10 vodilnih delovnih mest, za katere je predvidena reelekcija vsako 4. leto in razpis za zasedbo. Ta mesta so poleg direktorjev sektorjev: glavni inežnir vzdrževanja, glavni energetik, glavni inženir sklopa metalurških obratov, glavni inženir sklopa kovinskih obratov in glavni inženir mehanske obdelave.
Organi za sprejem na delo so: odbor za kadrovsko socialne zadeve, za delavce na delovnih mestih — uvrščenih od vključno XXII. kategorije navzgor in komisija za delovna razmerja za delavce na delovnih mestih do te kategorije.
Objavljanje prostih delovnih mest je osnovna dolžnost delovne skupnosti, podana že po zakonu. Izjema je za delovna mesta, za katera ima tovarna ustrezen kader in prihaja do spremembe zaradi prerazporeditve kot posledica reorganizacije. Za zasedbo delovnega mesta, ki so določena kot vodilna, mora delovna organizacija izvesti razpis in je za to določen tudi postopek v tem pravilniku.
Za sprejem na delo je predviden preizkus znanja in poizkusno delo. Preizkus se opravi pred zaposlitvijo, poizkusno delo pa
po zaposlitvi, eden drugega ne izključujeta. Poskusno delo se lahko določi tudi v primeru premestitve ali napredovanja. Poskusno delo ne sme biti daljše kot 6 mesecev. O poskusnem delu odloči organ, ki je pristojen za sprejem na delo, oz. premestitve. Poskusno delo mora ocenjevati strokovna komisija, ki mora podati pismeno oceno.
Z nastopom dela postane delavec enakopraven član delovne skupnosti in začne pridobivati pravice in prevzemati dolžnosti, ki izhajajo iz dela.
Delovno razmerje je praviloma za nedoločen čas. Izjemoma za določen čas. Primeri so določeni v 61. členu osnutka pravilnika.
Za vse novosprejete delavce mora podjetje prirediti uvajalni seminar pred začetkom dela. Na uvajalnem seminarju se mora delavec seznaniti z organizacijo dela, z informacijo o tovarni, s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima delavec na delu in v zvezi z delom, z varnostjo pri delu, s formiranjem in delitvijo osebnih dohodkov, itd.
Vsakega delavca je potrebno uvesti v delo. Za uvajanje je odgovoren vodja delovne enote.
Premestitve z enega na drugo delovno mesto so v osnutku o-predeljene tako, da vsak delavec lahko zahteva premestitev na prosto delovno mesto, če izpolnjuje pogoje za zasedbo takega delovnega mesta. Prav tako je vsak delavec lahko razporejen na katerokoli delovno mesto v okviru njegove strokovne usposobljenosti in ko proces in organizacija dela to zahtevata. V primeru višje sile je delavec lahko razporejen tudi na delovno mesto, kjer se zahteva manjša strokovna u-sposobljenost, kot jo delavec ima, vendar le toliko časa, da se odpravijo posledice višje sile.
O premestitvah naj bi odločali: vodja delovne enote v primeru višje sile, delavski svet enote za premestitve v enoti in do XXII. kategorije delovnega mesta, komisija za delovna razmerja pri DST za premestitve med enotami in le do XXII. kategorije delovnega mesta, odbor za kadrovsko socialne zadeve za premestitve na delovna mesta od XXI. kategorije navzgor.
V osnuktu predlagamo bolj precizirano kot doslej, da napredovanje pomeni vsaka premestitev ali prerazporeditev na delovno mesto, ki je v kategoriji višja od tiste, ki jo delavec zaseda. O napredovanju v enoti do vključno v XXI. kategorije odloča svet enote na predlog vodje enote in s strokovno dopolnitvijo predloga direktorja kadrovskega sektorja, ki je zadolžen, da ugotavlja uskladitev predloga s sprejetimi načeli kadrovske politike tovarne.
O napredovanju delavcev na delovna mesta, od XXI. kategorije navzgor, odloča odbor za kadrovsko socialne zadeve pri DST po istem postopku, kot je že napisan. O napredovanju iz ene e-note v drugo in do XXII. kategorije odloča komisija za delovne odnose pri DST.
Osnutek pravilnika predvideva, da lahko napreduje pri delu le delavec, ki izpolnjuje vse pogoje, zahtevane na delovnem mestu. Na vodstvena (položajna) delovna mesta pa lahko napreduje delavec, ki ima poleg strokovnih
tudi pozitivne moralno politične kvalitete, ki ustrezajo naši samoupravni družbeni ureditvi. Če ni kandidatov za zasedbo prostih vodstvenih delovnih mest,, ki bi ustrezali vsem pogojem, zahtevanih po sistemizaciji delovnih mest, lahko na taka delovna mesta napreduje tudi delavec, ki ne ustreza tem pogojem, vendar le delavec, ki je s sedanjim delom dokazal zaupanje, da bo na novem delovnem mestu uspešno opravljal svojo nalogo.
Delovni čas je članom delovne skupnosti v glavnem znan, je pa podrobno opisan v osnutku pravilnika in je enak, kot je bil obravnavan z osnutkom pravilnika ZP Slovenskih železarn. V osnutku je posebej poudarjeno, da delavec ne sme zamujati na delo in ne pred potekom delovnega časa zapuščati delovno mesto. Razpored delovnega časa je tako izdelan, da delavec doseže v povprečju enega koledarskega leta 42-urni delovni tednik v kakršni koli sistem je vključen: neprekinjen ali deljen delovni čas.
Delo nad polni delovni čas je mogoče uvesti in delavec ga mora opraviti, kadar zadene tovarno nesreča ali jo je pričakovati. Tako delo traja dokler obstojajo take okoliščine. Razen v gornjih primerih, je mogoče uvesti (nadurno delo) za:
—	nujna popravila okvar na strojih in napravah
—	nadaljevanje začetega dela v osnovnih obratih, katerega prekinitev ali ustavitev bi prizadela podjetju znatno materialno škodo
—	prevozi v zvezi z izrednimi dogodki v tovarni (izredni remont itd.)
—	neodložljiva nakladanja in razkladanja v zvezi z dotokom surovin, kadar je od tega odvisen nemoten potek proizvodnje.
V gornjih primerih je delavec, ki je odrejen na delo v podaljšanem delovnem času, dolžan o-praviti tako delo.
Ni pa mogoče odrediti delo v podaljšanem delovnem času delavki med nosečnostjo, delavki — materi z otrokom do enega leta starosti, delavcu, ki še ni 18 let star in delavcu, kateremu bi po ugotovitvi zdravnika tako delo poslabšalo zdravstveno stanje.
Delo v nočnem delu je tudi poseben delovni pogoj. Delo v nočnem času se upošteva od 22. ure zvečer do 6. ure naslednjega dne. Ženam in mladoletnikom ni mo-
(Nadaljevanje z 2. strani) va tudi specialno usposobljene ljudi. Ob zaključku obširnejše debate je svet enote predlog sprejel.
Prav tako je tudi sprejel predlog razširitve zasedbe na delovnem mestu »šofer C kategorije« za upravljanje viličarja. Kot je znano bo v kratkem aktiviran nov viličar, predvsem za potrebe valjarne II, ki bo delal v treh izmenah.
Ob zaključku seje je svet enote sprejel tudi predlog, da se spremeni delitev akordnega presežka tako, da s 70 % sodelujejo neposredni proizvajalci, s 30 % pa režijski delavci.
Svet enote je tudi sklenil predlagati tehničnemu sektorju 100 % povišanje dodatka za dežuran j e na domu (doslej je znašal ta do-
goče odrediti dela v nočnem času, razen v primeru višje sile.
Delo na nedeljo in državni praznik je tudi šteti kot poseben pogoj. Delovni čas se šteje za vsako začeto delo v nedeljo v redni izmeni od 6. ure zjutraj do 6. ure naslednjega dne.
O odmoru med delovnim časom, dnevnim in tedenskim počitkom ni v osnutku nič novega od onega, kar je sedaj v praksi, razen da v času odmora med delovnim časom delavec ne sme zapustiti tovarne.
Določilo o letnih dopustih pa prinaša nove kriterije za izračun števila dni letnega dopusta. Če vzamete v roke »Štorski žele-zar« iz meseca marca, boste videli, da smo že tedaj objavili kriterije za izračun dopusta, ni pa še bilo določeno, kakšne kriterije bomo uporabili v naši tovarni pri sestavljanju, oz. sprejemanju našega pravilnika. Znano je, da so v pravilniku o delovnih razmerjih ZP določene tri težavnostne stopnje, ki se od ene do druge razlikujejo za en dan dopusta, in sicer:
I.	težavnostna stopnja kot najvišja in III. kot najnižja, ki pa zagotavlja minimalno 14 dni rednega dopusta ob izpolnitvi pogojev.
Pripravili smo predlog naslednje uvrstitve, ki naj ga razprava dopolni ali spremeni.
I.	težavnostna stopnja — v to stopnjo se uvršča delavce, ki najmanj 6 mesecev delajo na delovnih mestih v troizmenskem delu, delovodje, glavnega direktorja, direktorje sektorjev in drugih vodilnih oseb, obratovodje, vodje samostojnih oddelkov in vodje oddelkov, ki imajo po svojem značaju pretežno kontakt z ljudmi (komerciala, kadrovski, UOS, itd.)
II. težavnostna stopnja — v to stopnjo se uvršča delavce, ki delajo najmanj 6 mesecev na delovnih mestih, kjer se opravlja delo stalno v dveh izmenah, skupino vodje in delovna mesta uvrščena od XIII. kategorije navzgor.
III.	težavnostna stopnja — v to stopnjo se uvrsti vse ostale, ki ne izpolnjujejo pogojev za u-vrstitev v I. in II. težavnostno stopnjo.
K temu osnovnemu kriteriju je še dodatni kriterij, ki vpliva na višino dopusta in sicer dodatek (Nadaljevanje na 4. strani)
d.atke za delovni dan 10 din, za nedeljo in praznik pa 15 din).
Na koncu je svet enote razpravljal tudi o težavah v prometu. Ko je namreč komisija za pripravo predloga soudeležbe vzdrževalcev na akordnih presežkih osnovnih obratov pričela z delom, se je na podlagi dezinformacij pojavila v prometu zahteva, da se takoj reši tudi vprašanje povišanja njihovih osebnih dohodkov. Postavljena je bila tudi zahteva, da se mora vprašanje, takoj rešiti, sicer bo skupina ozkotirne proge ustavila delo.
Svet enote je obsodil način takšnega postavljanja zahtev na prometu, ker obstoji regularnej-ši način komuniciranja, ki lahko pospeši reševanja še tako aktualnega problema.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Delavski svet sprejel interni samoupravni sporazum
Svetovna potrošnja surovega jekla
Delavski svet tovarne je na zadnjem zasedanju obravnaval tudi predlog internega samoupravnega sporazuma, s katerim se čimbolj uskladijo nekatere postavke internih predpisov med seboj in z ustreznimi postavkami v samoupravnem sporazumu.
Prvi del internega samoupravnega sporazuma (nadalje: ISS; vsebuje določila o dodatkih za delo v podaljšanem delovnem času, za nočno delo ter za delo ob nedeljah in državnih praznikih. To področje ni dovolj poenoteno predvsem zato, ker imajo posamezne železarne zelo različne osnove za izračun dodatkov.
Drugi del sporazuma posega v področje regresov za letne dopuste. Čeprav se regresi različno izplačujejo, vendarle v povprečju ni bistvenih razlik, saj pride v našem podjetju letni regres na zaposlenega v višini 480 din, v preostalih dveh železarnah pa med 460 in 520 din. Razlike obstoje le v tem, da se v Štorah izplačuje regres na zaposlenega delavca, v preostalih dveh železarnah pa na število družinskih članov, vendar še to z omejitvami.
Regres za prehrano sme znašati mesečno največ 50 din. Ti regresi
so obravnavani v tretjem delu sporazuma.
V	četrtem poglavju je določilo o minimalnem osebnem dohodku. Tako je kot minimalni OD postavljena številka 800 din, pri čemer je posebej poudarjeno, da imajo lahko manj kot 1.000 din mesečnega OD le nekatera delovna mesta (čistilke, kurirke, pripravniki in enostavno administrativno delo).
V	petem poglavju je določilo, da podjetje izloča 4 % za stanovanjsko izgradnjo, kar je istočasno tudi zakonska norma.
V	šestem poglavju je določilo o spoštovanju samoupravnega sporazuma in ISS. Podjetja se obvezujejo, da brez soglasja delavskega sveta ZP ne bodo izplačevala osebnih dohodkov, ki bi
.bili višji od kalkulativnih OD, povečanih za pogoje dela in druge dodatke, če bi bila s tem porušena z gospodarskim načrtom ZP določena razmerja v delitvi dohodkov.
Poudarjeno je bilo, da je ISS samo korak v smeri kar popolnejšega usklajevanja teh vprašanj med posameznimi železarnami.
Padec proizvodnje jekla v ZRN
POSLEDICE REVALVACIJE NEMŠKE MARKE
Letošnja dvakratna revalvacija nemške marke in sedanji drseči tečaj te valute povzroča v gospodarstvu Nemčije več negativnih kot pričakovanih pozitivnih rezultatov.
Svetovno znani, predvsem objektivni ekonomisti so resno opozarjali, da sleherna revalvacija valute industrijske dežele povzroča več negativnih gospodarskih posledic ter da prestiž v odnosu med valutami ni na mestu.
Letošnja revalvacija marke je povzročila v Zahodni Nemčiji zmanjšanje proizvodnje jekla od
45,3	milij. leta 1970 na ocenjenih
40,5	milij. do konca letošnjega leta, tj. 4,5 milij. manj. To zmanjšanje predstavlja približno dvoj-
no količino letne proizvodnje v Jugoslaviji. Vzrok znižanja proizvodnje jekla je predvsem import valjanega materiala v Nemčijo iz Japonske, Belgije, Italije in Francije. Importirano jeklo iz teh dežel je na nemškem trgu cenejše od jekla lastne proizvodnje. Navajamo še, da odpade na prebivalca v Zahodni Nemčiji 810 kg proizvodnje jekla, dočim je pri nas ta številka za 6,8-krat manjša.
Revalvacija nemške marke je, kot nam je znano iz dnevnega tiska, povzročila negativne posledice tudi za našo deželo: podražitev uvoznih izdelkov. Poslabšanje je stopnjevala še istočasna devalvacija dinarja.
Tudi pri nas tako?
Na nedavni skupni seji družbeno-političnih organizacij v Železarni Ilijaš so se po razpravi o poslovanju razšli ne da bi sprejeli kakšne posebne zaključke. Ugotovili so, da delovni rezultati niso takšni kot bi naj bili in da je vzrok temu delovna in tehnološka nedisciplina.
Posebne pozornosti pa je bilo deležno delo članov samoupravnih organov. Dogovorili so se za analizo nedejavnosti komunistov v teh organih. Že sedaj pa je jasno, da bodo zaradi nedejavnosti uvedli proti vrsti članov disciplinske kazni. Zborom delovnih ljudi pa bodo tudi sodelovali oziroma posredovali predlog za odpoklic neaktivnih članov.
Ali jih bomo morali posnemati? Nedavna nesklepčnost na seji delavskega sveta podjetja, pa tudi nekaj ostalih nesklepčnih sej svetov enot potrjuje, da bo morda temu res tako. Eden od razpravljavcev je na nedavni konferenci ZK naše železarne to tudi zatrdil.
-jt-
Ocenjeno je, da bo letošnja svetovna potrošnja jekla približno 605—610 milij. ton, to je za približno 3 % več od lanskega leta. Toda kapaciteta obstoječih agregatov je večja; predvsem Japonska in nekatere dežele Evrope so z rekonstrukcijo obstoječih in gradnjo novih jeklarn povečale proizvodnjo.
Zanimiva je primerjava deleža nekaterih proizvajalcev jekla v skupni porabi. Tako je npr. naš delež pri letošnji proizvodnji jekla približno 2,4 milij. ton ali
0,38 %. Z uvozom jekla, ki je predviden do konca leta v višini 35 % naše prozvodnje, pa bo naš delež v svetovni porabi 0,5 %.
Daj amo pregled podatkov o deležu še nekaterih proizvajalcev kot sledi:
Jugoslavija 0,5 %, Italija 2,8 %, Poljska 2%, Francija 3,7 %, ŽR Nemčija 8 %, Japonska 15 %, ZSSR '19 %.
Stroški proizvodnje jekla so v stalnem porastu, tako da se bistveno povečanje porabe ne pričakuje.
Proizvodnja jekla v Kitajski
S tem, da je Ljudska republika Kitajska končno postala članica Združenih narodov je stopila v središče pozornosti sveta.
Nas železarje bo zanimalo, kako je s proizvodnjo jekla na Kitajskem, v deželi katera je po površini 83-krat večja od naše države in ima pri 760 mil. 38-krat več prebivalstva kot mi. Toda gostota naseljenosti je približno enaka kot pri nas.
Proizvodnja jekla na Kitajskem je minimalna. Lanska proizvodnja je znašala samo 15,7 mi-
lij. ton, tj. ca. 15 kg na prebivalca. Povedati moramo, da so Kitajci zelo marljivi, inteligentni in tehnično nadarjeni delavci, vendar republiki primanjkujejo finančna sredstva za industrijski razvoj. Jeklo potrebujejo predvsem za železnice, ladjedelništvo in razvoj avtomobilske industrije.
Narodni dohodek na prebivalca znaša trenutno 160 USA dolarjev, pri nas v Sloveniji pa letos ca. 850 $.
g Proizvodnja j ekla
pj«	’2 g	>g	milij. ton v kg/preb.
6	O-*	S 44
>t/3 >	Dh S-	>C/3 i
Jugoslavija	20	255.704	78	2,3	115
Kitajska	760	9,736.600	82	15,7	15
Osnutek pravilnika
(Nadaljevanje s 3. strani) od najmanj 1 dne za najmanj 3 leta dela v podjetju — največ 4 dni za nad 20 let nepretrganega dela v podjetju.
Dodatni dopust od 1 do 3 dni imajo tudi matere z otroki starimi do 7 let in invalidi ter borci NOV.
Izredno plačano odsotnost se članu delovne skupnosti odredi: ko se poroči 1 oz. 2 dni, za rojstvo otroka 1 dan, v primeru smrti sorodnikov od 1 do 3 dni, za selitev v družinsko stanovanje 1 dan, v primeru elementarne nesreče do 3 dni, ob vpoklicu na orožne vaje v trajanju nad 15 dni — 1 • dan, v primeru bolezni ožjega sorodnika do 3 dni, za sodelovanje v družbeno političnih organizacijah in športu do 7 dni, krvodajalcu do 8 ur.
Mogoče je, da delavec dobi tudi neplačan dopust v naslednjih primerih: za delo v družbeno političnih organizacijah, udeležbo na prostovoljnem delu, za nego bolnega družinskega člana, za študij in opravljanje izpitov, v primeru elementarnih nezgod in za urejanje zasebnih upravičenih zadev. Ko delavec koristi neplačan dopust, tudi sam plača prispevke, ki so s tem v zvezi.
Poglavje o prenehanju dela obširno določa pogoje in način prenehanja dela v delovni organizaciji. Ker v osnutek nismo vnesli nič posebno novega, ne bomo tu razčlenili vsebino tega poglavja.
Jasno je, da je za prenehanje dela po volji delavca ali podjetja predviden odpovedni rok, ki začne teči z dnem, ko je odpoved podana. V odpovednem roku so določila, ki se le nekoliko razlikujejo od sedanjih in sicer, da traja odpovedni rok odvisno od delovnega staža in izobrazbe. V sedanjem pravilniku je določen odpovedni rok le po strokovni izobrazbi.
Za delovno dobo do 10 let je odpovedni rok 1 mesec, od 10 do 25 let je 2 meseca in nad 25 let 3 mesece. Odvisno od stopnje strokovne izobrazbe se rok podaljša za 1 oziroma 2 meseca. Najdaljši pa je 6 mesecev.
Po novem zakonu in tem pravilniku pa ni mogoče odpovedati delovnega razmerja zaradi reorganizacije dela, zmanjšanja obsega poslovanja, ukinitve delovnega mesta in slično, delavcu, ki ima najmanj 30 let (ženske 25 let) delovne dobe.
Tematika tega poglavja je obširno opisana v osnutku, ki je v razpravi na delavskih svetih e-not.
Priporočamo, da člani delovne skupnosti sodelujejo v razpravi, dajo svoje pripombe in predloge, da bo pravilnik odraz aktivnega sodelovanja celotnega kolektiva in tako popolnejši. Ko bo pravilnik sprejet, se bo potrebno ravnati po njihovih določilih in bodo morebitne pripombe ali negodovanja zamujena.
OSNOVE EKONOMIKE
Prodajne cene
Prodajne cene so tiste cene, ki jih prodajalec predmetov ali storitev dosega na trgu. Predmet prodaje utegnejo biti tudi bivša delovna sredstva, ki posameznemu podjetju niso več potrebna po prvotnem namenu. Pot od proizvajalca do končnega porabnika je praviloma dolga. Na tej poti se vključuje trgovina v zelo različnih organizacijskih oblikah, pojavljajo se različni stroški in tudi dobički posredovalcev.
Ne glede na to, kako je postavljena prodajna cena nekega proizvoda, ne moremo mimo zahteve, da mora pokrivati vse stroške, ki so se pojavili pri njem. Ce je cena višja od stroškov govorimo o dobičku, ki ga dosegamo pri posameznem proizvodu, če je nižja od njih, govorimo o izgubi pri njem.
Ko nam je jasen pojem prodajna cena, se lahko lotimo vprašanja stroškov, ki naj bi jih pokrivala. Če izhajamo iz vrednotenja po lastni ceni, pridemo do naslednjih enačb:
1.	prodajna cena
—	lastna cena
= dobiček
ter
2.	lastna cena
—	prodajna cena
= izguba
V prvem primeru je prodajna cena višja od lastne cene in v drugem primeru lastna cena višja od prodajne cene. Vsako podjetje si prizadeva, da bi bila prodajna cena njegovih proizvodov višja od lastne cene, ter da bi obsegala tudi dobiček.
Če pa podjetje izhaja iz vrednotenja po variabilnih stroških (DIRECT COSTING), so pri posameznem proizvodu poznani natančno le variabilni stroški, medtem, ko fiksne stroške pokrijemo s prispevkom. Velja torej naslednji obrazec:
3.	prodajna cena
—	variabilni stroški proizvoda
= pokritje proizvoda
—	fiksni stroški, ki jih pokriva proizvod
= dobiček
Seveda so fiksni stroški, ki jih pokriva posamezen proizvod, odvisni od obsega prodaje; čim večji je obseg prodaje v določenem razdobju ob drugih nespremenjenih okoliščinah, tem manjši del teh stroškov bo moral pokrivati posamezen proizvod. Nasprotno pa ti stroški v primeru, ko so sestavni del lastne cene, niso odvisni od obsega prodaje, pač pa od obsega proizvodnje; čim večji je obseg proizvodnje v določenem razdobju ob drugih nespremenjenih okoliščinah, tem manjši del teh stroškov vstopa v lastno ceno proizvoda.
a)	Oblikovanje prodajnih cen na trgu
Tržišče se lahko definira kot skupek kombiniranih odnosov ponudbe in povpraševanja, ki vplivajo na menjavo proizvoda. Za preučevanje tržišča je potrebno poznavanje svojstev tržišča.
S ponudbo razumemo določeno količino proizvodov oziroma storitev, ki jih nudijo prodajalci na določenem trgu ob določeni ceni. Ponudba ni istovetna s prodajo; pač pa prodaja sledi ponudbi, ko se prodajalec sreča z dejanskim
kupcem. Obstoječa cena vpliva na ponudbo in ponudba vpliva obratno na ceno. Na splošno lahko rečemo, da bo na trgu ob nižji ceni manjša ponudba, ob višji ceni pa večja.
S povpraševanjem na drugi strani razumemo določeno količino proizvodov oziroma storitev, po katerih ob določeni ceni povprašujejo kupci na določenem trgu. Povpraševanje ni istovetno z nakupom pač pa nakup sledi povpraševanju, ko se kupec sreča z dejanskim prodajalcem.
Ponudba in povpraševanje na določenem trgu nista vedno usklajena. Kadar so vse druge okoliščine na trgu nespremenjene, bo večja ponudba od povpraševanja povzročala znižanje cen. Znižanje cen bo vodilo kupce k povečanemu povpraševanju in prodajalce k zmanjšanju ponudbe. Nasprotno bo večje povpraševanje od ponudbe povzročalo ob drugih nespremenjenih okoliščinah zvišanje cen. To so samo globalne ugotovitve za celoten trg, ne glede na to, kako posamezno podjetje oblikuje svojo ponudbo.
b)	Oblikovanje prodajnih cen v podjetju
Položaj na trgu v načelu vpliva ha prodajne cene. Posamezno podjetje pa v okviru tržnih možnosti odloča o prodajnih cenah svojih proizvodov, razen v izjemnih primerih, ko to nalogo prevzame država.
Podjetje se mora v vsakem primeru, ko oblikuje svoje prodajne cene, ozirati na svoje stroške po tej strani in na tržni položaj po drugi strani. Razlikujemo tri skupine metod za oblikovanje prodajnih cen.
1.	oblikovanje prodajnih cen glede na stroške
2.	oblikovanje prodajnih cen glede na povpraševanje
3.	oblikovanje prodajnih cen glede na konkurente.
1.	Oblikovanje prodajnih cen glede na stroške je najpogostejše, zlasti tam, kjer se prodajalcu ni treba ozirati na konkurenčnega prodajalca. Če prodajne cene oblikujemo vnaprej, to je prej kot je dokončan proces proizvodnje in prej, kot so obračunani vsi nastali stroški, tedaj morajo biti podlaga za njihovo oblikovanje, načrtovani (planirani) stroški, preračunani na posamezen proizvod.
Če imamo vrednotenje po polni lastni ceni, potem k lastni ceni proizvoda prištejemo dobiček, in sicer s pomočjo vnaprej poznanega splošnega koeficienta dobička na stroške. Velja pa naslednji obrazec:
prodajna cena = lastna cena
+
(dobiček' stroški ,
X lastna cena
Primer:
Če so načrtovani stroški za podjetje 192.974 tisoč din, dobiček pa
13.930	tisoč din, v tem primeru bo načrtovani splošni koeficient dobička na stroške naslednji:
13.930 192.974
= 0,07 ali 7 % od lasthe cene Prodajno ceno za posamezen proizvod dobimo tako, da lastno ceno zvišamo za 7 %.
Če podjetje izhaja iz vrednotenja po variabilnih stroških, mora k variabilnim stroškom, ki od-
padejo na proizvod, prišteti prispevek (znesek pokritja), ki je namenjen za kritje sorazmernega dela fiksnih stroškov in dobička. V tem primeru bi se lahko poslužili obrazca:
prodajna cena =
variabilni
stroški
+
(variabilni stroški pokritje
variabilni
stroški
proizvoda
2.	Oblikovanje prodajnih cen glede na povpraševanje.
Oblikovanje prodajnih cen se včasih ravna po intenzivnosti povpraševanja. Kjer je povpraševanje veliko, postavi podjetje visoko prodajno ceno, kjer pa je povpraševanje malo, postavi nizko prodajno ceno, pa čeprav so stroški na proizvedeno enoto še vedno enaki. Kadar se prodajne cene ravnajo po povpraševanju, se isti proizvod lahko prodaja tudi po dveh ali več različnih prodajnih cenah.
3.	Oblikovanje prodajnih cen glede na konkurente.
Oblikovanje prodajnih cen na podlagi konkurence sledi prodajnim cenam, ki že obstajajo na trgu istih ali podobnih proizvodov. Podjetje, ki oblikuje prodajne cene, glede na konkurente, si lahko prizadeva, da bi bila njegova prodajna cena za nekaj od-
stotkov nižja od prodajnih cen konkurentov. Podjetje, ki prodaja proizvode na visoko konkurenčnem trgu, ima dejansko prav malo izbire glede svoje prodajne cene.
c)	Oblikovanje prodajnih cen v našem podjetju
Oblikovanje prodajnih cen je za naše podjetje zelo pomembno, ker je asortiman proizvodnje tako različen.
Za večino izdelkov črne metalurgije so cene plafonirane (določene). Prodajne cene se oblikujejo na podlagi predkalkulacij samo za nekatere nove izdelke, To se pravi, da na višino prodajnih cen nimamo veliko vpliva (razen nekaterih doplačil za kvaliteto). Zato pa bi morali čimbolj natančno spremljati višino stroškov v lastni ceni posameznih proizvodov. Ne samo visoke prodajne cene, tudi prihranki pri materialu in času, nam lahko izboljšajo rezultat.
V prihodnje bo potrebno za vsak proizvod izdelati predkalku-lacijo, ne glede na to, kako se zanj oblikuje prodajna cena. Osnova za izdelavo predkalkulacij e posameznega proizvoda pa so natančno določeni normativi časa in materiala.
Ekonomski biro
JAVNA
ZAHVALA
Krvodajalske akcije, ki se je v preteklem mesecu vršila v železarni Štore, se je udeležilo 165 železarjev. Med udeleženci je bilo večje število novih mladih članov kolektiva železarne. Iz zdravstvenih raz-logo vje bilo odklonjenih le 15 prijavljencev, tako, da je kri darovalo 150 članov tega kolektiva. V letošnjem letu je bila to najuspešnejša akcija v celjski občini.
Tak uspeh je treba pripisati pravilnemu razumevanju uprave podjetja ter dobro organizirani in pripravljeni akciji, za kar ima največ zaslug kadrovska služba, in krvodajalska komisija s tov. Krumpakom na čelu.
Za plemenito in nadvse humano delo ter veliko uslugo zdravstveni službi, se občinski odbor RK in transfuzijski oddelek bolnice iskreno zahvaljujeta vsem zavednim in požrtvovalnim krvodajalcem, organizatorjem akcije in vsem, ki so kakorkoli prispevali k takemu uspehu.
ŠOLA IN DOM
O KAZNI SO SPREGOVORILI
CICIBANI POSTALI PIONIRJI
Na proslavi, 26. novembra, v čast 29. novembra, postanejo vsi cicibani, teh pa je sto, pionirji. Zanje je pripravljen poseben dopoldanski program, starejši pa
bodo imeli svoje proslave v popoldanskem času. Sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo je v mesecu maju.
Znano je, da so na vseh osnovnih šolah vsak mesec tako imenovane učiteljske konference. Tako je tudi na osnovni šoli Štore. Prva je bila posvečena celotni organizaciji in delu na šoli v celoti, druga predvsem delovnim programom, tretja pa je bila posvečena vprašanju kazni kot vzgojnemu sredstvu in disciplinskim ukrepom na šoli.
Po pregledu vseh kazni v preteklem letu in ugotovitvah ob njih, se je v zbornici razvila izredno živahna, plodna in temeljita razprava, v kateri je sodelovalo kar 16 učiteljev. Vsi so ugotavljali, da je kazen tisto sredstvo, ki naj nastopi šele takrat, ko res že vse ostalo »prijateljsko prepričevanje« odpove. Pa še tu je treba upoštevati postopnost tako, da pričnemo z opomini ustnega značaja, kasneje pa s pismenimi opozorili. Pri kazni je nujno potrebno upoštevati tudi okolje iz katerega učenci izhajajo ter njihova doživljanja (psihična in fizična), ki so zlasti v 6. razredih izredno težavna. Mladega človeka moramo razumeti takšnega kot je in ne takšnega kot naj bi bil po naših predstavah. Na konferenci so tudi ugotavljali, da ne samo da učitelji premalo poznajo v celoti otroka, ampak da odločno premalo poznajo svojega otroka tudi starši. Vzrokov za to je veliko, mi na šoli jih bomo skušali čimprej in to dobro odpraviti, na vrsti pa so tudi starši, ki nam morajo v teh prizadevanjih ponuditi tudi svojo roko. V uspešnost tega sodelovanja ni potrebno dvomiti.
Ravnatelj
NOV VRTEC POTREBUJEMO!
V celjski občini so dali te dni v razpravo predlog o nujno potrebnih investicijah v tako imenovane družbene službe (šolstvo, kultura, zdravstvo, telesna vzgoja). Ta predlog investicij naj bi služil predvsem za seznanjanje, da je v celjski občini tudi nujno potrebno pripraviti referendum, saj bi le tako prišli do prepotrebnih sredstev za izgradnjo vseh potreb.
Naš predlog, ki je tudi predlog krajevne skupnosti, je, da je treba vključiti v ta investicijski projekt tudi izgradnjo nove vzgojno varstvene ustanove v Štorah. To VVU bi radi, da bi se dogradila v dveh do treh letih na travniku nad osnovno šolo na Lipi. Ta
predlog bo poseben odbor za organizacijo referenduma za samoprispevek moral upoštevati, saj mora naš železarski kraj, v katerem je skoraj 3000 zaposlenih, nekaj za ta prispevek tudi dobiti nazaj.
Istočasno zahtevamo tudi obnovo vseh šolskih kuhinj, ki so zlasti v podružničnih šolah izredno skromno opremljene in urejene. Razumljivo je, da ta obnova ne bo prišla v sklop investicij, ki se bodo gradila iz sredstev samoprispevka, zato pa mora dobiti zagotovilo, da bodo sredstva zagotovljena v kakšnem drugem viru financiranja potreb osnovnih šol.
STARŠI SO BILI ZADOVOLJNI
V ponedeljek, 25. oktobra smo organizirali za starše prvi skupni roditeljski sestanek. Sestanka za učence od 5. do 8. razreda se je udeležilo preko 100 staršev, ki so bili najprej pozdravljeni s pesmijo našega mešanega pevskega zbora, zatem jim je spregovorila profesorica Mesesnelova iz Ljubljane o mladostnikovih notranjih
problemih in avtoriteti staršev, zatem pa so se starši lahko individualno pogovorili z vsemi razredniki o učnih rezultatih ter o ostalih problemih svojih otrok.
S predavanji in skupnimi roditeljskimi sestanki bomo nadaljevali tako, da bo to sodelovanje med šolo in domom postalo še bolj čvrsto.
PROSTOVOLJNE AKTIVNOSTI
Na matični osnovni šoli v Štorah so izredno razvejane aktivnosti, v katerih učenci sodelujejo prostovoljno. Te prostovoljne dejavnosti učencev še bolj poglobe določena znanja, ki jih tudi bolj zanimajo. Tako je na štorski šoli kar 16 teh oblik, v katerih učenci dobe več znanja. To so: literarni, dramatski, novinarski, recitacij-ski, zgodovinski, likovni, foto, tehnični, prometni in šahovski krožek, širše in določeno znanje pa dobe učenci tudi pri klubu OZN, planinski sekciji, podmladku RK in šolskem športnem društvu. Za koordinirano in tudi po-
OBISKALI SO
V sklopu rednih oblik poklicnega usmerjanja, ki naj bi bilo bolj navezano na železarno, smo organizirali že prvi triurni ogled železarne za naše osmošolce. Teh obiskov bo še več, tako da bodo videli učenci vse možne oblike
litično udejstvovanje, pa skrbita organizacija zveze mladine, ki zajema učence osmih razredov ter pionirska organizacija, ki zajema vse ostale.
Vsi ti imajo svoje odbore, na čelu so predsedniki, vsaka oblika dejavnosti pa ima tudi svoj delovni program, ki ga vestno izpolnjujejo. Vsaka oblika teh prostovoljnih aktivnosti ima tudi svojega mentorja, tako da skoraj ni učitelja, ki ne bi pomagal še pri teh prostovoljnih aktivnostih. Moramo priznati, da smo z aktivnostjo teh oblik dela nadvse zadovoljni.
ŽELEZARNO
poklicne usmerjenosti v železarni. Tako bomo skušali nadaljevati tradicijo, saj vemo, da je tisti delavec, ki ima ali je imel svoje prednike v neki delovni organizaciji, tudi najboljši.
VPIS V 1. RAZRED
Letos bo vpisovanje v 1. razre- v letošnjem šolskem letu »malo de že v mesecu decembru. Točen šolo«, ki bo trajala kar 100 šol-datum bomo še sporočili, objav- skih ur, torej dobre 4 mesece od ljen pa bo tudi v dnevnem čašo- februarja dalje. O tem vas obve-pisju. Vsi naši bodoči osnovno- ščamo zato, da ne bo vest prišla šolci bodo morali obiskovati že nepričakovano.
SREČANJE S ŠPANSKIMI BORCI
Bilo je deževno popoldne, ko smo se zbrali, da bi pričakali tri udeležence španske državljanske vojne.
V telovadnici jih je sprejelo mnogo pionirjev in dijakov metalurške in osnovne šole. Že na obrazih borcev je bilo mogoče opaziti, da so v življenju že marsikaj izkusili. Zaharija Leopold in De Leo Karmelo sta se bojevala v vrstah španskih borcev, dr. Matičeva pa je pomagala borcem čez mejo. Pripovedovali so nam namen njihovega odhoda na vojno.
Bili so prostovoljci, ki so se ločili od družin, da bi pomagali španskemu ljudstvu, ki se je borilo, da bi si ustvarilo novo socialistično domovino in zatrlo nacistični Frankov režim. Prostovoljci niso odhajali le zato, da bi pomagali španskemu ljudstvu, temveč tudi zato, da bi pomagali uveljaviti socializem. Hoteli so, da bi si tudi sami kasneje pri-
borili novo, boljšo domovino. Toda Špancem to ni uspelo, čeprav jim je pomagalo mnogo narodov. General Franko je imel močne zaveznike Nemce in Italijane, ki so mu pomagali z modernim orožjem uničiti upornike. S tem se je praktično začela druga svetovna vojna.
Ker nas-je še marsikaj zanimalo, smo jim postavljali vprašanja. Verjetno nismo pustili v njih slabega vtisa, saj smo njihovo pripoved z zanimanjem poslušali. S toplega prostora smo se zopet vrnili domov in med potjo premišljevali, kaj vse smo danes novega izvedeli.
Obisk španskih borcev se nam je globoko vtisnil v spomin, saj smo se lahko pogovarjali s pogumnimi začetniki socializma pri nas, od katerih smo se mnogo novega naličili, česar vsak dan ne slišimo na cesti.
Jana Urbančič, 7. b
PRVI ŠPORTNI DAN
Prvi štoprtni dan v šolskem letu 1971/72 je bil 8. oktobra t. 1. na stadionu na Lipi.
Športni dan je pričel ob 10. uri. Vreme je bilo zjutraj megleno, nato pa je sijalo toplo sonce. Prvi so pričeli s tekmovanjem učenci 6. razredov, nato učenci
7.	in na koncu 8. razredov. Pomerili smo se v 4 atletskih disciplinah in sicer: skok v daljino, met krogle, tek na 60 in 400 metrov, dekleta pa v teku na 300 metrov. Doseženih je bilo nekaj lepih rezultatov, posebej pa je treba omeniti lep rezultat Pura v teku na 400 m in Skoka v teku na 60 metrov.
Vrstni red petih najboljših tekmovalcev v posameznih disciplinah je bil naslednji:
FANTJE: tek na 60 m
1. Skok Anton, 7b, 8,5; 2. Mlajč Ado, 8c, 8,6; 3. Kozole Danilo, 8a, 8,6; 4. Mackošek Bojan, 8b 8,6; 5. Pur Franc 8c, 8,6.
Tek na 400 m:
1.	Pur Franc, 8c, 1.03,2; 2. Sporiš Dušan, 8b, 1.05,4; 3. Ocvirk Jože 8a, 1.07,5; 4. Kladnik Zoran 7a, 1.08,2; 5. Knez Zlatko 8a 10.08,8,
Skok v daljino:
1. Mackošek Bojan 8b, 4,50 m;
2.	Skok Anton 7b, 4,35 m; 3. Sporiš Dušan 8b, 4,25 m; 4. Mljač Ado 8c, 4,20 m; 5. Pur Franc 8c, 4,15 m,
Met krogle:
1. Čadej Vid 8c, 9,72 m; Logar Zdravko 8c, 9,71 m; 3. Kozole Danilo 8a 9,12 m; 4. Pur Franc 8c, 8,70 m; 5. Mužar Rudi 6c, 8,14 m.
DEKLETA: Skok v daljino:
Žmahar Irena 7c, 3,55 m; 2. Si-košek Leonarda 8a, 3,50 m; 3. Mirt Sonja 7c, 3,45 m; 4. Mastnak Zdenka 7c, 3,45 m; 5. Kne-zič Elvira 8b, 3,35 m.
Met krogle:
1. Šeško Jožica 8b, 8,13 m; 2. Godec Regina 8a, 7,66 m; 3. Romih Zdenka 7c, 7,63 m; 4. Knezič Elvira 8b, 7,50 m; 5. Povalej Jožica 8b, 7,48 m.
Tek na 60 m:
Žumer Karmen 7c, 9,3; 2. Arzenšek Vlasta 8a, 9,5; 3. Krevs Zdenka 8c, 9,5; 4. Plank Leonida 6a, 9,6; 5. Karmuzelj Irena 6c, 9,7.
Tek na 300 m:
L Plank Leonida 6a, 0.52,5; 2. Karmuzelj Irena 6c, 0.54,3; 3. Reberšak Leonida 7a, 0.54,7; 4. Petrič Darja 7b, 0.55,2 in 5. Žumer Karmen, 7c, 0.55,3.
Mackošek Bojan
NEZGODE PRI DELE
V	mesecu oktobru je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Elektroplavž 1, jeklarna 1, valjarna I 2, valjarna II 4, livarna I 4, livarna II 3, samotama 1, mehanična delavnica 3 in promet 2. Skupaj 21.
Brez nezgod pri delu so bili v tem mesecu naslednji obrati: modelna mizama, obdelovalnica valjev, energetski obrat, elektro-obrat, ekspedit, razvojni oddelek, OTK, komunalni oddelek in ostalo.
S prihodom in povratkom z dela imamo prijavljeno naslednje število nezgod: livarna I. 2, šamotarna in mehanična delavnica po 1.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
DOBERŠEK Ivan (2 leti) se je spotaknil na stopnicah in si pri tem poškodoval levo koleno.
JEKLARNA:
OBREZ Martin (1 mesec) je pri nakladanju paketov železa padel z voza in si porezal desno nogo.
VALJARNA I.:
BOVHA Antona (2 meseca) je iztekajoča palica opekla po stegnu leve noge.
SKALE Ivanu (2 meseca) je sodelavec po nerodnosti vrgel žarečo gredico na nart leve noge.
VALJARNA IL:
BOVHA Jože (6 mesecev). Valjanec je zgrešil smer in ga zadel v glavo ter vrgel po tleh. Pri tem je dobil opekline po hrbtu, nad-laktju in v pasu.
KREMPUŠ Stane (14 dni) se je naslonil na dovodno vročo cev krožnih Škarij in se pri tem opekel na podlaket desne roke.
SEVŠEK Franc (1 mesec) je dobil opekline na kolenu in golenu desne noge pri zabijanju valjanca med valje.
HORVAT Stane (2 leti). Pri padcu si je poškodoval golen desne noge, ko je vlekel valjanec in so mu zdrsnile klešče.
LIVARNA I.:
GOŠNJAK Francu (3 leta) je pri nakladanju kokilne zlomnine padel kos na nart leve noge.
VIDEC Milana (7 let) je oplazil plamen po obrazu in zapestju leve roke pri prižiganju plina.
KOPRIVEC Ivana (6 let) je udaril nosilni jarem 3-t ponvice, ker ni bil pravilno nameščen.
ROMIH Francu (4 leta) je vrgel sodelavec nehote komad grodlja po zapestju desne roke.
LIVARNA II.:
KLINAR Milan (2 meseca). Pri brušenju ulitkov mu je ta zdrsnil iz rok in mu stisnil kazalec leve roke.
UŽMAH Ivanu (5 let) je stisnilo tretji in četrti prst leve roke pri obračanju kalupnega okvirja.
TRŽAN Milan (17 let). Utrgal se je nosilec jedra in mu porezal drugi, četrti in peti prst leve roke, ko je nastavljal podložko.
ŠAMOTARNA:
VODEB Branku (7 dni) je spodrsnilo pri potiskanju prekucnika. Poškodoval si je levo nogo v gležnju.
MEHANIČNA DELAVNICA:
ULAMEC Mirko (2 meseca). Pri prekladanju pločevine mu je plošča padla na nart desne noge.
KAMPUŠ Ivan (6 let). Pri zabijanju puše mu je zdrsnil podstavek in se je s kladivom udaril na palec leve roke.
KOVAČ ŠTEFAN (1 mesec). Pri montaži kilnastega jermena mu je stisnilo palec desne roke.
PROMET:
RATAJC Mirko (4 mesece) je hotel med vožnjo spenjati vozička. Pri tem mu je stisnilo kazalec desne roke (Neustrezen, prepovedan način dela!).
KRIŽNIK Jože (6 let). Pri obračanju prekucnika, ga je udaril cevni nastavek po glavi (nekoordinirano delo v skupini).
V	premislek!
Člen 10 TZVD: Pravilnik o sredstvih za osebno varstvo pri delu. »Da bi lahko zavarovali glavo pred padajočimi predmeti ali pred udarci pri delu v rudnikih, na gradbiščih, v železarnah, pri nakladal-norazkladalnih delih itd., morajo imeti osebe, ki opravljajo takšna dela na razpolago varstveno čelado«.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
ZAHVALA
vsem, ki so spremljali na njegovi zadnji poti mojega dragega
°C ta ANTONA VIDICA
Vidic Anton
se za izraze sožalja in spremstvo iskreno zahvaljujem.
Za darovano'cvetje in spremstvo pa se posebno zahvaljujem uslužbencem obračunske službe in članom oz. gasilskemu društvu Železarne Štore.
Žalujoči sin
5TORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Vlackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. Ing. Niko Zakonjšek in Ivan Zmahar — Tisk CETIS grafično podjetje Celje — 1971
NAŠI UPOKOJENCI
V MESECU OKTOBRU SO BILI UPOKOJENI
LUBEJ IVAN, rojen 21. 12. 1921 v Kompolah nad Štorami, kjer še sedaj stanuje. Njegova prva zaposlitev je bila leta 1942 in delal je pri raznih lesnih delodajalcih vse do leta 1946. Dne 3. 1. 1947 se je zaposlil v Železarni
Štore v obratu ekspedit. Leta 1948 je odšel za nekaj mesecev na odlužitev v JLA in se ponovno dne 15. 10. 1948 zaposlil in to v obratu valjarna, kjer je delal vse do 19. 10. 1971 na raznih delovnih mestih, sedaj pa je zaradi slabega zdravja invalidsko upokojen kot invalid I. kategorije.
PRIVŠEK LEOPOLD, rojen 8.
10.	1926 v Podlešju, sedaj stanuje v Marija Gradec pri Laškem. Tov. Privšek je bil leta 1942 odpeljan
v taborišče, od koder je leta 1944 pobegnil v NOV in nato sodeloval do osvoboditve. Od leta 1947 do 1948 je delal pri podjetju Vino Brežice, dne 15. 1. 1949 pa se je zaposlil v Železarni Štore kot bolničar v obratni ambulanti. V
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, znancem in vsem, ki so
1.	oktobra t. I. pospremili na zadnji poti
RUDOLFA LUBEJA
Posebna hvala upravi in organom samoupravljanja ter osnovni sindikalni organizaciji v železarni za darovane vence, obenem pa pevcem za ganljive žalostinke. Žalujoča žena, hčerke, sinovi in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dobrega moža, očeta in starega očeta
FRANCA TRAFELE se iskreno zahvaljujemo upravi in organom samoupravljanja v železarni, osnovni sindikalni organizaciji, obratu jeklarne in društvu upokojencev. Prav lepa hvala predstavniku jeklarne za poslovilne besede ter pevcem iz Šentjurja.
Žalujoča žena, sinova in hčerki z družinami
tem poklicu je delal vse do 19. 10. 1971, ko je bil zaradi slabega zdravja invalidsko upokojen kot invalid I. kategorije.
RUMEŽ IVAN, rojen v Gradcu dne 17. maja 1912. Sedaj stanuje v Šmiklavžu pri Celju. Najprej je začel delati pri gradbenih podjetjih in to leta 1927, nato v rudniku Liboje, Opekarna Ljubečna, meseca julija 1947 se je zaposlil v Železarni Štore. Najprej je bil v službi zavarovanja podjetja, nato pa eno leto v valjarni. Od leta 1952 pa do upokojitve v energetskem obratu kot kurjač. Dne 27. 10.1.1. je bil invalidsko upokojen.
KROBAT MARTIN, rojen v Vo-narjah pri Šmarju pri Jelšah dne 28. okt. 1916. leta, sedaj stanuje v Prožinski vasi. Po poklicu je valjar. Leta 1935 je začel delati
pri trgovcu Zupancu na Pristavi, kjer je delal do leta 1945. Julija 1946 se je zaposlil v Železarni Štore in bil razporejen na delo v obrat valjarno, kjer je delal vse do 28. okt. t. L, ko je bil redno upokojen.
ZAHVALA
Ob težki in neutolažljivi izgubi dragega moža in očeta
PLANK FRANCA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v Kompolah, darovali cvetje in mu izkazali zadnjo čast.
Posebej se zahvaljujemo upravi in organom upravljanja Železarne Štore, osnovni sindikalni organizaciji za darovano cvetje in izkazano počastitev pokojniku, obenem pa pevcem za ganljive žalostinke ob slovesu.
Zahvalo dolgujemo tudi osnovni šoli Štore in vsem, ki so sočustvovali z nami in počastili pokojnikov spomin.
Žalujoča žena s hčerko in sinom
ZAHVALA
Ob prerani smrti najinega očeta se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so nama izrekli sožalje, darovali vence ali ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča Emil in Srečko Krajnc z družinama
KADROVSKE VESTI
V	mesecu oktobru 1971 so bile naslednje kadrovske spremembe
v naši delovni skupnosti
Iz JLA so se vrnili:
KRAMPERŠEK STANISLAV, žerjavovodja, elektroplavž; GAJŠEK BOGDAN, klepar, mehanična delavnica; GAJZER KARL, delavec, livarna valjev; RECKO MARTIN, delavec, valjarna I; FIAŽIČ FRANJO, delavec, livarna valjev.
Novi člani delovne skupnosti:
V	valjarni I so se zaposlili: LUBEJ IVAN, delavec; FERME KARL, delavec; VREČKO JOŽEF, premikač; ZUPANC MIRKO, delavec; KOZEL VENCESLAV, in ZAGAJŠEK JANEZ — oba delavca. Na prometu: GAJŠEK CVETKO, ŽALER MARJAN, RAMŠAK IVAN, ŽILAVEC MIRKO — vsi NK delavci. V mehanični delavnici: ŠOBA JOŽE, varilec. Na elektroplavžu: GUČEK ANTON, delavec. V livarni valjev: BUTO-LEN ANTON, delavec; GRKINIC MILAN, livar; ISKRAC FRANC, delavec. V livarni sive litine: PEČEK FRANC, delavec. V valjarni II: SIKOLE KONRAD, delavec; JAGER IVAN, delavec. V valjarni kalibrirnici: BOGATAJ JANKO, strojni ključavničar; LOVRENC FRANJO, strojni ključavničar. V jeklarni: ŠAFRANKO MILAN in KOLMAN DRAGO — oba delavca. V obdelovalnici valjev: BUCALO MILOŠ, strugar in LAVRIHA ANTON, delavec. KOZOLE MARTIN, delavec v jeklarni; GRAČNER IVAN, delavec v nadzorni službi; PISANEC ŠTEFAN, elektrotehnik v merilni službi. DVORŠAK SLAVKO, elektrotehnik in HERNAVS EMIL, strojni tehnik — oba kot pripravnika.
Po lastni želji je odšel iz podjetja:
BERLOŽNIK IVAN, modelni mizar iz modelne mizarne.
V preizkusni dobi je prenehalo delovno razmerje:
BUTOLEN ANTON, delavec iz livarne valjev; PEROVIČ STANISLAV, delavec iz jeklarne; GABROVEC FRANC, delavec iz livarne valjev.
Sporazumno s podjetjem je prenehalo delovno razmerje:
MARKOVIČ STANISLAVU, delavcu iz šamotarne in REZAR FRANCU, delavcu iz livarne valjev.
Zaradi samovoljne prekinitve delovnega razmerja:
ARZENŠEK VLADO, strojni ključavničar iz kalibrirskega oddelka; ISKRAC FRANC, delavec iz livarne valjev; KOSI SILVESTER, delavec iz valjarne I; ZUPANC VIKTOR, delavec iz livarne sive litine; MARKOVIČ DRAGAN, strugar iz obdelovalnice valjev; FILIPOVIČ DRAGAN, strugar iz Obdelovalnice valjev; GRAČNER FRANC, delavec iz valjarne; MIKEZ MILAN, delavec iz obdelovalnice valjev; SALKIČ AVĐO, delavec iz jeklarne; KAJZ-BA JOŽE, obratni elektrikar iz elektroobrata; KRISTAN MILAN, obratni elektrikar iz elektroobrata; JAKSIC SLAVIŠA, delavec iz
jeklarne; NIŠIČ AVDO, delavec iz jeklarne; MOŠKOTEVC SILVESTER, delavec iz ekspedita; VILOTIJEVIC MILENKO iz obdelovalnice valjev in PINTER MARJAN, delavec iz livarne valjev.
Naraščaj v družini so dobili:
BUKOVŠEK JANEZ iz jeklarne, KAČIČNIK ALOJZ iz obdelovalnice valjev, JANČIČ FRANC iz OTK, ARZENŠEK STANKO iz livarne sive litiné, BREČKO ANTON iz valjarne II, PRIVŠEK JOŽE iz jeklarne, MLINARIC MIHAEL iz 'jeklarne, PETROVIČ STANKO iz elektroobrata, KRAMER PETER iz tehničnega sektorja in KRAMER JOŽE, dipl. ing. iz priprave proizvodnje, KAN-TUŽER STANKO iz valjarne I.
Ce.stitamo!
Na novo življenjsko pot so stopili:
PUŠNIK KONRAD iz livarne valjev, BOBEK FRANC iz ekspedita, PUŠNIK FERDO iz livarne valjev in VODUŠEK DRAGICA iz splošnega sektorja.
Želimo mnogo družinske sreče!
JUBILANTI — 50-LETNIKI
V mesecu novembru t. L se bodo srečali z ABRAHAMOM — dopolnili 50 let starosti, naslednji naši sodelavci:
HORJAK FRANC iz valjarne — dne 5. 11., PEVEC MARTIN iz valjarne — dne 15. 11., KOŠTO-MAJ IVAN iz valjarne — dne 28. 11.
Vsem trem iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI
Komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri svetu metalurške enote, kovinske enote, enote vzdrževalnih obratov in enote skupnih služb, so se v mesecih avgust, september in oktober sestale devetkrat in obravnavale 133 primerov kršitev delovnih dolžnosti.
Hujše so prekršili delovno dolžnost
—	Predlagani kadrovsko-social-nemu odboru pri delavskem svetu tovarne za izključitev iz delovne skupnosti:
L TERŽAN MIRKO, jeklarna:
4.	7. 1971, 16. 7. 1971, 23. 7. 1971 in
25.	7. 1971 neopravičeno izostal z dela — predlagan kadrovsko socialnemu odboru pri DST za izključitev iz delovne skupnosti.
2.	FARTELJ MILAN, obdelo-valnica valjev: 15. 5. 1971 ponovno neopravičeno izostal z dela — predlagan kadrovsko-socialnemu odboru za izključitev iz delovne skupnosti.
3.	FERLIČ EDI, valjarna II: 17. 6. 1971, 18. 6. 1971 in 4. 8. 1971 neopravičeno izostal z dela — predlagan kadrovsko socialnemu odboru za izključitev iz delovne skupnosti.
—	Z zadnjim javnim opominom:
L FRECE FRANC, ekspedit: 23. julija 1971 malomarno opravljal svojo delovno dolžnost — zadnji javni opomin.
2.	SKALE LEOPOLD, jeklarna:
7.	junija 1971 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
3.	VRBOVŠEK MILAN, valjarna: 24. julija 1971 si je prisvojil kolo gasilskega aparata CO, — zadnji javni opomin.
4.	BLATNIK LEOPOLD, jeklarna: 19. 7. 1971, 20. 7. 1971 in 21. 7. 1971 neopravičeno izostal z dela
—	zadnji javni opomin.
5.	POLJŠAK IVAN, jeklarna:
12.	septembra 1971 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
6.	FRELIH IVAN, livarna specialne litine: 31. 7. 1971, 30. 8. 1971 in 31. 8. 1971 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
7.	CATER RADO, livarna specialne litine: 17. 7. 1971 in 19. 7. 1971 neopravičeno izostal z dela
—	zadnji javni opomin.
8.	PAJK ALOJZ, ekspedit: 8. septembra 1971 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
9.	SALOBIR DRAGO, ekspedit: 22. 8. 1971 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni o-pomin.
10.	HAŽIČ JOSIP, valjarna: 21. junija 1971 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
11.	BREČKO VILI, mehanična delavnica: 20. septembra 1971 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
— Z javnim opominom:
L ŠKET IVAN, jeklarna: 16.
6.	1971, 15. 7. 1971 in 25. 7. 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	PUŠNIK MIRKO, valjarna: 9. 7. 1971 in 10. 7. 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	SALOBIR DRAGO, ekspedit: 15. 6. 1971 in 17. 7. 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	VERK VLADO, obdelovalni-ca valjev: 10. 8. 1971 podstavil pod železniški vagon lesen tra-mič, tako da je v tej posledici prišlo do obratne nezgode — javni opomin.
5.	SENGER IVAN, obdelovalni-ca valjev: 26. 7. 1971 in 27. 7. 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
6.	ARTIČEK STANE, livarna specialne litine: 16. 6. 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
7.	GOŠNJAK FRANC, livarna valjev: 15. avgusta 1971 samovoljno zapustil delovno mesto in odšel v gostišče v Štorah, kjer se je zadržal približno tričetrt ure, nato pa se vrnil v obrat vinjen
—	javni opomin.
8.	ŽAGER MIRKO, livarna specialne litine: 19. junija 1971 nesel iz tovarne zavoj železa, za katerega je bilo ugotovljeno, da je iz depoja podjetja — javni opomin.
9.	ILIČ ILIJA, jeklarna: 17. 6. 1971 in 18. 6. 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
10.	TKALEC JOŽE, elektroplavž: 24. 6. 1971, 25. 6. 1971 in
26.	6. 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
11.	KOMPOLŠEK FRANC, valjarna: 21. julija 1971 samovoljno zapustil delo ter odšel domov na zasebno opravljanje dela, k če-
mer je pritegnil še tri sebi podrejene delavce — javni opomin.
12.	ŽVEGLIC IVAN, valjarna:
20.	7. 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
13.	MRAZ IVAN, valjarna: 12. septembra 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
14.	VODUŠEK MIHAEL, jeklarna: 29. avgusta 1971 neprimerno izpadel proti sodelavcu in ga poškodoval — javni opomin.
15.	VODEB ANTON, valjarna:
17.	avgusta 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
16.	KOLAREC ŠTEFAN, jeklarna: 5. septembra 1971 neopravičeno izostal z dela — javni o-pomin.
17.	KOSI SILVO, valjarna: 13. septembra 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
18.	CERNOŠA ANTON, aglomeracija: 18. septembra 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
19.	PAVLIC MARJAN, valjar: na: 18. septembra 1971 neopravičeno izostal z dela —• javni opomin.
20.	PLAHUTA ANTON, jeklarna: 15. julija 1971 je grobo izpadel proti svojemu sodelavcu — javni opomin.
21.	PUŠNIK MIRKO, valjarna:
18.	septembra 1971 ponovno neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
22.	JEROVŠEK STANKO, livarna valjev: 6. septembra 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
23.	ANTLEJ FRANC, livarna specialne litine: 24. septembra 1971 neopravičeno izostal z dela
—	javni opomin.
24.	KOVAČ MILKO, livarna valjev: 15. septembra 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
25.	ROMIH ŠTEFAN, livarna valjev: 14. septembra 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
26.	POTOČNIK VINKO, livarna valjev: 3. septembra 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
27.	GABER AVGUST, promet:
11.	avgusta 1971 ni izvršil službenega naloga glede dostave turnus vagona v livarno I; 16. junija 1971 zakrivil iztirjen j e železniških voz na kretnici; 22. maja 1971 ob 23. uri zakrivil iztirjen j e vagona, ki je bil naložen s cementom — javni opomin.
28.	GROSEK FRANC, garaža:
16.	avgusta 1971 samovoljno izvršil prekladanje kokil s tovarniškim osnovnim sredstvom iz iz-terjenih vagonov Železniške postaje Štore — javni opomin.
29.	PISKULE JOŽE, energetski obrat: 23. septembra 1971 je na nočni izmeni fizično napadel nadzornika energetskih naprav in ni izvršil nalog, ki so mu bile dane
—	javni opomin.
30.	BREČKO VILI, mehanična delavnica: 14. junija 1971 neopravičeno izostal z dela — javni o-pomin.
31.	JOŠT IVAN, mehanična delavnica: 31. avgusta 1971 zamudil prihod na delo, nadalje se ne drži navodil in pravil o varnosti pri delu — javni opomin.
Iz pisarne pravne službe