•  NAŠI DELOVNI LJUDJE IN OBČANI O SEBIIN O SVOJEM DELU
Delo, pomembno za vso Slovenijo
Dr. Zoran Železnik, znanstvem sodelavec vseuališčne te-melpie organizadje združenega dela za veterinarstvo kot oddelka biotehnične fakultete univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, je eden tistih naših občanov, Id se ukvarjajo z zanimi-vkn in redkim delom. Vodi namreč virusni laboratorij,ki jebil v okviru slovenske veterine ustanovtjen šele leta 1964. V njem odkrivajo vinisne bolezni pri domačih živalih. Za amveč teh bolezni poskušajo odkriti povzrodtelje, tako da veterinarji na terenu lahko ukrepajo.
Preučevanje virusnih bo-lezoi pri domačih živalih je še mlada in draga znanost. Tako so naprimer vse kemikalije za določanje stekline uvožene. »Prav s stekJino se letos naj-več ukvarjamo,« je povedal dr. Železnik. »Lani smo za-radi stekline pregledali 1200 lisic, ustreljenih v Sloveniji. Letos pa smo jih že do konca septembra okoli dva tisoč. Sicer pa v naših laboratorijih pripravljamo tudi cepivo za preprečevanje pljučnic pri te-letih, a stvar je še v poskusni tazi. Preučujemo pa tudi dri-ske pri prašičih in psih.«
Pred nedavnim se je dr. Zoran ŽeleznikvrnilizNDR, kjer se je udeležil simpozija o biologiji Hsice. »Tamseboju-iejo proti steklini že trideset let,« je pojasnil, »pa ne dose-
Dr. Zoran Železnik
gajo takih uspehov, kot bi že-leli. Pri nas smo do leta 1978 imeli steklino le v Prekmurju, leto kasneje pa smo jo odkrili tudi na Jesenicah. Letos je za-jela že Bohinjsko Bistrico, Mozirje,  Žalec,   Velenje  in
Radlje. Prav v teh dneh pa smo jo zasledili na Jezerskem, v Tržiču in Škofji Loki. Glavno vprašan je v zvezi z za-tiranjem stekline je, kako zmanjšati število lisic. To pa ni lahko, saj je lisica izredno prilagodljiva žival, ki v naravi nima več sovražnikov.«
Prostori virusnega laboratonja v drugem nadstropju stavbe v Gerbičevi 60 so sicer majhni, vendar še kar dobro opremljeni. V njih poleg dr. Železnika delajo še njegov asistent in tri laborant-ke. »To delo nas veseli,« pravi dr. Železnik. »Treba pa je biti natan-čen in vsako stvar večkrat pono-viti ter se prepričati o pravilnosti rezultatov. Smo pa zelo dobra de-lovna ekipa in za nikogar od nas ni nikoli vprašanje časa, če je treba delati popoldne.«
Delovni čas strokovnjaka se-veda ni omejen na osem ur. S po-klicnim delom se je pravzparav treba tikvarjati tudi doma, saj za spremljanje literature v službi mnogokrat zmanjka časa. Morda bi kdo mislil, da je delo znanstve-nega sodelavca zgolj teoretično. Pa ni tako. Vse zahtevnejše prei-skuse in mikroskopiranja morata opraviti sama z asistentom. Toda mikrobiologija, pravi dr. Želez-nik, ga je že od nekdaj veselila. Besedilo in slika: DARJA JUVAN