Janko Sicherl:
Potovanje po zraku.
V starih časih so popotniki potovali največ z vozom. Po slabih cestah so se premikale iz kraja v kraj težke kočije, v katere so vpregli včasih tudi po dva para konj. Te »pošte« so vozile redke pot-nike in pisemske ter denarne pošilj-ke. A že v tistUi časih so napovedo-vali, da bo prišel čas, ko bodo po svetu brzele želez-ne kače in bodo po zraku letali že-lezni ptiči. In res! Velik prevrat v po-tovanjih so nam prinesli stroji, ki opravljajo želez-niški in avto- ter zračni promet. Da-                        Trara> trara> Pošta se PelJa • • •
nes potujemo hitro in   udobno   z   vlakom,   avtomobilom in celo po zraku.
Za zračni promet skrbe razne družbe, ki grade velika moderna leta-lišča,   postaje   ter   potniška   letala.   Ta   letala   prevažajo   potnike,   posto,
Živahen promet na modernem letališču.
29
prtljago in blago. Potniki so privezani na sedežih v lični hišici v kabini, iz katere vidijo med polelom na vse strani. Moderne kabine so zgrajene tako, da se v primeru nevarnosti lahko z velikim padalom s potniki spuste na zemljo.
Naše letalstvo ima že dokaj lepe zračne zveze med kraji v državi kakor tudi s sosednimi državami.
Saj Vam je znano, da imamo tudi v Ljubljani letališče. Od tu Vas ponese srebrn ptič v pol ure čez Karavanke v Celovec ali pa na sinje Jadransko morje na Sušak. Zračne poti so kratke, potovanje je hitro. Tako je n. pr. zračno potovanje iz Beograda v Sarajevo 13krat hitrejše kakor  po železnici.
Navedem nekaj zračnih zvez, ki jih poiščite na zemljevidih: Dub-rovnik—Sušak—Dunaj — Praga.
Veliko križišče zračnih prog je v Zemunu. Tako bo spomladi letalo čez Zemun veliko potniško letalo, v katerem bo prostora za 25 potnikov in za 2000 kg blaga. Letalo bo vzdrževalo redno zvezo med Italijo in Romunijo. Za progo Rim—Benetke čez Jadransko morje—Sarajevo—Zemun bo potrebovalo samo 2 uri 40 minut. (V tem času se pripeljemo z vlakom iz Ljubljane čez Jeseiiice do Bleda, ako nimajo vlaki zamude.)
Vein, da ste navdušeni letalci. Saj ste scefrali vse stare zvezke in delaii iz njifa. papirnate ptičfe — aeroplane. V višave hočete! Dobro, letimo! Ali se bojite? Ne bo nič hudega, 'bo samo v mislih. Letalo že čaka. Vstopimo po stopnicah v trup velikega ptiča. Že sedimo, pripeti z jermeni na sedežih. Veternice-propelerji zaropotajo, da nam je kar tesno pri srcu. Letalo se je zazibalo na koiesih in se odtrgalo od zemlje — smo že v zraku! Še preden se zavemo, srno že »ptiči« in gledamo z začudenjem na ta prekrasni božji svet. Globoko pod nami pisana slika, resničen zemljevid. Preproga, fkana iz travnikov, polj in gozdov, posejana z belimi vasmi, vmes pa bele nitke — ceste in vode. Od veselja hočemo zavriskati, pa nas nenadoma preseneti tunel: letimo skozi oblak. Ujeli sino tudi nekaj kapljic dežja. Nič zato! Dežnika ne potrebujemo, saj smo pod streho. Sicer pa se v zavojih že zopet spuščamo proti zemlji. Polet je kratek, saj smo imeli le brezplačne »karte«. Ptič je sedel na tla. Živi in  zdravi smo zopet na varnem.
Seveda, nesreča ne počiva nikoli in nikjer. Spominjam se še nesreče, ko je v Ameriki pri pristanku zgorel veliki nemški zrakoplov »Hinden-burg«, ker se je vžgal plin. Nemci bodo zgradili novo »cigaro« in jo bodo radi varnosti napoluili s helijem, ki se ne vname.
Orjaška letala za prekooceanski potniški promet bodo zgradili tudi Angleži in Aaieričani. Ti leteči hoteli bodo večji od ladje, s katero je Kolumb  priplul v  Arneriko.   Največja hitrost   bo znašala 300 km na   uro.
Kaj ne, velikanski napredek se kaže v letalstvu. Kaj pa pri Vas ? Vaš napredek pri učenju? Glejte, da ne boste prehitro »leteli«. Kdor visoko leta — nizko pade!
Brez šole ni nič. Tudi letalci imajo iežke šole. Ko dorastete, boste mogoče tudi Vi stopili v šolo za mlade pilote in si boste služili kruh kot skrbni  letalci pod sinjim nebom.
30