332 Naši dopisi. Iz Gradca 28. sept. —k— Kar ao „Novice^* v 38. listu ozDanovale, zgodilo seje! Zbor ne m šk o-a v-strijskih naravoslovcev ni bil druzega niČ nego velikonemška demonstracija. Al to tudi ni čudo, kajti V našem Gradcu je gnjezdo onih mož, ki bi že davno radi otresli „svinčene podplati*', da bi lože iz Avstrije sfrčali v veliko Germanijo. Ce je treba kakega „liberalnega'' škandala ali pa „velikonemške'' komedije, izbere naj se Gradec, in stvar je gotova. Da so Graski skandali celo na višem mestu zbudili nevoljo, to je videl in čutil dr. Rechbauer, predsednik Dunajskega državnega zbora, dosti očitno, ker ga cesar, ko se jim je unidan poklonila Avstrijska delegacija, še pogledali niso, spominjajo se njegove glasovite zdravice, 8 katero je čestital županu Graškemu „o velikih zaslugah", da je poulična drhal preganjala Don Alfonsa. Temu škandalu pa so o shodu nemških naravoslovcev dodali kolovodje velikonemški druzega, namreč to, da z mestne hiše in še druzih hiš so vihrale veli koli emske (črno-belo-rdeče) zastave, Avstrijske pa skoro videti ni bilo! In kaj se je zgodilo pri skupnem obedu, s katerim se je končal naravoslovski zbor? Deželni glavar dr. Kaiserfeld, po domače Blagotinšek, mož s „svinčenimi podplati'', je prvi začel napitnice z zdravico na slogo a v str i j sko-nemško. Ko so se tej zdravici zahvalili pričujoči, vstane velikonemec dvorni svetovalec Rineken in nazdravi skozi in skozi nemškemu Gradcu. Ta zdravica iznevolji pa cesarskega namestnika barona Kilbecka tako, da se hipoma vzdigne in Rineken-u nasproti nazdravi Avstrijskemu Gradcu. To pa razkači znanega velikonemca, po očetu Slovenca, dr. Kozjeka tako, da prime za kozarec in demonstrativno napije v to ime, da nemško in Avstrijsko sta pojma identična in nerazdeljiva. S to napitnico je Kozjek hotel v kozji rogvgnati ces. namestnika, ki pa mu to demonstracijo povrne s tem, da klobuk vzame in zapusti dvorano. Da je namestnikov odhod zeI6 potrl velikonemške demonstrante, razume se samo po sebi. Gledć na obnašanje o Don Alfonsovi affairi, katere ni hotela zabraniti mestna gosposka, in na še druge dogodbe, ni tedaj čuda, da se županstvu vzame policija, in da namesto mestne nastopi cesarska, za katero deželna vlada že dela priprave, ki bode stala državi na leto in dan okoli 60.000 gld.; se v6 da bode ministerstvo moralo napeti vse svoje moči, da mu ta predlog obveljd v državnem zboru, v katerem sedi mnogo velikonemcev avstrijskih, ne toliko zarad velike svote, ampak zato, ker se odvzetje policije smatrati mora za kazen županstva. Vprašanje drugo je pa še to: ali potem , da 80 cesar očitno nevoljo izrekli o obnašanji dr. Rechbauer j a, bode on mogel vpribodnje še ostati načelnik državnega zbora? — V omenjeni shod je prišlo sicer iz Nemčije mnogo naravoslovcev in zdravnikovi vendar izostalo je več korifej, katerih so pričakovali • ^ taki shodi so že zastareli in bodo v malo letih popol noma zaspali, vsaj nimajo nobene koristi, samo to, da sj drug z drugim osebno seznani; kar pa kdo novega Jg, I najde in povedati ve, to pov6 v stoternib časnikih i^ i knjigah. — Zamolčati pa vendar ne smem tega, da znamenite najdbe o stavbah nakolćh Ljubljanskega močvirja, o katerih je govoril vaš muzealni kustos gosp Deschmann, so izbudile občno pozornost. V Gorici 2. okt. — Dasi so zdaj pri nas se počitnice, čuti se vendar nekako posebno gibanje v šolskih krogih. Razstava učnih pomočkov je pred durmi. Dne 12. t. m. se prične deželna učiteljska konferencija in tisti dan se odpre tudi razstava, katera čedalje širje kroge zanima. Ena dvorana, dve veliki in 2 manjši sobi ste polni raznovrstnih reči, o kakoršnih se nekdanjim našim učiteljem še sanjalo ni. Obiskovalci razstave bodo plačevali nekaj krajcarjev vstopnine; učitelji pa so je oproščeni. Nadejamo se, da naša razstava mnogo ljudi v Gorico privabi; razstavljene reči bodo gotovo ogledovanja vredne. — Sestavljena je že tudi sodnija (jury), ki bo imela razsoditi, kaj je resnično za šolski poduk dobro in pa komu in čemu da gre prednost. — Grof Chambord pride v Gorico 8. decembra t. i. in ostane tu 5 mesecev. — V Stračicah, v Ritterjevi sviloprej-nici, se je zgodila v ponedeljek (27/9.) zjutraj grozna nesreča. Delavca Jož. Stopar-ja, še le 34 let starega, je neko kolo (turbina) v enem trenutku na kose raztrgalo. On ni imel pri ^tistem kolesu nič opraviti in cel6 v tisti sobani ne. Sel je memo, in, ker je bilo kolo nekako zacvililo, hotel je pogledati, kaj je, in po njem je bilo! — Naš vrli deželni šolski nadzornik g.. Klodič nam je spet pri ministerstvu nekaj pridobil. Kakor v Kobaridu, na Prošeku in v Tržiču (laškem)^ tako bo tudi tukaj v Gorici „pripravljavnica'i| za učiteljsko izobraževališče. Kdor je dovršil z dobrim vspehom ljudsko šolo in je 14 let star, stopi lahko v to pripravljavnico, in, če je nepremožen, bode dobival 50 gold. podpore na leto. Gospod Klodič imaj hvalevredni namen, pripravljati si neodvisno odi gimnazija in realke kandidatov za učiteljstvo. Dom sedaj 80 hodili v učiteljsko izobraževališče po veČeiJ taki mladenci, ki niso mogli v omenjenih srednjih šolaM več naprej. Sicer pa ima biti „pripravljavnica" ob eneiJ tudi nekak viši razred ljudske ali meščanske šole, m katerem se dijaki lahko kaj navadijo za praktično živ J ljenje. — Učitelji, ki obiskujejo tukaj kmetijstven« tečaj, pojdejo letos ogledovat kmetije in kmetijske! naprave v Karmin in Videm v drugo pa v Sežano ioH Lipico. Slišimo, da se italijanski učitelji zarad pomanjk-, Ijivega poduka pritožujejo. — Preuravnana kmetijska* šola se je včeraj (1. oktobra) odprla, pa ni ne direk^' torja tu ne učnega načrta. — Vendima se je letos zal nekaj dni zakasnila. Brici bodo trgali še le od 4. t. m»l naprej, Lahi pa okoli 12. oktobra. Kraševci so trgalij ta teden. fl ^ Iz Gorice 2. okt. M. K. — Slušatelji kmetijskega ¦ tečaja so se 22. dne t. m. praktično vadili z kislino-merom vinsko kislino meriti v vinu in z vinsko vag(^ preiskovati, množino alkohola v njem, kar je vsakemim vinorejcu vedeti treba. Pri tej priložnosti je gosp. P''?'] fesor Povše povdarjal korist in potrebo, da bi komisij^ izurjenih vinorejcev določevalo čas trgatve, ker od prafl vega časa trgatve je zel6 odvisna razmera med alkohol lom in kislino; vsaj tudi jesenska toplota še grozdji« kislino zmanjšuje, sladkor pa množi. — 2. dne t. m. j^ pa bil izlet pod vodstvom gosp. profesorjev v zavodH gluhonemov, kjer se je razkazovala slušateljem km^'B tijskega tečaja čbelo- in riboreja; s katerima se peč^ ^o?o. Pavletič, občespoštovani vodja imenovanega za-^^ja. Potem je peljal g. Pavletič svoje goste na vrt, kier se gluhonemi v sadjereji podučujejo. Pri tej priliki Jpo videli gluhoneme, ki so na nekatera vprašanja že nrav dobro in zadosti razločno odgovarjali. V srce pa \q smili človeku videti lepe in zdrave dečke, kako se trudijo z očmi zloge iz ust učitelja kopirati. Lahko si pa tudi vsakdo misli, kako silno težavno nalogo imajo učitelji tega zavoda, ki učijo govoriti, čitati in pisati učence, kateri so gluhi in mutasti. Res, veliki dobrotnik človeštva so taki možje! iz Istre 1. okt. J. V. *) — Naj Vam kaj malega povem o letošnji Idterski letini. Belega žita smo malo namlatili, a še to bilo je snetljivo in paljivo; turšice bo ujnogo; koriin iz debelih zemelj gnjije; grozdje je po j-avninah nekaj bolno, po mnogih mestih ga je toča pobila, kakor od Buzeta ^do Vranje in preko Učke po Lovranščini, potlej po Zminjščini in še po nekaterih drugih krajih; a po viših vinogradih je jako lepo in bogato; samo škoda, da ga Istran prerano potrga, zato mu vino ni izvrstno. Mlado vino, ako je dobro, se prodaja po 8 gold. špud (52 bokalov). Vinski sodi iz jelovine pa še niso bili nikoli tako dragi tukaj, kakor letos; kolikor veder meri sod, po tolikokrat 1 gold. 50 kraje, hočejo bačvari za-nj imeti. V Pazinu plačevajo funt belega grozdja za vino po 2 solda, a teran po 4 solde. Istra ima še malo jabelčnih in hruševih debel, in še na teh, kar jih je, ni bilo nič sadja, češp (mi jih imenujemo kreke) smo pa toliko imeli, da se je drevje pod njimi lomilo; na drobno so jih prodavali funt po soldu; sušilnic zanje nimamo, v krušnih pečih jih pe-kevamo, ali jih v kotlu kuhamo, pa jih na solncu su-Ševamo, tudi jih razpucamo, in na solncu sušimo. Nekateri, kateri imajo žganjarske kotle, so si jih pokuhali v slivovico; kateri jih pa nimajo, so jih prešičem po-krmili, ali pa so jim segnjile. Iz Kofcricc pri Eranji. {Ponudba sadnih dreves in pa lončenih cevi za vodotoke,) Približuje se nam jesen, ko drevesa zaspijo; z njo tedaj pride najbolji Čas za presajanje drevja. Znano je „Novicam**, da sva z ranjkim gosp, Pintarjem spravila prav veliko sort sadnega drevja skupaj, ki se pri meni po nizki ceni dobiva, namreč: jablane po 30 kr., hruške po 40, češplje po 40, češnje čez seženj visoke s čvrsto krono po 33 kraje., divjakov jabelčnih in hruševih z dobro korenino 100 po 1 gold. 50 kr. Da svoje jrobe ne hvalim prenapeto, temu je dokaz to, da so Stajarski sadjerejci dosihmal že naročili nad 300 dreves. — Lončenih cevi za vodo-toče z mašino si. kmetijske družbe narejenih imam več 1000 sežnjev, s Čvetero večjo ali manjšo votlino, namreč na 1Y2, 2 in 3 palce; seženj cevi z najmanjšo luknjo dajem po 70 kraje. Dobrote teh cevi se vsak lahko prepriča pri fajmoštru v Kamnigorici. Kdor želi tak vodotoč, naj mi piše, da pridem dotični svet ogledat; pot storim na svoje stroške. Andrej Net. Kranjska gora 19. sept. J. H.**) (Veselje^ strah in srečen izid,) Nova maša dopoldne, brez števila ljudi; zvečer pa ogenj. Vendar delavnost domačih, posebno pa Ratečanov in Podkorencev, je ogromno nesrečo odvrnila, da je edino le eno poslopje zgorelo, pohištvo druzih pa ostalo. Toda ni čuda, ker zanikernost nekaterih je kriva, da še nimamo gasilnice. Hvala, presrčna hvala zato Vsem, ki so gasiti pomagali, posebno Janezu Mežiku po domače Bais-u iz Rateč. Iz Zaloga pod Ljubljano 5. okt. {^^Narodova^^ revica.) Samomori so v sedanjem „liberalnem*^ času vsakdanje ^^ *} Ne čudite se, da pisem Slovencem ne običajne opeto-^palne glagole; mi Istrani jih pravilno rabimo. Pis. B **) Zakasnjeno. Vred. 1 dogodbe po svetu; tudi pri nas je unidan neka ženska v Ljubljanico skočila. „Narod*' pa zato v svojem 220. listu tako bridko solze pretaka, da ne bi vedeli, ali bi se nam potopljena babiira bolj smilila ali pa „Narodovo" mehko serce, ko ne bi vedeli, da je njegov pisar solz6 po tej „revici** točil le zato, da je zopet le brco dal — ,,maši in krščanskemu nauku"! Ni vredno pričkati se z „Narodovci**, le to jim povemo, da bi jih moralo sram biti tako očitno se blamirati pred svetom in kazati, da cel6 nič ne poznajo postav. Ona babiira, še precej močna ženska, se je klatila kakih 40 let po Trstu, Aleksandriji in druzih krajih Afrike; zdaj so jo našim ljudem cel6 neznana iz Trsta pognali domii, in tu je hotela od županstva „lepo*' stanovanje in vsak dan dober „speisezettel''. Temu se je po §. 25. domovinske postave uprlo županstvo — in vlaČuga je šla — v Ljubljanico. To je istorija Narodove „revice"! Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 2. okL) Sklenilo se je, da se najodličnejim učencem vino- in sadje-rejske šole na Slapu po končanem dveletnem šolskem tečaju konec meseca oktobra dado primerna šolska darila. — Posestniku grajščine Grm pri Novemmestu se je na dotično vprašanje odgovorilo, da še ni od mi-nisterstva odgovora zarad državne subvencije za napravo kmetijske šole, od katere je deloma odvisen tudi začetek novega šolskega tečaja na gozdarski šoli v Saeperku. — Na predložene dotične obravnave zarad podučevaoja nemščine v enorazredni ljudski šoli v Radečah na Dolenskem in zarad splošnega vpeljanja nemškega učnega jezika v 3. in 4. razredu ljudske šole v Kamniku — odgovori se deželnemu šolskemu svetu negativno. — Odgovor c. kr. deželne nadsodnije v Gradcu, da v pritožbah več občin zoper nemško občevanje nekaterih sodnij s slovenskim ljudstvom ne najde povoda (?) da bi v tem obziru kaj ukrenila, ker so te pritožbe le splošnega zadržaja ter ne naštevajo posamesnih slučajev, vzame se na znanje in dotičnim občinam dd na vednost. — Deželni odbor je na prošnjo podpiralnega društva sklenil, da se stara obnošena ženska obleka, ki v tukajšnji posilni delalnici po odhodu posiljenk v Lan-kovice ni za nobeno pravo rabo veČ, podari za pribež-nike iz Bosne in Hercegovine. | — Gospoda dr. Karol Bleiv^eis in deželni inženir Witschel sta po tritedenskem ogledovanji norišnic na Tirolskem, Švicarskem, Nemškem, Ceskem, Moravskom prišla danes nazaj. . — [Darovi za kristjanske ubežnike iz Bosne in Er-cegovine na Avstrijsko zemljo): gosp. dr. P. iz nabire po Dolenskem 12 gold., gosp. Luka Robič 5 gold., iz Istre gosp. župnik Golmajer 5 gold. in gosp. Snoj, farman v Marezgi 5 gold., — skupaj 27 gold., z doštetimi 122 gold. -— 149 gold. in 1 zlat. Ta znesek je vredništvo kar naravnost poslalo v Zagreb predsedniku odbora dr. Mazzuri. Prosimo še! -— {Na korist Ercegovinskih in Bosniskih sirot) je „Sokolov*^ odbor 2. dne t. m. v čitalnični restavraciji napravil zabavo, ki je lepo spolnila svoj blagi namen. Program mikaven, izvršitev njega hvalevredna, dobitkov lepih veliko, — kar pa je najlepše bilo: 152 gold. 50 kraje, čistega dobička za podporo jugoslovenskih siromakov. — (Čitalnica združena z dramatičnim društvom) namerava v isti namen napraviti veliko ,,besedo" v tukajšnjem gledališči. — Da ni povsod na Kranjskem taka, da bi bil letošnji krompir droban ali da gnjije, prepričali smo se na krompirji, ki smo ga iz St. Vidske okolice na ogled in za pokušnjo dobili; tako iavrsten po hitri kuhi, dobrem okusu in debelosti je, da si ne moremo boljega želeti. Izvira pa ta lepi krompir iz enega centa, ki ga 333 je za napredek kmetijstva jako marljivi gospod pred 4. leti od kmetijske družbe kupil. — (V popravo.) Kar v št. 36 tega lista od 8. sept. neki France Kadilnik trdi^ da namreč jaz ^^lansko leto pa tudi letos na verhuncu Triglava nisem bil", je skoz m skoz neresnično. Prof. Vilj. Linhart. Ljubljana 1. oktobra 1875. — {Pohirki iz časnikov,) V nekaterih časnikih slovenskih se čujejo glasovi po „spravi" med staro- in mladoslovenci in Goriški „Glas" nam je to „spravo" že oklical za „fait aceomplie". Lepo in dobro bo, če bode to; al kdor za besede nič ne dd, čaka le dokazov; zato so manj sangvinični narodni možje še zmi-rom — neverni Tomaži. „Novice" so v 1. letošnjem listu objavile dvojno pismo o tej važni zadevi pod naslovom „pogajanje za slogo Slovencev", rekši, da „popolna sprava med slovenskima strankama se mahoma izvrši s tem, da narodnjaci, ki so se izneverili častitljivi slovenski zastavi z ničnimi pretvezami, se vrnejo zopet pod to zastavo nazaj." Al, žalibog, o tem ni sledu ne tirii! Zato nam je — naj nam častiti „Glas" tega ne vzame za zeI6 — njegov optimizem — zastavica, za katero čakamo uganjke. Bog daj, da se motimo! Kar vidimo nepremenjeno na Češkem, to ostane tudi na Slovenskem, dokler se ljudstvu ne odprć oči, da — liberalizem današnjih dni je zmirom isti, naj bode v nemčurskem fraku ali v slovenski surki. — „Laibacherica" toži, da zapuščina dr. Costova ne najde kupca v domovini njegovi. To pač so le kroko-diljeve solze lista, ki bi bil, dokler je ranjki rodoljub živel, ga s „Tagblattom" in „Slov. Narodom" vred v žlici vode potopil. Privrženci vseh teh 3 listov tudi dozdaj še niso ne vinarja zložili zato, da bi se spominek postavil onemu možu, o čegar literarni zapuščini zdaj „Laibacherica" toži, da gre čez meje Kranjske. 334 -