fl Na poti razvijanja kompetence ^ uciti se ucenja
O
O Branka Likon >
2 Uvod
Kakovostno učiteljevo delo je osredotočeno na kakovost procesa učenja in poučevanja. Poučevanje se kot stroka spreminja in razvija, zato je potrebno spodbujati poklični razvoj učiteljev na podlagi standardov, ki jih določa stroka (Ingvarson 2001, 164-177). Nova paradigma učenja in poučevanja poudarja kvalitativno poj-J^g	movanje učenja in poučevanja, pri čemer naj bi se zmanjšala
vloga in delež neposrednega poučevanja v obliki predavanj in razlage in povečala vloga posrednega spodbujanja samostojnega ali skupinskega iskanja, poglabljanja snovi, povezovanja in primerjanja ob postopnem osamosvajanju učenčev (Marentič Požarnik 2005, 64).
Učitelj si prizadeva učenče usposobiti, da lahko svoje znanje o dejstvih uporabijo in da razvijejo sposobnost ugotavljanja, kdaj in kje bi lahko pridobljeno znanje uporabili. Učenči se naučijo uporabljati pridobljeno znanje za reševanje novih problemov in tako izgrajujejo svoje novo znanje. Učitelj poskuša doseči, da se bodo učenči čim bolj aktivno vključevali v ustrezne učne aktivnosti (Šteh Kure 2000, 26-33).
V	Sloveniji so se v zadnjem desetletju uveljavili različni projekti za zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju: Mreže učečih se šol (Erčulj in Trunk Širča 2000), Ogledalo (Milekšič 1999, 16-26) in Modro oko (Pluško 2001) ter Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju. V teh projektih je posebna pozornost posvečena kakovosti na področju pročesa učenja in poučevanja ter analizi aktivnosti učenčev. V zadnjem času pa se še več pozornosti posveča samemu izboljševanju pročesa učenja in poučevanja ter merljivosti doseganja zastavljenih čiljev na področju učenja in vplivu na dosežke učenčev, na primer v okviru programov Šole za ravnatelje Usposabljanje za samoevalvačijo (Brejč 2011) in Usposabljanje za zunajo evalvačijo (Brejč, Koren in Za-vašnik Arčnik 2011).
V	središče se vse bolj postavlja učenča in njegovo lastno miselno aktivnost. Vse bolj pomembno postaja, da se učenči sami naučijo poiskati informačije, jih kritično vrednotiti in uporabiti za
VODENJE 3|2012: 37-51
izgradnjo lastnega znanja. Prav tako pa je pomemben strokovni razvoj učiteljev in vseživljenjsko učenje.
Kot ena ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje v okviru Evropske unije je definirano prav učenje učenja (Evropski parlament in Svet Evropske unije 2006). Učenje učenja je sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno učenje, vključno z učinkovitim upravljanjem s časom in informačijami, individualno in v skupinah. Ta kompetenča vključuje zavest o lastnem učnem pročesu in potrebah, prepoznavanju priložnosti, ki so na voljo in sposobnost premagovanja ovir za uspešno učenje. Pomeni pridobivanje, obdelavo in sprejemanje novega znanja in spretnosti ter iskanje in uporabo nasvetov. Z učenjem učenja učenči nadgrajujejo svoje predhodne izkušnje z učenjem in življenjske izkušnje v različnih okoliščinah: doma, v službi, pri izobraževanju in usposabljanju. Motivačija in zaupanje vase sta za kompetenčo posameznika odločilni.
Številni avtorji poudarjajo pomen samouravnavanja učenja, ki od učenča zahteva, da se osredotoči na pročes pridobivanja zmožnosti nadzora nad doseganjem lastnih čiljev in vključuje tri vidike: samouravnavanje vedenja, samouravnavanje motivačije in čustev ter samouravnavanje mišljenja (Ažman 2008). Učenču je tako potrebno omogočiti, da se nauči izbirati načine učenja, ki so zanj najbolj učinkoviti in da razvije zmožnost načrtovanja, uravnavanja in nadzora svojega učenja. Prav tako pa je učenča potrebno seznaniti z različnimi učnimi strategijami in razvojem zmožnosti samostojnega uravnavanja lastnega učenja, kar predstavlja Ma-rentič Požarnikova (2008).
Pridobivanje znanja in spoznavanje nekaterih pristopov k razvoju zmožnosti učiti se učenja omogoča program Učenje učenja (http://uu.solazaravnatelje.si/) v katerega se je v letu 2010/2011 vključila tudi proučevana šola.
V nadaljevanju prispevka je predstavljena osnovna šola, ki vnaša izboljšave v pročes učenja in poučevanja ter posebno pozornost namenja razvijanju zmožnosti učenčev, da se učijo bolj učinkovito ter pridobijo uporabno in trajnejše znanje. Učenče spodbuja, da čim bolj samostojno pripravljajo raziskovalne naloge (večinoma pri pouku in interesnih aktivnostih), v katerih proučujejo aktualne probleme v lokalnem okolju ter pri učitelju (mentorju) poiščejo samo podporo in nasvete. Obenem poskuša doseči tudi večjo aktivnost učenčev pri pouku oziroma povečanje deleža pouka, ko se samostojno učijo. Pri delu učiteljev pa spodbuja izmenjavo izkušenj in strokovne razprave ter kolegialne hospitačije. Pri
tem se nenehno išcejo rešitve za izboljševanje samostojnega ucenja učencev in učiteljev. Na ta nacin šola z izboljšavami procesa ucenja zacenja usmerjati pozornost tudi na razvijanje zmožnosti ucencev in uciteljev, da se usposobijo za spoznavanje in uporabo razlicnih strategij ucenja ter kako naj poišcejo zanje (glede na osebne znacilnosti in okolišcine) najbolj primeren nacin za pridobivanje znanja.
V prispevku je na podlagi analize dokumentacije predstavljeno stanje na šoli na podrocju samostojnega ucenja in spodbujanja ucencev, da se ucijo uciti. Najprej je predstavljena vkljucenost ciljev in aktivnosti, ki so povezane z izboljševanjem ucenja v šolske dokumente, to je zapisnike dela strokovnih organov, razvojni nacrt, letne delovne nacrte in pedagoška porocila ter samoeval-vacijska porocila in tudi dokumente o opazovanju pouka ter dokumente, ki so nastali v okviru projekta Ucenje ucenja. Sledi predstavitev aktivnosti, ki spodbujajo izboljševanje ucenja in se izvajajo na šoli, in sicer na razlicnih ravneh (uciteljskega zbora, aktivov in posameznih oddelkov). Predstavljena so prizadevanja za poveca-nje aktivnosti ucencev pri pouku in za samostojno ucenje iz razlicnih virov ter priprave raziskovalnih nalog pri pouku. V tretjem delu pa je predstavljeno, koliko in kako je v proces izboljševanja procesa ucenja vkljucena analiza dosežkov ucencev. Poudarek je na analizi tega, koliko se znajo ucenci samostojno uciti. Za vsa tri opisana področja so predstavljene ugotovitve strokovnih razprav o izboljšavah na podrocju ucenja in samostojnega ucenja ucencev med poukom.
Zapis je bolj kot predstavitvi dogajanja na šoli namenjen predstavitvi vprašanj, ki se odpirajo ob prizadevanjih za izboljševanje procesa ucenja ter vecje vkljucevanje vseh elementov ucenja ucenja v redni pouk. Zato bi bile v bodoce dobrodošle izmenjave izkušenj z razlicnih šol in predstavitve dobrih praks.
Raziskava
Namen in cilji
Namen raziskave je ugotoviti, kako se v razlicnih šolskih dokumentih kažejo aktivnosti v zvezi z izboljšavami procesa ucenja in poucevanja. Cilj raziskave je analizirati vse aktivnosti, ki so s tem procesom povezane, tako tiste, ki so neposredno vkljucene v pouk, kakor tudi spremljajoce aktivnosti, ki podpirajo pouk in izboljšave procesa ucenja in poucevanja. Raziskava je usmerjena tudi v ugotavljanje možnosti izboljšav obstojecih aktivnosti glede razvijanja
zmožnosti, da se naučimo učiti se in iskanje načina za razvijanje celovitega pristopa izboljšav na tem področju.
Z raziskavo se poskuša dobiti odgovore na naslednja vprašanja:
1.	Ali vsi proučevani šolski dokumenti vsebujejo cilje ali aktivnosti povezane z izboljševanjem procesa učenja in s tem vključenost ustreznih aktivnosti v načrtovanje, izvedbo in evalvacijo?
2.	Katere aktivnosti, ki spodbujajo izboljševanje procesa učenja, se izvajajo na šoli, in sicer na različnih ravneh (učiteljskega zbora, aktivov, posameznih oddelkov)?
3.	Ali je iz proučevanih dokumentov razvidno, koliko in kako je v proces izboljševanja procesa učenja vključena analiza dosežkov učencev?
Vzorec
Analiza vključuje dokumente ene šole za dve šolski leti. Proučevani dokumenti so zapisniki dela strokovnih organov šole (celotnega učiteljskega zbora, aktivov in oddelčnih učiteljskih zborov), razvojni načrt in letni delovni načrti, pedagoška poročila in samo-evalvacijska poročila, dokumenti o opazovanju pouka (zapisniki hospitacij) ter dokumenti, ki so nastali v okviru projekta Učenje učenja.
Metodologija in postopki
Za raziskavo je bila izbrana metoda analiza dokumentacije. V dokumentih se je iskalo elemente, ki so s cilji in aktivnostmi povezani z izboljševanjem procesa učenja, aktivnosti, ki spodbujajo izboljševanje procesa učenja in načini analize dosežkov, ki je povezana z izboljševanjem procesa učenja. Posebna pozornost je bila namenjena povečanju aktivnega dela učencev, njihovemu samostojnemu učenju ter učenju iz različnih virov.
Omejitve
V analizo so vključeni le dokumenti ene šole. Zavedam se, da ima raziskava omejitve, ker temelji samo na analizi dokumentov in da so vključeni dokumenti o aktivnostih strokovnih organov samo iz zadnjih dveh let. Za bolj celovit pristop in ugotovitve o spremembah oz. izboljšavah procesa učenja bi bilo treba ugotovitve kombinirati z načrtovanim opazovanjem in intervjuji z različnimi deležniki.
Ugotovitve in rezultati
Vključenost aktivnosti, ki spodbujajo izboljševanje procesa učenja v načrtovanje in analizo
V	veČini proučevanih dokumentov so predvideni cilji in aktivnosti, ki spodbujajo izboljševanje procesa učenja in večji delež samostojnega učenja učencev iz različnih virov pri pouku. Le-to vključuje samostojno iskanje informacij, njihovo kritično vrednotenje ter iskanje rešitev uporabne problemske naloge. V viziji šole je zapisano, da bo postala šola, ki spodbuja in ohranja vseživljenjsko ve-doželjnost, ustvarja odlične pogoje za učenje ter vzpostavlja sodelovalno in ustvarjalno klimo. Prav tako je navedeno, da se spodbuja učenje na vseh ravneh, tako pri učencih, učiteljih in vodstvu šole. Med prioritetnimi dolgoročnimi cilji šole pa je med najpomembnejšimi izpostavljeno navajanje učencev na samostojno učenje in kritično mišljenje. Cilj je natančneje opredeljen kot povečanje takšnega dela med poukom glede na pretekla leta za 50 odstotkov.
V	letnih delovnih načrtih (2011/2012 in 2012/2013) je opredeljen kratkoročni cilj, in sicer, da bo v vsakem oddelku skupina učencev samostojno pripravila tri predstavitve ali krajše sestavke o reševanju uporabne problemske naloge (pri tem bodo samostojno iskali potrebne informacije in jih kritično vrednotili ter uporabili za iskanje ustvarjalnih rešitev dejanskih ali namišljenih problemov). Kot drugi kratkoročni cilj je določeno, da se bo vsaj pri polovici realiziranih ur vsaj tri četrtine učencev samostojno učilo vsaj polovico ure.
Iz zapisnikov pedagoških konferenc in hospitacij je razvidna strokovna razprava o tem, kako se lahko naučimo učenja. V vse zapisnike aktivov so cilji glede izboljševanja procesa učenja sicer vključeni (izjema aktiv športne vzgoje), vendar so različno natančno opredeljeni. V nadaljevanju prispevka so podrobneje predstavljene aktivnosti na ravni učiteljskega zbora, kot so izobraževanja in strokovne razprave, kakor tudi cilji in aktivnosti nekaterih aktivov ter aktivnosti na ravni nekaterih oddelkov. Sledi tudi predstavitev analize dosežkov učencev in izboljševanje procesa učenja.
S samoevalvacijo se sproti spremlja, kako so zastavljeni cilji doseženi. V tem letu se je s hospitacijami spremljalo tudi uresničevanje kratkoročnega cilja, kije usmerjen na izboljševanje učenja: večja aktivnost učencev pri pouku, to je večanje deleža ure, ko učenci samostojno delajo in se samostojno učijo. V prvem in drugem triletju je bilo na podlagi kolegialnih hospitacij ugotovljeno, da so na opazovanih urah učenci aktivno sodelovali, in sicer so se
samostojno učili, pisali, brali in računali več kot polovico ure. V tretjem triletju je bil poudarek na medpredmetnem sodelovanju in že s tem je bila dosežena večja aktivnost učencev ter uporaba pridobljenega znanja na različnih področjih učenja. Učitelji so pri teh urah opazili visok delež aktivnih učenčev, ki so samostojno delali več kot polovičo ure. V pročesu samoevalvačije za šolsko leto 2011/2012 so bile kolegialne hospitačije osredotočene na matematiko in družboslovje. Učitelji ugotavljajo, da so pri opazovanih urah učenči miselno aktivni v skladno z zastavljenim čiljem. Obenem pa so pri samorefleksijah navedli predloge izboljšav, s katerimi bi po njihovem mnenju lahko še povečali miselno aktivnost učenčev.
Na podlagi vprašalnika za ugotavljanje mnenja uporabnikov, predvsem učenčev in staršev, se ugotavlja zadovoljstvo glede aktivnosti učenčev pri pouku. Uporabljena sta bila dva različna vprašalnika, in sičer prvi za prvo triletje ter drugi za drugo in tretje tri-letje. Samoevalvačijsko poročilo 2010/2011 ugotavlja, da so učenči prvega triletja v veliki večini (96,8 %) mnenja, da pri pouku veliko rišejo, pišejo, pripovedujejo in računajo ter da je pri pouku zanimivo (95,8%). Da so pri pouku slovenščine, angleščine in matematike najbolj miselno aktivni, menijo četrto- in petošolči. Starejši učenči pa so v primerjavi z njimi namesto slovenščine izbrali še geografijo. Ugotovitve tega dela samoevalvačijskega poročila so pokazale, da učenči menijo, da se pri nekaterih predmetih od njih zahteva premalo miselne aktivnosti. Mnenje učenčev o njihovi samostojnosti pri pouku kaže, da se učenči prvega triletja strinjajo, da večino nalog rešijo sami. Učenči drugega triletja so mnenja, da največkrat rešujejo naloge samostojno (sami, v paru ali skupini) pri slovenščini, naravoslovju ter tehniki in družbi. Učenči tretjega triletja pa menijo, da je to pri slovenščini, angleščini in naravoslovju. Ugotovitve tega dela samoevalvačijskega poročila so pokazale, da učenči menijo, da je pri nekaterih predmetih malo samostojnega učenja. Na podlagi teh ugotovitev je potekala razprava na pedagoški konferenči z iskanjem možnosti izboljšav, ki je opisana v nadaljevanju.
V pročesu samoevalvačije v šolskem letu 2011/2012 je zaznati še večjo osredotočenost na samostojno učenje pri pouku. Anketni vprašalnik je bil nekoliko spremenjen. Izpostavljam štiri ugotovitve:
1. Učenči prvega triletja se strinjajo, da pri pouku veliko nalog rešujejo sami (90,0%), vendar je delež tistih učenčev, ki
uspejo narediti vse naloge, ki jim jih da učiteljica pri pouku, manjši (61,6 %).
2.	Učenci drugega in tretjega triletja menijo, da pri skoraj vseh v anketo vključenih predmetih le pri nekaj urah sami izdelujejo miselne vzorce ter izpisujejo ali podčrtujejo pomembne besede. Enako je mnenje uciteljev.
3.	Bistveno se razlikuje mnenje uciteljev in ucencev o tem, da si ucenci lahko pomagajo z razlicnimi viri (ucbeniki, internet, knjižnica ...) pri vsaki ali skoraj vsaki uri. Vecina uciteljev (82,1 %) meni, da je tako, vendar tako odgovarja le nekaj vec kot polovica ucencev (55,9 %).
4.	Strinjanje ucencev s trditvami, vezanimi na samostojnost ucencev (30,5%) se v povprečju ne razlikuje bistveno od trditev uciteljev (35,0%), delež staršev, ki tako odgovarjajo, pa je bistveno višji (78,13 %).
Pregled aktivnosti, ki spodbujajo izboljševanje
procesa ucenja na šoli Aktivnosti na ravni učiteljskega zbora
Iz zapisnikov pedagoških konferenc zadnjih dveh let je razvidno, da je bilo na pedagoških konferencah veliko pozornosti posvecene izboljšanju dosežkov ucencev in izboljševanju pouka ter samostojnemu ucenju ucencev. Veckrat je bilo analizirano stanje in pripravljeni predlogi izboljšav.
V okviru prioritetnih dejavnosti izboljšav je celoten uciteljski zbor vkljucen v projekt Ucenje ucenja. V dveh šolskih letih je bilo izvedenih sedem delavnic in po vsaki delavnici vmesna aktivnost. Iz zapisov o opravljenih vmesnih aktivnostih je razvidno, da so bili nekateri izzivi in novosti preizkušeni v praksi. Ugotavlja se, da so bila na nekaj delavnicah podana dobra izhodišca za vkljucitev dodatnih aktivnosti na ravni uciteljskega zbora in za dejavnosti na ravni aktiva, kot na primer delo v skupinah in strokovna razprava o metodah, ki spodbujajo ucenje ucenja pri pouku; izdelava analize swot in ugotavljanje možnosti izboljšav pri strategijah, ki so povezane s premikom od plitvega h globokemu ucenju; strokovne razprave o nacinu vodenja v razredu in spodbujanju motivacije za ucenje s poudarkom na notranji motivaciji. Obenem pa so strokovni delavci sami preizkusili razlicne strategije, ki omogocajo ucinkovito ucenje, kot na primer branje clanka z iskanjem neznanih pojmov, glavne misli, povezav z drugimi besedili in lastnimi izkušnjami ter kriticnim vrednotenjem.
Po prvih dveh delavničah je učiteljski zbor dobil idejo in orodje, kako lahko določi močna in šibka področja glede aktivnosti za učenje učenja. Na drugi delavniči je bilo predstavljeno, kako razmišljati o strategijah, ki so povezane s premikom od plitvega h globokemu učenju. Iz zapisnika vmesne aktivnosti po drugi delavniči je razviden povzetek ugotovitev aktivov. Kot prednostno področje šole je izpostavljeno, da je načrtovanje in izvajanje pouka usmerjeno na dejavnosti učenčev in ne na učitelja ali aktivnost. Prav tako pa se v pouk pogosto vključujejo dejavnosti, kjer učenči vpro-česu učenja doživljajo izzive, proučujejo in raziskujejo, in ki omogočajo, da je problemsko učenje njihova pogosta izkušnja. Šibko področje oziroma izziv pa je, da ni skupnih smernič, ki bi podpirale učne strategije in povedale, kakšna znanja oziroma spretnosti podpirajo učenje. Slednje je opredeljeno kot prednostna naloga za prihodnja šolska leta. Prav tako na šoli ni jasno usklajenih kriterijev in postopkov, ki spodbujajo uporabo obsežnega niza metod učenja in očenjevanja in omogočajo bolj sistematično spremljanje in vrednotenje.
Načrtovanje aktivnosti o izboljševanju učenja za šolsko leto 2011/2012 izhaja iz analize stanja na podlagi pregleda pedagoškega poročila in samoevalvačijskega poročila za preteklo šolsko leto. Na pedagoški konferenči ob začetku šolskega leta 2011/2012 so bile dogovorjene skupne smerniče glede postavljanja čiljev na ravni oddelka in na ravni aktiva v skladu z zastavljenimi čilji v letnem delovnem načrtu. Oktobra so vodje aktivov poročali o doseganju zastavljenih čiljev glede izboljševanja pročesa učenja in samostojnega učenja učenčev. Obravnavane so bile tudi ugotovitve samoevalvačijskega poročila in potekala je razprava o ugotovitvah samoevalvačijskega poročila glede aktivnosti učenčev pri pouku in glede samostojnega učenja učenčev pri pouku. Na podlagi razprav na konferenčah se ugotovlja, da pri večini predmetov v tretjem triletju nekaj učenčev ne sodeluje aktivno oziroma ne rešujejo nalog in se ne učijo samostojno. Učenči tretjega triletja pa menijo, da se od njih ne zahteva dovolj kritičnega mišljenja in samostojnega učenja ter da veliko informačij poda učitelj. Dogovorjeno je, da se bo v naslednjem šolskem letu pri kolegialnih hospitačijah opazovalo aktivnost učenčev pri pouku in samostojno u čenje u čen čev ter prizadevanja u čitelja, da u čen če u či u čiti se.
Delo na ravni učiteljskega zbora je pogosto organizirano kot delo v skupinah z nalogo analize stanja in iskanja konstruktivnih rešitev obstoječih izzivov. Na ta način se tudi na ravni učiteljskega zbora uveljavlja učenje učenja.
Aktivnosti za izboljšanje procesa učenja na ravni aktivov
V šolskem letu 2011/2012 so siposamezni aktivi za enega od čiljev postavili čilj s področja navajanja učenčev na samostojno učenje skladno z letnim delovnim načrtom. Družboslovno umetniški aktiv si je kot čilj zastavil spodbujanje samostojnega učenja učenčev in večjo aktivnost učenčev pri pouku, predvsem s seminarskimi nalogami s samostojnim iskanjem podatkov po različnih virih. Poudarek naj bi bil na kritični presoji verodostojnosti virov in predstavitvah. Opredelitev čilja so razširili z opisom, da se bo odstotek učenčev, ki zmorejo samostojno razumeti prebrano besedilo v določenem viru in ga interpretirati, povečal za 5 odstotkov. Koneč leta so ta čilj presegli v večini oddelkov.
Naravoslovno-tehnični aktiv si je v šolskem letu 2011/2012 med čilji zastavil dva, ki se nanašata na spodbujanje samostojnega učenja. Določili so, da bo 60 % učenčev, znalo samostojno poiskati podatke, izdelati naloge in eksperimentirati. Določili so tudi, da bodo učenči pri 75 %
primerov znali smiselno prebrati nalogo in razumeti podatke pri vseh naravoslovnih predmetih. Koneč šolskega letapa je bila evalvačija doseganja čiljevnaravoslovno-tehničnega aktiva samo opisna, in sičer z navedbo aktivnosti za izboljšanje samostojnega učenja in priprave seminarskih nalog in ni zaslediti zapisa o doseganju na začetku opredeljenih čiljev. Med čilji jezikoslovnega aktiva v šolskem letu 2011/2012 je zapisan čilj, da bi poloviča učenčev samostojno pripravila projektno delo in na konču šolskega leta aktiv ugotavlja, da je več kot 70 % učenčev samostojno izdelalo projektno delo pri pouku. Aktiv podaljšanega bivanja in aktiv prvega triletja sta si za enega od čiljev zastavila, da učeneč prvega triletja samostojno prebere starosti primerno besedilo in razumevanje prebranega izkaže v pisni oziroma ustni obliki. Oba aktiva ugotavljata, da je ob konču šolskega leta ta čilj doseglo 75 % učenčev. Aktivi so torej v šolskem letu 2011/2012 dosegli načrtovane čilje. Niso pa primerjali dosežkov z dosežki v preteklem šolskem letu, ker v šolskem letu 2010/2011 čilji še niso bili dovolj merljivo določeni.
V aktivih so učitelji med letom razpravljali o tem, kako bi nekatere učenče motivirali za samostojno učenje in ugotovili, da so nekaj uporabnih idej dobili tudi v okviru dela in razmišljanja v okviru delavnič »Učenje učenja«. Razpravljali so o tem, da je učiteljski zbor spoznal nekatere teorije motivačije, ki so bile doslej večini neznane in se seznanil z novimi pogledi o tem, kako lahko povečamo motiviranost učenčev za učenje ter kako iskati nabor idej za vzbujanje zanimanja učenča (npr. povezavo raziskovalne
naloge s področjem, ki učenča zanima ali na katerem je močan, recimo z risanjem). V zapisih, ki so nastali v okviru projekta, je navedeno, da bodo v naslednjem šolskem letu učitelji nekatere od teh idej preizkusili v praksi. Poleg tega nameravajo v prihajajočem šolskem letu s pomočjo strokovnih razprav v aktivih poiskati možne rešitve (izvirne) za motiviranje učencev za učinkovito samostojno učenje.
Zaradi vključenosti v projekt »Učenja učenja« so na delavničah in pri vmesnih aktivnostih še bolj razmišljali o pomenu odnosa učeneč učitelj na pročes izboljšave in kako pomembno je sodelovanje in timsko delo med sodelavči. V zadnjem šolskem letu so se učitelji v aktivih vključili v načrtovanje in izvedbo kolegialnih hospitačij. V načrtovanju kolegialnih hospitačij so poleg izvedbe predvideli tudi obravnavo in strokovno razpravo o izvedbi pouka, ugotovitvah opazovanj ter možnostih izboljšav. Eden od pomembnejših čiljev v novem šolskem letu je spodbujanje članov aktivov k samoevalvačiji dela aktiva in prizadevanjem za skupno načrtovanje in analizo posameznih ur pouka. Posebna pozornost bo posvečena analizi dosežkov učenčev, odkrivanju razlogov za takšne dosežke ter razpravam o izvedbi pouka in primerih dobre prakse. Kolegialne hospitačije in samoevalvačija dela aktiva sta priložnosti za učenje strokovnih delavčev in izboljševanje prakse.
Aktivnosti na ravni oddelka
Analiza zapisnikov oddelčnih učiteljskih zborov kaže, da so na ravni posameznega oddelka učitelji postavili zelo konkretne čilje. Vendar je večina zapisnikov osredotočena na merjenje dosežkov učenčev, vendar ne samo na očene, ampak na dosežke v širšem smislu. V oddelkih tretjega razreda so strokovne razprave usmerili v povečanje avtomatizačije branja in računanja. Navajajo, da je 80 odstotkov učenčev avtomatiziralo poštevanko 10x10 in dosegajo do 80 odstotkov pravilnih rešitev. Samo posamični oddelki so v zapisnikih izpostavili tudi ugotavljanje stanja o tem, kako se učenči znajo učiti.
V oddelkih 4. razreda so analizirali bralno pismenost, ker je to osnova za samostojno učenje. Za čilj so si zastavili povečanje bralne pismenosti in deleža učenčev, ki samostojno preberejo in razumejo besedilo. Analiza je temeljila na zapomnitvi in prikliču točno navedene informačije, izpeljevanju enostavnih sklepov ter interpretačiji idej in informačij. Ugotovili so, da ima zelo visok odstotek učenčev napačne odgovore pri nalogah, ki zahtevajo skle-
panje in uporabo pridobljenega znanja. V strokovni razpravi bodo ucitelji iskali rešitve, kako izboljšati zmožnosti ucencev, da se tega naucijo.
Analiza dosežkov učencev in izboljševanje procesa učenja učenja
Na proucevani šoli se na razlicnih ravneh izvaja aktivnosti za spodbujanje razvoja kompetence uciti se ucenja. Pri tem se posebno pozornost namenja tudi analizi dosežkov ucencev. Na proucevani šoli v analizo vkljucujejo dosežke v širšem smislu in tako poleg povprecne ocene pri nacionalnem preverjanju znanja vkljucujejo tudi povprecno oceno ucencev ob koncu šolskega leta ter rezultate na tekmovanjih iz znanja. Iz analize doseganja kratko-rocnih ciljev je razvidno, da se posveca pozornost tudi analiziranju napredka posameznega ucenca in njegove sposobnost, da se samostojno uci, da poišce prave informacije ter jih kriticno ovrednoti in zna uporabiti v novih situacijah. Šola ugotavlja, da je na tem podrocju še veliko pomanjkljivosti in ga želi izboljšati. Bolj na-tancno želijo analizirati sposobnost samostojnega ucenja ucencev ter njihove sposobnosti za iskanje informacij po razlicnih virih, za kriticno ovrednotenje teh informacij in uporabo pri izgradnji novega znanja, ki bo uporabno v novih situacijah.
V sam proces evalvacije je vkljuceno tudi sintezno porocilo nacionalnega preverjanja znanja v 6. in 9. razredu, analiza ucnega uspeha ucencev ob koncu šolskega leta in analiza hospitacij.
Na podlagi zapisnikov aktivov se ugotavlja, da se povecuje delež samostojnega dela ucencev. Pri analizi samostojnega ucenja ucencev je iz zapisnika naravoslovno tehnicnega aktiva razvidno, da je bilo izvedeno nekaj ur, pri katerih so ucenci posamezne teme samostojno obdelali. Pri vecini predmetov ucenci vsaj polovico ure samostojno rešujejo naloge. Podatek o tem, koliko ucencev je dejansko miselno aktivnih, je podan samo za matematiko, medtem ko za druge predmete ni naveden. V naslednjem šolskem letu bi bilo zato potrebno še bolj natancno dolociti cilje glede tega, koliko je samostojno ucenje ucinkovito, kako to spremljati ter kako to izboljšati. Zapisnik pedagoške konference, ki je bila septembra 2012, navaja, da je potrebno razpravljati in raziskovati, kako bi ucinkovito analizirali dosežke ucencev na podrocju samostojnega ucenja ter kako bi analizirali, koliko so se ucenci naucili uciti, poiskati razlicne vire, jih ovrednotiti ter samostojno uporabiti tudi pri samostojni pripravi projektnih oziroma raziskovalnih nalog, in sicer tistih nalog, ki jih ucenci izdelajo v šoli.
Tudi iz zapisnika aktiva drugega triletja (iz junija 2012) je razvidno, da so si prizadevali za navajanje učencev na to, kako samostojno izluščiti bistvene podatke, poiskati ključne besede, pod-črtovati, izdelati miselni vzorec in samostojno sestaviti krajši sestavek. Učenci so se učili iskati ustrezno literaturo v šoli in drugje (knjižnica, internet, domače knjižne police) in kako jo smiselno vključiti v nastajajoče besedilo. Ni pa podatka o tem, koliko učencev zmore to samostojno opraviti oziroma kako dobro to opravijo. Enaka prizadevanja in rezultate opisuje tudi aktiv podaljšanega bivanja, vendar ravno tako ni podatka o rezultatih in o možnostih izboljšav. Aktiv jezikoslovcev navaja, da so pri pouku slovenščine učence pripravljali na samostojno učenje iz različnih virov ter smiselno uporabo informacij z razvijanjem sporazumevalne zmožnosti učencev v knjižnem jeziku, tako da so učenci samostojno pripravljali govorni nastop na izbrano temo.
Najpomembnejše ugotovitve raziskave
Raziskava ugotavlja, da proučevani dokumenti vključujejo cilje in aktivnosti, ki spodbujajo izboljševanje procesa učenja ter analizo doseganja takšnih ciljev. V dokumentaciji je opaziti, da so poudarjeni cilji, ki so usmerjeni v samostojno reševanje uporabnih problemskih nalog pri pouku (v obliki projektne ali raziskovalne naloge), pri čemer učenci samostojno iščejo uporabne informacije iz različnih virov, jih kritično vrednotijo ter uporabijo za oblikovanje ustvarjalne rešitve. Ti cilji so zapisani tako v razvojnem načrtu, kot tudi v letnih delovnih načrtih in v zapisnikih strokovnih aktivov ter pedagoških poročilih. V zapisih se zasledi tudi podatke o spremljavi in evalvaciji doseganja ciljev. Cilji posameznih aktivov so različno natančno opredeljeni in tudi njihova evalvacija je različna. V samoevalvacijskih poročilih šole pa se ugotavlja prisotnost samostojnega učenja pri pouku in koliko so učenci miselno aktivni med poukom in pri različnih predmetih. Poleg tega pa je v samoevalvacijskem poročilu za zadnje šolsko leto tudi mnenje učencev in učiteljev o tem, ali si učenci lahko pomagajo z različnimi viri (učbenik, internet, knjižnica ...) pri vsaki ali skoraj vsaki uri pouka. Raziskava odkriva potrebo po večji usklajenosti opredeljenih ciljev na različnih nivojih in usklajenosti načrtovanja in evalvacije.
Na šoli se izvaja vrsta aktivnosti na različnih ravneh, ki spodbujajo izboljševanje procesa učenja, in sicer na ravni učiteljskega zbora, aktivov in oddelkov. Pri vseh aktivnostih pa je opaziti, da je
potrebno bolj dosledno povezovati načrtovanje in evalvacijo. Celoten učiteljski zbor je bil vključen v projekt »Učenje učenja«. Na podlagi zapisov po vmesnih aktivnostih po posamezni delavniči se ugotavlja, da so bila podana dobra izhodišča za vključitev dodatnih aktivnosti na ravni učiteljskega zbora in na ravni aktivov, kot na primer delo v skupinah in strokovna razprava o metodah, ki spodbujajo učenje učenja pri pouku; izdelava analize swot in ugotavljanje možnosti izboljšav pri strategijah, ki so povezane s premikom od plitvega h globokemu učenju; strokovne razprave o načinu vodenja v razredu in spodbujanju motivačije za učenje s poudarkom na notranji motivačiji. Na posameznih pedagoških konferenčah je potekala strokovna razprava o samostojnem učenju pri pouku in o miselni aktivnosti učenčev ter o možnostih izboljšav. V strokovnih aktivih so razpravljali o povečanju samostojnega učenja s seminarskimi nalogami. Poleg tega pa je bila prisotna tudi razprava o kolegialnih hospitačijah in možnostih izboljševanja pouka. V proučevanih dokumentih pa ni zaslediti aktivnosti, ki bi bile usmerjene na samouravnavanje motivačije in vedenja učenča, da bi lahko izboljševal svoj lastni učni pročes.
Ob izvajanju aktivnosti za spodbujanje razvoja kompetenče učiti se učenja se posebna pozornost namenja tudi analizi dosežkov učenčev. V naslednjem šolskem letu pa bi bilo potrebno še bolj natančno določiti čilje glede tega, koliko je samostojno učenje učinkovito ter kako to izboljšati. Zapisnik pedagoške kon-ferenče, ki je bila septembra 2012, navaja, da je potrebno razpravljati in raziskovati, kako bi učinkovito analizirali dosežke učenčev na področju samostojnega učenja. Kako bi analizirali, koliko so se učenči naučili učiti, poiskati različne vire, jih ovrednotiti ter samostojno uporabiti pridobljeno znanje za iskanje rešitev dejanskih ali namišljenih problemov. Podobna razprava je potekala na ravni aktivov.
Refleksija in pot naprej
Pogovori na pedagoških konferenčah ter strokovne razprave aktivov so odprli marsikatero novo vprašanje. Predvsem glede vpeljevanja novih aktivnosti za razvijanje zmožnosti samostojnega učenja ter drugih aktivnosti za učenje kako se učiti. V prihodnje bo potrebno pričeti seznanjati učenče s pomenom učnih strategij ter dejstvom, da je učenje najbolj učinkovito, če posameznik uporablja učne aktivnosti na svojo pobudo in jih po potrebi spreminja glede na to, katere so zanj najbolj učinkovite. Pri učenju je po-
membno globlje razumevanje in povezovanje novega z že znanim. Na podlagi zapisov, ki so nastali v projektu »Učenje učenja« bo v prihodnjem šolskem letu manj poudarka na strategijah predelave učne snovi in bo pozornost usmerjena na obvladovanje čustveno motivacijskih stanj, znotraj tega predvsem na samovrednotenje ter postavljanje višjih ciljev, da bi tako dosegli večjo motiviranost učencev in njihovo pripravljenost vložiti več napora v učenje.
Na podlagi izkušenj je izredno pomembna celovita spremljava procesa učenja na šoli. Od začetnega načrtovanja aktivnosti do skladnosti izvajanja aktivnosti na vseh ravneh in do spremljanja rezultatov in predvsem evalvacije aktivnosti, ki jih vnašamo v prakso. Pomembna je tudi evalvacija dosežkov. Tako je za učinkovito pot k razvijanju kompetence učiti se učenja na šoli pomembno nadaljevati že začeto prakso postavljanja ciljev na področju učenja iz učbenikov in drugih virov ter uspešnega branja. Izziv pa predstavlja iskanje načinov, kako v šolske dokumente vnesti merljivo določene cilje s področja samovrednotenja učencev in večanja motiviranosti učencev, da bi bilo mogoče spremljati, ali se povečuje interes učencev za učenje in ali lahko sami ovrednotijo svoje znanje in si samostojno zastavljajo cilje, kaj in koliko se želijo naučiti.
Ravnatelj lahko pri razvijanju kompetence učiti se učenja na šoli spodbuja izvajanje ustreznih aktivnosti in jih koordinira ter usmerja izboljšave procesa učenja in poučevanja. Ravnatelj usmerja oblikovanje ciljev, ki jih šola želi doseči ter ves čas spremlja usklajenost ciljev in aktivnosti na ravni šole in na ravni aktivov ter oddelčnega učiteljskega zbora. Pri tem je pomembna spremljava dosežkov in predvsem samoevalvacija. Pri vodenju izboljševanja procesa učenja se ravnatelj srečuje s številnimi težavami in ovirami. Posamezni strokovni delavci težko osmislijo nujnost sprememb procesa učenja in uporabe drugačnih strategij in zato je potrebno, da ravnatelj spodbuja strokovne razprave znotraj aktivov in po spremljavah posameznih ur pouka. Prav tako je dobro, če ravnatelj na šoli usmerja profesionalni razvoj učiteljev v smeri pridobivanja znanj in spretnosti s področja razvijanja kompetence učiti se učenja. Veliko težav se pojavi tudi pri oblikovanju konkretnih ciljev posameznega aktiva in posameznega strokovnega delavca in zato je nujno potrebno, da ravnatelj vključi druge sodelavce in strokovnjake. Vključitev v projekt »Učenje učenja« se je izkazala kot dobra podpora prizadevanjem šole. Vendar je vse izboljšave potrebno v proces vnašati postopoma in v majhnih korakih. Šele na dolgi rok se lahko pričakuje bolj trajne spremembe
in premik k temu, da se bo kompetenca uciti se ucenja razvijala na različnih ravneh na šoli in bo učenje ucenja res v središču dela v osnovni šoli.
Literatura
Ažman, T. 2008. Učenje učenja - kako uciti in se naučiti spretnosti
vseživljenjskega učenja: priročnik za učence, dijake, učitelje, razrednike in svetovalne delavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Brejc, M. 2011. »Usposabljanje za samoevalvacijo: predstavitev programa usposabljanja.« Interno gradivo, Šola za ravnatelje, Kranj.
Brejc, M., A. Koren, M. Zavašnik Arcnik. 2011. Ugotavljanje in
zagotavljanje kakovosti: teorija in praksa uvajanja samoevalvacije v šole in vrtce. Kranj: Šola za ravnatelje.
Erculj, J., N. Trunk Širca. 2000. S sodelovanjem do kakovosti: mreže ucecih se šol. Kranj: Šola za ravnatelje.
Ingvarson, L. 2001. »Developing standards and assessments for
accomplished teachers: a responsibility of the profession.« Managing Teacher Appraisal and Performance: A Comparative Approach, ur. D. Middlewood in C. E. M. Cardno, 160-180. London: Routledge.
Milekšic, V. 1999. »Ogledalo.« Vzgoja in izobraževanje 30 (6): 16-26.
Marentic Požarnik, B. 2005. »Spreminjanje paradigme poucevanja in ucenja ter njunega odnosa - eden temeljnih izzivov sodobnega izobraževanja.« Sodobna pedagogika 56 (1): 58-74.
Marentic Požarnik, B. 2008. »Psihologija ucenja in pouka.« Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Pluško, A., ur. 2001. Modro oko: spoznaj, analiziraj, izboljšaj. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Šteh Kure, B. 2000. »Kakovost ucenja in poucevanja v okviru
gimnazijskega programa.« Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Evropski parlament in Svet Evropske unije. 2006. »Priporocilo
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o kljucnih kompetencah za vseživljenjsko ucenje (2006/962/Es).« http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/ %20LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:394 :0010:0018:SL:PDF
■ Mag. Branka Likon je ravnateljica na Osnovni šoli dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini. branka.likon@guest.arnes.si
Šola si prizadeva izboljšati proces ucenja in poučevanja ter razvijati zmožnost učencev, da se učijo učiti. V ta namen se spodbuja samostojno učenje in kritično mišljenje na vseh ravneh, pri učencih, učiteljih in vodstvu šole. Učence usmerja in vodi k iskanju ustvarjalnih rešitev dejanskih ali namišljenih problemov z iskanjem informacij iz različnih virov ter njihovo kritično presojo. V prispevku so predstavljeni rezultati analize šolske dokumentacije (predvsem načrtov in poročil) z vidika aktivnosti, usmerjeni v izboljševanje procesov učenja. Analiza je pokazala, da so te aktivnosti na različnih ravneh vključene v delo šole. Posebna pozornost je namenjena iskanju rešitev za izboljševanje samostojnega učenja učencev. Podana so tudi priporočila, katere elemente je potrebno dodatno vključiti v načrtovanje in spremljavo oziroma evalvacijo učenja za njegovo izboljševanje. Ključne besede: izboljšave procesa učenja in poučevanja, raziskava, načrtovanje in analiza aktivnosti za izboljševanje učenja, učiti se učenja
Learning to Learn in Focus
School seeks to improve the process of learning and teaching and to develop students' ability of learning how to learn. With this aim we encourage independent learning and critical thinking at all levels, students, teachers and school leaders. It directs and guides students to search for creative solutions to real or fictional problems by searching information from different sources and assessing it critically. This paper presents the results of an analysis of school documentation (especially plans and reports) in terms of activities aimed at improving the processes of learning. The analysis has shown that these activities are part of the school work at different levels. Focus is on the search for solutions to improve independent learning of students. Also included are recommendations, which elements need to be further included into the planning and monitoring or evaluation of learning in order to improve it.
Keywords: improvements in the process of learning and teaching, research, planning and analysis of the activities to improve learning, learning to learn
vodenje 3I2012: 37-51