Šolski red. (Iz Istre.) Eer je danes praktična veda dospela do avojega vrhunca, zato nam je biti pozornim, da gremo vsi enakomerno z duhoiu časa dalje. Praktično pa učimo le tedaj, ako znamo razen raznih strok tudi vzgojevati. Tupatam se čuje, da je ta ali oni sicer prav priden, podkovan v raznih znanostih in vednostih ali pri vsem tem, da so otroci, ki jih vzgojuje slabi, t. j. nimajo tistih lastnosti, ki bi jih morali imeti, da bi dajali drngim dober zgled. Naučili so s? premalo in lo kar znajo nima globoke trajne frednosti, ker so se učili le zase, ne pa za druge, Kdor hoče imeti otroke, učence v šoli, ki bi bili zgledni in enkrat nravnoverni iu praktični občaoi, mora sam nravnoverno in praktično vzgojevati in ublaževati vse one činitelje, ki pohujšujejo ali zadržujejo, da ne more imeti v resnici prave podlage za nekdanjo življensko dobo. Ako pa hočerao doseči kaj stvarnega v tem oziru, delujmo mi in drugi vzgojni faktorji na to, da bomo hodili skupno z roko v roki otrokovih staršev. Pri nas je večina kmetiško ljudstvo, ki se sempatja peča z malo obrtjo in malo trgovino. Kar si je napravilo, si je naredilo s svojimi žrtvami, svojim trudom 8 pomo5jo posameznih uprav, občin in dežel pod zaščito šolskega državnega zakonika. Eako bore malo je to v primeri z zahtevami, ki jih nam ponuja dobra vzgoja. Šlo je tako daleč, da so nekateri civilizatorični pristaši širili naobrazbo potom nasilja in z drugimi nenravnimi sredstvi. Tudi sedaj še ni vse v redu in morda tudi ne bo tako izlepa. Da se pa te razlike ublažijo in to posebno v naši pokrajini, je bilo in bo najbolj važno to, da se ustanovi nekaka norma, na roko katere se pa mora ozirati vsakdo, ki rou je na srcu blagor človeštva splok ia blagor mladine posebe. Socialne razmere pri nas, posebno v naši pokrajini so take, da se Bogu usmilijo. Otroci 80 prepuščeni samim sebi precej od mladosti. Da, lahko rečemo, da precej od pričetka se dela tako, da je očividno, da nimamo pričakovati od večine slučajev nič drugega kakor le posebno kasto po selekcijskem izboru. Gorje torej učitelju, ki dobi tako-,e mladino; malo 8e da napraviti iz nje; popraviti pa ne more nobeden več, kar se je zamudilo do tistega časa, ko je raoral otrok začeti hoditi v šolo. In ti mladi otročiči so prepuščeni v zgodnji mladosti neredni deci, ki jih pestujejo, v pravem pomenu jih pa ubijajo telesno in duševno. Socialne razmere so take, da otroka mati in oče pusti malim nevednežem; in sedaj se začne mukotrpno življenje pri teh ubožcih. Vidi, kar ne bi snoelo, sliši same nerodnosti; nauči se tega, kar je potem strup lahko za vso šolsko mladino. Take otroke sprejemamo v odgojo. Že prvi šolski dan pridcjo ti nesrečneži sami v šolo s kakim enajstletnim do štirinajstletnim bratcem ali sestrico ali popolnoma sami, redkokdaj z roditelji. Nekateri so že ogorelih lic in so poizkušali že blagost in ostrost solnčnih žarkor. Izpričevala o cepljeuih kozah ni; še ve se težko, ali je bil otrok cepljen ali ne, Prvi dan se ti obljublja v šoli, da ostaDe otrok priden, da bo imel vedno svoje šolske priprave itd. A to so le pobožne želje. Ljudska šola, ki je časih napolnjena do zadojega kotička, časih pa skoraj prazna, naredi tu čudež n napravi iz otroka poštenega obSana. Socialoe razmere so krive, da dobimo v šolo otroke staršev, ki komaj premorejo, da jih primemo oblečejo in jim dajo potrebnega živeža. Ker se je pri nas zaradi splošne nerodaosti in drugih pomaujkanj šola šele v sedanjem času začela razvijati, je ostalo večinoma pri starših skoraj vse pri starem. Ne moremo torej kriviti svoje dede, pač pa lahko stopimo v dogovor s starši, ki imajo vsaj iskrico čuta do svojih otrok in torej tudi za šolo. Pričakujemo dokaj koristnega od roditeljskih shodov. Bodi z roditeljskim shodi za danes kakor hoče, nadejamo se z gotovostjo, da bodo starši znali vedao ceniti nauke, ki se jih njegovim otrokom vceplja v srce že t šoli. Od pričetka šolskega leta se naj čita splošne določbe šolskega reda; posamezne si pomnijo učenci med letom. Šolski red se mora izročati učencem, da ga izroče staršem, v učni sobi mora viseti poleg uroika. Novi definitivni učni in šolski red predpisuje v § 68., da mora učiteljstvo vsake šole v sporazumu s krajnim šolskim oblastvom in s šolskim zdravuikom (prim. § 69. šolskega in učuega reda) sestaviti šolski red za učence, ki bi naj določeval, kako se imalo otroci vesti t šoli in zunaj, kdaj zaSenja in kdaj neha pouk in ki naj bi dal normo vsemu šolskemu obisku. Na5rt šolskega reda je predložiti v odobreoje okrajnemu šolskemu oblastvu, ki naj rpraša za menje uradnega zdravnika. Ker je glavni yir srečnega življenja pošteno srečno življenje, zato tnoramo posebno paziti na nravno delo, ki pospešuje čednosli. To delo nam ožirotrori ljubezen do vseh prirodnih stvari in reči, ki jih je člevek naredil in zaradi katerih ži?i. V to nas vodi čut za red iu snago ter tudi zdravi egoizem. Le r zdravem telesu biva zdrava duša. Tako zadobimo tudi zunanjo dostojnost, ki nam omogočuje plemenitost že v mladosti, da postanemo pozneje pošteni državljani. Ako se ozremo po vesoljnem svetu, povsod zapazimo nekak red, ki obdaja človeka kot umno bitje, ki je postavljeno nad drugimi stvarmi v prirodi. Imamo razne vrste organičnih in neorganičnih (eles, razne vrste Ijudi po starosti, imetju in poklicu. Marsikdo je bogate rodovine ali plemenitib staršev, pa pride v take okolščine, da je povsem različen od njib. Gelo naša dela, naše lastnosti si prištevajo in delijo y razne skupine. Ker se vse take lastnosti, ki so potrebne plemenitemu človeku, že v mladosti vcepijo v naša srca, je že treba v zgoduji mladosti privaditi človeka na nekako podrejenost. Posebno pa se mora gledati, da je otrok sposoben v šoli držati se nekega določenega reda, ki ga privede do tega, da je tudi eden izmed koristnih udov človeške družbe. (Dalje.)