33. številka. / V Trstu, v soboto 23. aprila 1892. Tečaj XVII. „E D I N O S T" obaja dvakrat na teden. Tanko tredo in »oboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stane: ta tbb leto jI. fl, —; izven Ar«t. 9.— g\. la polu leta „ 3.—: „ , 4.50 „ » četrt leta „ 1.50; „ , 2.25 , PoHftmirne Številke se dobivajo t pro-dftjalnicah tobaka v Tritu po fc no*.. ▼ Gorioi in t Ajdovićlnl po • hot, N» naročbc brez priložen* naročnine npravniitvo ne osira. EDINOST Oglasi in oznanila fle račune po 8 no ▼ rftLica t petitu ; za nuloVS x debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne lahvale, osmrtnice itd. •« račune po pogodbi. V»i dopisi se pošiljajo uredništvu Piazs« Caserma it. 3. Vsako pismo mora biti frankoraiio ker nefran kovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate pre-joma, upravnlštvo Piazzn Caserma št. 51 Odprte reklamacije o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • v .dlaoat j. aoii Deželni zbor isterski. IX. seja, dne 2. aprila 1892. Dr. L i u 8 žita zapisnik, kateri se potrdi, Posl. M a n d i č Žita italijansko izjavo, « katero konstatuje, da so ga po svršetku VII. seje insultovali nekateri poslušalci iz galerije imenovaje ga „boj a". Zahteva, da se njegova izjava sprejme v denašnji zapisnik. Predsednik obžaluje dogodjaj, a pravi, da se to ne more sprejeti v zapisnik. Posl. V o 1 a r i č tudi čita italijansko izjavo, s katero konstatuje, da ga galerija, sledeča poslanca Wassermanna, kateri ga je imenoval „beetia", psuje, imenovaje ga „Buldogg", Dalje, da je njemu in poslan* cema Mandiču in Štangerju, ki staišla z njim, delavec na ulici zaklical : Maledetta razza ........! Tudi on zahteva, da se ta izjava sprejme v zapisnik. Posl. „vitez* Wassermann vi-težko taji, da bi bil rekel „Bestia". Rekel daje „basta*. Manjšina, ki sedi poleg njega, odločno ugovarja. Dr. D u k i č izjavlja, da je precej opozoril na to svojega soseda posl. Marinonija. Predsednik kriči. Dr. A m o r o s o predlaga prehod dnevni red. Predsednik govori o vsein mogočem, samo da bi izpričal Was8ertnanna. Posl. Jenko prosi za besedo. Predsednik mu je ne dovoli. Jenko zahteva besedo za osebno zadevo in prične čitati slično izjavo tudi v italijanskem jeziku. Predsednik kriči kakor besen. Jenko čita daljo. Pred s e d n i k odvzame mu besedo. Jenko ga ne razumo in pročita do konca izjavo, s katero konstatuje, da so v nekej ulici delavoi iz dveh delavnio njega, dr. Vola-riča in Soršiča insultovali z razžaljivimi besedami. Zahteva tudi, da se izjava sprejme v zapisnik. Posl. 8 b i s & poroča o prošnji županov otoka Krka, naj bi jih dež. zbor PODLISTEK Kako se je ženil!? Pripoveduje Levin. (Konec.) „Pa naj me, poskušati hočem še enkrat I* Drovi imaš pravo priložnost. Njenega očeta ni doma, šel je menda v Trst po opravkih. Hudega psa tudi lahko ukrotiš: neses mu kos kruha in gotovo ugrizne rajši kruh, nego tvojo šepavo nogo ! Najdeš jo Bamo in lahko jej poveš na uho, kako te f tvojem srcu žge goreča ljubezen do nje. — Ako bi jaz bil tam, rekel bi jej da me v želodcu žge; pa ne ljubezen, temuč ljuba žganjska kapljica!" * * * Ni nam treba praviti, da je bil Mevža te prilike vesel ter jo hotel tudi uporabiti. Ves dan je mislil, kako se bode držal, kako joj razkrije svojo ljubezen. — Bolj drzen moram biti, modroval je sam pri sebi; kaj bi se bal; ženska naj se moškemu pokori in ne mož babi! Tresel se ne bodem kakor onikrat pred njo; kar odločno jej hočem reči, da imam toliko in toliko denarja, da bodem pridno naprej podprl z izjavo, da bi Brneli sekati drevesa po dosedanji navadi, pustivši v zemlji štor, iz katerega potem poganja mladje (sjek na čulac). Dr. Stanič stavi v tej zadevi predloge. Dr. V o 1 a r i č podpira jih. Tu ne gre za drugo, nego da se UBtreže narodu po potrebi in okolnostih. Želi, da se pušča potrebno število semenskih dreves. Sicer se sklicuje na svoj govor iz leta 1889. v zadevi. — Sprejeto. Dr. Costantini poroča o zakonskoj osnovi, po kateroj bi bile nove delavske hiše oproščene raznih doklad na davke. Dr. Fragiacomo, župan Piranski, govori proti, ker da bi bile oškodovane občine. Dr. D u k i č ne bi bil govoril, da ni čul predgovornika, ki hoče zastopati korist občine, a ne ve, kaj se dogaja zadnjih 20 let. Četvrti (delavski) stan ne bo zahteval samo pravic, nego tudi dela. Ako ga ne najde, priskočiti mu bode morale na pomoč država, dežela in občina. Bolje je torej odpustiti mu doklade, nego pod pirati ga iz občinske blagajne. Govore še vladni komisar Eluschegg in posl. Stanič (katerega podpre Wai-r e r m a n n), Babuder in poročevalec. Fragiacomov predlog za prehod na dnevni red ni podprt niti od jednega po slanca in torej ne pride v obravnavo. Zakon je sprejet v 2. in 3. čitanji. Posl. dr. Fragiaoomo poroča o štipendijski zakladi Fillipini in predlaga, da se dotična prošnja odkloni. Sprejeto brez debate. Isti poroča o delovanju deželnega kulturnega sveta. Govorita posl. Babuder in Stanič. Potem dr. V o 1 a r i č obsojuje delovanje tega Bveta, ki gre lo za tem, da Slovane uniči materijalno in moralno. Posl. M a n d i č izjavlja, da bode ne koliko opazil na to, kar so omenjali pred s tem denarjem gospodaril in v malo letih da prigospodarim toliko, kolikor si ne upa noben drugi v naši vasi; da naj bode moja, ker jo — ljubim. O to pač! Gotovo bode vesela, ko to zasliši, da jo namreč še zdaj rad imam, čeprav se mi je zadnjikrat tako porogljivo posmejala. Tudi šopek cvetic jej hočem nesti ter obljubiti, da jej vsak praznik jednega prinesem. Jaz vem, da me bode takrat rada poslušala ter mi obljubila, da se z mano poroči, ako tudi mi oni zatelebani Jožo vedno pravi, da vsaka baba je križ. Ona gotovo mi bode dobra družica in ženica. Oj, kako sem srečen, poskočil bi od veselja ! — Komaj je dočakal večera; po odzvo-njeni avemariji, ko se je mrak naredil, bil je že na stezi, ki pelje proti Rezinem stanovanju. Ali prezgodaj se mu je še zdelo ter sedel je nekoliko pod neko drevo, da še nekoje trenotke počaka. V roki imel je šopek cvetic, v ustih nezapaljeno vržinko, kakorsne ni po zadnjej, ko je pri Rezi bil, več pušil; zapalil jo za to nt, da najde, ko v hišo pride, kak izgovor, po kaj je prišel : poprosi namreč malo ognja. Ko jo pod onim drevesom dve ali tri sekunde posedel ter mislil, da že preveč govorniki. Posl. Babuder predočil je žalostno stanje vinoreje. On zdihuje po onih časih, ko ni bilo filoksere, peronospore itd. Poskusilo se je, kakor drugod, z ameri-čaottkimi trtami, a ti poskusi niso imeli zaželjenega uspeha. Ako bode slo tako dalje, vzdihovali bodemo rekoč : Istra bila je vinorodna dežela. A tudi že sedanje razmere so jako nepovoljne, ker se ne more prodati vina. Kajti skoro gotovo je, da se bode Italija poslužila znane klavzule v pogodbi z Avstrijo, kar je prestrašilo trgovce in krčmarje, da neČejo vina za nobeno ceno. A naš deželni kulturni svet je ob svojem času izdelal spomenico, v katerej zagotavlja, da klavzula ne bode škodovala Istrit V bližnjoj bodočnosti skusili bodemo, da bode jako škodovala. Govorniki večine pa o vsem tem molče. Posl. Stanič omenjal je filoksere in nevarnosti, v katerej smo. A ni omenjal, da je v deželnem kulturnem svetu stavil dr. Vitezič predlog, naj bi vlada v nekako nadomestilo dovolila sejanje tabaka tudi na kvarnerskih otocih in da je deželni kul turni svet zavrgel ta predlog, kakor zavrne vsacega, ki se stavi od naših zastopnikov. — Dalje je dr. Stanič izrekel željo, da bi tajnik kulturnega sveta prepotoval deželo. A to ni samo želja, to je tožba, to je ostro karanje onega, ki ga vodi. Ker, ako tajnik ne pozna dežele, ne more svojih skušenj povsod uporabiti. Govoreč o vrtih, omenjal je poslanec Babuder poleg Poreškega tudi Klanskega in Pazinskega. K temu pristavlja govornik, da ee bode v Klani dosegel kak uspeh, ker se tam marljivo deluje, ne pa v Pazinu, kjer niti ne vedo, kje je ta vrt. Go vornik se protivi predlogu dr. Fragiacoma, kojega je stavil v imenu dotičnega odseka, da bi se namreč dajala posojila okrajnim zadrugam, ker bi taka posojila služila le v politične svrhe. Ko še predsednik deželnega kultur- Čaka — zdelo se mu je, da je že pretekla cela ura! — vstane ter — „korajža" velja! korakne ponosno proti Rezinem stanovanju. Ne bodemo obširneje razkladali kako se je vse izšlo, kajti sami tega dobro ne vemo; le kratki pogovor, naj častitemu bralcu tu priobčimo, katerega sta imela drugo jutro na skednju hlapca Miha in Jože. „Ves Jože, moja buča me boli, zadel som sinoči z njo nekam na trdo ko sem prekasno domov šel. Tudi nogo sem si nekoliko počesal — padel sem, sam ne vem kako, v neko brezdno tam doli pod vasjo. Pijan pač nisem bil, saj sem ga samo pol litra tam doli, kamor veš, popil; ali kaj močan je bil in dober tako, da so mi uha gorele! Dober tropinovec ima ona, tista baba tam doli!" „No Miha, kako se ti pa jo izteklo z Rezo P" „Baba je hudiči — in bašta!" hlastnil je Miha. „Dosedaj sem v takozvano ljubezen nekoliko zaupal ter res mislil, da moški, ki kako žensko ljubi, res ne mor? živeti, ne da bi ta cilj svojo ljubezni dosegel ; Bodaj pa vidim, da vsa ljubezen so lo čenče brez pomena in da najboljši je za človeka, ki mu ni v prejšnjih letih na nega sveta dr. C a m p i t e 1 1 i odgovarja dru. Staniču, da dr. Hugues ni samo tajnik, nego v prvi vrsti ravnatelj kmetijske šole in da kot tak ne more potovati; in po konečnem zagovoru poročevalca, vzame zbor poročilo na znanje in sprejme resolucije, predlagane po odboru. Posl. M a n d i č utemeljuje svoj predlog, da naj se ustanovi v Pazinu hrvatski veliki gimnazij. V to svrho zadostovalo bode, da navede samo važneje razloge, kajti o predmetu govorilo in interpelovalo se je že večkrat v tem zboru in tudi v dunajskem državnem. Trst ima za nekaj preko 157.000 prebivalcev 2 državni srednji šoli (gimnazij in realko) in zraven še mestni gimnazij in realko. Poleg tega liceje in zasebne šole. Goric a-G r a d i š č e z 219.000 prebivalci ima 3 državne šole : veliki gimnazij« veliko realko in žensko učiteljišče. Istra ima 318.000 prebivalcev. Od teh je po štotvi, katero je dovršila vlada večinom s pomočjo Italijanov, 185.000 Hrvatov in Slovencev in 118.000 Italijanov. Mi v Istri, z dvakrat tolikim številom kakor Trst, imamo samo gimnazija v Kopru in Pulji in učiteljišče v Kopru. A gimnazij v Kopru je italijansk, oni v Pulji nemŠk — za malo število importiranih Nemcev. Samo za nas se ne skrbi nič, da -Bi nas je več, kakor Italijanov in Nemcev vkup. Bil je v Pazinu gimnazij, a razni faktorji izpodrezali bo mu življenje. Reklo se je, da je temu krivo premajheno število učencev. A nam je znan nalog od zgoraj, da se mora gimnazij v Pazinu uničiti. — Zraven tega sodeloval je še odnošaj, da nismo imeli dovolj narodnih šol in da je bil učni jezik na gimnaziju tuj. Gospoda Italijani 1 Zadovoljeno je Vam, [zadovoljeno je importiranim Nemcem, po božjem in ljudskem pravu, po državnih temeljnih zakonih pravična je, da se tudi nas zadovolji s tem malim, kar misel prišlo, ee kdaj ženiti, da se tudi v poznejših letih no ženi. Jaz sicer nisem še star, imam šele trideset let in menil sem, da me Reza res ljubi — sedaj pa vidim, da je tudi Reza drugim enaka ter da me ne mara, čeprav imam toliko denarja v kasi: ženska gleda le na zunaj-nost: kdor je lepši, oni jo ima ali kdor se jej bolj vklanja ter jej pete liže. Tega pa Miha neče in tudi ne stori nikdar; ljubil sem sicer Bobnačevo Rezo in prav rad bi bil vidol, da postane moja žena; ker pa ona tega ni hotela in ni poslušala mojih besed in obetov; ker sem Binoči pri njej našel onega Lovrenca Kajžarja tam doli iz vasi N., s katerim se je pri mizi kaj rada pogovarjala, mene pa od strani pogledovala, ko sem v kotu sedel in sojo vržinko palil; ker me je ta vražji Lovrenc celo iz hiše i zpokal na njeno prigovarjanje — odšel sem jezen in sedaj trdim, da baba je hudič. Vse tiste tvoje delikatese ne veljajo pol počenega groša, radi česa se nisem tudi hotel nikoli popolnoma po njih ravnati. Pamet mije pravila, da se znam ženiti, ne da bi me ti v tem poučeval in ravnal sem po svojej pameti. Sedaj vsaj vem, kako sem jo skupil in kakšen jo babji svet!" zahtevamo. Ako bi Vi bili pravični, podprli bi našo zahtevo. Mi imamo iate dolžnosti, ista bremena, kakor Vi, imeti moramo torej tudi iste pravice. Mi plačujemo poleg druzih davkov v velikej meri tudi krvni davek, a prezira se nas. —Vsakdanja je tožba, da ni sposobnih uradnikov, zahteva se od nas, naj skrbimo za to. A sredstva se nam odrekajo. — To je bila ena glavnih zahtev naših prednikov, a prenehali ne bodemo trkati. Večina zavrže potem predlog, da bi se dala ta zadeva v pretresanje šolskemu odboru. — Kavno tako zavrže predlog o hrvatskemu gimnaziju. Zanj glasuje satno manjšina. Posl, dr. Costantini poroča o zakonski osnovi glede oskrbovanja in čuvanja gozdov na Krasu. Predsednik odpre glavno razpravo. Posl. Jenko: Naši gozdovi imajo veliko važnost in potrebno jo, ne samo čuvati in vzdržavati jih, nego treba skrbeti tudi za njih zboljšanje, kar je za prihodnost tem večjega pomena. In ker si smo avesti te velike važnosti, tega velicega pomena za narodno gospodarstvo, zato nismo in 110 moremo biti protivni nakanam 1 za vzdržavanje i zbolšanje. Ali proti tej zakonski osnovi bodemo glasovali s celim prepričanjem, ker so ž njo namerava naložiti našemu ubozemu kmetu samo nova bremena, katerih ne bode mogel nositi, da-si bi se dosegel namen tudi na drug, razmeram primeren način. Vlada postopa v tej zadevi prestrogo, bezobzirno. Malo jej je mari velika revščina. Naložiti hoče posestnikom, da bi plačevali oskrbnike z najmanj 700 gld. na varstva, ki se glasi (čita) : „Vkažem Vaši Blagorodnosti za poticanje in ovršitev ove v interesu šumnke kulture tako znamenite stvari moje največe zadovoljstvo. Tistom merom se vidi eno za kulturo večkrat ob-ravnovano zadevo v okraji občine Podgrad-ske konečno rešeno." Ta dopis je z dne 2. marca t. 1. V J njem pravi vlada, da je zadeva konečno in v njeno največje zadovoljstvo rešena, a zdaj hoče na drug neizmerno Škodljiv način zopet vse predrugačiti in pride torej v nasprotje sama s seboj. V zakonski osnovi je sicer določba, da more namestnistvo v družbi z deželnim odborom v posameznih Blučajih dovoliti, da Hmejo gozdni čuvaji opravljati tudi službo poljskih. Ali na to določbo ni po-kladati vrednosti, ker je znano, kako brezobzirni so vladni organi in kako spretni pri sukanji §§. Iz navedenega sledi, da moramo glasovati proti zakonu. Posl. P 1 e g o : Ta zakonska osnova tiče se največ Buzetskega krasa, katerega da treba pogozditi. (Velik nemir na gale-| riji. Predsednik opominja jo s: „pst"). Mi ne dosežemo tega, ker je nemogoče. S tem zakonom namerava se samo stiskati tužni siromašni narod, ki se bode moral naposled seliti. Bode nereda, bode trpljenja. Občinsko avtonomno pravo omejuje se vedno bolj in kmalu se občine ne bodo smele več ganiti. Siromašni prebivalci Krasa potrebujejo pašnikov, da si pomo-rejo s živinorejo. O zimskem času morajo s živino na jug, da jo prežive in sebe. A zdaj ae jim hoče naložiti tako silno breme, da ne bodo mogli nikakor več shajati. Oskrbniku samemu hoče se dati najmanje leto in posebej še za potovanja, pisarno j 70Q g|d< Mnogo je ob6ki V8ega 8V0. itd. Povrh tega hoče še nastaviti posebne gozdne čuvaje, da-si jej je dobro znano, da spravljajo to službo poljski čuvaji, kar je tudi naravno, ker treba gozdove bolj čuvati v zimskem, a polje v letnem času. Ako zadobi osnova zakonsko veljavo, onemogočeno bode čuvanje polja. Kajti že zdaj je čuvaje težko plačevati in imajo nekatere občine v to svrho doklade na zemljiški davek do l4O0/o. Nastavita naj se moato enega dva Čuvaja, plača naj se oskrbnika, potem dobe posestniki 300 do 400% doklade ua zemljiški davek. Kdo bode to prenašal P Nemogoče jo. S tem zakonom hoče se doseći, da bodejo čuvaji redno plačuni. Ali za to ne treba posebnega zakona. Jaz nikakor ne odobrujem sedanjega načina plačevanja čuvajev. Zato sem deloval na to, da so se n. p. v Podgrajaki občini plače čuvajev sprejele v občinski proračun in se jim je tako zagotovila redna plaČA. Vlada je to tudi pripoznala. Dovoljujem si tu preoitati samo odlomek dotičnega dekreta okr. gla- „Pa vendar, ako bi ae bil po mojih svetih ravnal, ne bi se ti tako godilo !" .. „Zdaj sem se spametil, in pravo za pravo Reza, ona ošabna Keza, me je apa-metila ; sedaj pustim tebi njo in vse druge ženske ; Bog naj ti jih blagoslovi, zadosti Bi ae norčeval iz meue, zadosti si me za nos vodil ter mi na ušesi trobil tiate svoje neslane kvante, obdrži sam za-se svojo modrost in porabi jo, ako bo ti zljubi; jaz je ne trebam več.tt „Jaz je nisem nikdar niti trebal: skusil si, tumpec, kakšne so ženske; zdaj me ne bodeš vsaj več nadlegoval; drevi pa greva piti na tvoj račun zadnjikrat na čast in v slovo od vseh bab." In res na večer vidimo naša dva znanca za mizo piti, tam doli v krčmi pri onej „prokleti babi", ter prisegati večen]ard na ženski spol ki je zaljubljenega Mihca tako razžalil. Tu se tudi končuje naša preresnižna povest, ki ae je dogodila no vemo kje, ka-koršna se pa lahko prigodi povsod, kder bi se slučajno nahajal kak zarobljeni in ob enem zaljubljeni hlapec Miha, ki bi hotel v zakon imeti hčer kakega imovitega kmeta. jega dohodka nimajo toliko. — Na njegovo interpelacijo od 1890 odgovorilo ae je, da treba vzdržati one gozdove. A to je vender največja krivica, da ae obremeni samo del v korist celi deželi. Večina sklene, da se preide v specijalno debato. Manjšina odide iz zbornice. Dr. D u k i ć ostane v njej, a izjavi, da se ne bode vdeleževal razprave, torej ga je po pravilniku smatrati nenavzočim. Zbornica tako postane nesklepčna in predsednik sklene sejo. K temu naj dodamo, da so Italijani ravno tako, kakor naši poslanci, prepričani u škodljivih nasledkih tega zakona, da so leta 1887 v družbi z manjšino, torej z enoglasnim sklepom odložili obravnavo ravne tacega zakona, do časa, ko bode gozdna enketa izdelala avoje poročilo, da je pa letos vlada toliko vplivala na nje, da so se vdali. * * • X. seja, dne 4. aprila 1892. Poal. dr. L i u a čita zapisnik zadnje Beje. — Poslanec M a n d i č : Kadar stavljamo svoje predloge itd. v hrvatskem ali slovenskem jeziku, odgovarja se nam, da se jih ne more uvažiti, ker da jih pred-Bedništvo in veČina ne razumeta. Kadar stavimo interpelacije, odvrne ae nam : ne moremo, nećemo odgovarjati. V zadnji seji prečitali smo jaz in moja drugova dr. Volario in Jenko v i t a-1 i j a n b k e m jeziku izjave, zadevajoče proataške napade na alovenske poslance in zahtevali smo, da se jih sprejme v zapisnik. To se ni zgodilo. Niti se jih v njom omenja. Svečano pretestujem proti takemu strankarskemu postopanju predsedništva. Zapisnik po tem večina odobri. Predsednik prijavi zahvalo poal. dra. Vergottinija na izrazih sočutstva povodom sturti njegovo matere. Vladni komisar Eluschegg odgovarja na interpelaoijo dr. Volariča in dru-gov glede oviranja rabe staroslovenščine v cerkvah, da vlada ne stavlja zaprek slo-vonskemu bogoslužju, kjer že obstoji. Dr. V o 1 a r i č : Hrvatski odgovorite ! Vladni komisar odvrne, da jo v hrvatskem jeziku povedal, zakaj odgo- varja italijansko, in čita dalje v italijanskem jeziku. Posl. M a n d i č čita interpelacije na vlado glede samovoljnega odstavljanja nekaterih in nastavljanja novih županov v podobčinah Puljske in Poreške občine. (Med čitanjem zlomi božjaat poslušalca na galeriji. Odneso ga nezavestnega ven. Dr. Cleva hiti na pomoč). Predsednik prijavi predlog po9l Jenka in drugov v zadevi železnične zveze Ilerpelje-Sapljane (odnosno Jurdani). Dr. A m o r o s o stavi predlog nu jnosti, da se precej izvoli v to svrbo nasvetovani odbor sedmorice. — Sprejeto. — Pretrga se seja za nekoliko minut. — Volitev izvrši se potem enoglasno in so izvoljeni v odbor 4 Italijani (dr. A m o r o s o, dr. V e n i e r, dr. Lius in Defranceschi) in 3 Slovani (dr. Laginja, Jenko in F 1 e g o). Podpredsednik dr. D u k i 6 : Zadnja 3 leta je navada, da se časniki obveščajo potem „Correspondenz-Bureau-a" s telegrami o razpravah in dogodkih v sejah deželnih zborov. Vsak dan čitamo obširne in dolge telegrame iz drugih deželnih zborov in to precej po dotičnih sejah. A ne tako o istrskem deželnem zboru, iz katerega so poročila jako kratka, mnogokrat celo napačna in zakasnena. Ali pa se niti ne odpošljejo. Tako do danes ni v časnikih poročila o seji dnč 31. marca *) in o dogodkih v istej. — O drugih sejah pošiljalo so se poročila zakasneno, da-si se one končajo navadno ob 1. uri popoludne in je torej časa dovolj, sestaviti in odpo-slati telegram onega popoludnć. Tako postopanje je nerazumljivo, sumnjivo. Vpraša torej, zakaj ae tako postopa in zakaj se napačno poroča. (Čita izkrivljen telegram iz necega Časnika). Vladni komisar razjasni naj vse to. Vladni komisar Eluschegg odvrača odgovornost od sebe. „Corr. Bur.u zahteva sam, da naj se ne prouzroča ve-licih troškov, nego naj bodo poročila kratka. Preide se na dnevni red in prične specijalna debata o zakonu glede nadziranja gozdov. K 1. §-a oglasi ae poslanec Jenko: Ponavljati moram, da se hočejo narodu nakladati vedno nova nepotrebna bremena, a na drugej strani zabranjuje se posestnikom primerno uživanje gozdov. To je tako nasprotstvo, da se nikakor ne more opravičiti. Kaj treba drago plačanih oskrbnikov za gozdove. Vladni organi prav lahko vse to opravljajo. Pametno je, varovati gozdove, a do kraja neapametno je, ako ae hoče to doBeči s zatiranjem naroda. Naavetuje v tem smislu premembe §. 1., t. j., da ae ne imenujejo skrbniki, nego da o. k. gozdni uradniki to opravljajo. Dr. Laginja obžaluje, da ni bil pri zadnji seji in ae torej ni mogel udeležiti pri generalni debati. Kajti okreaal bi bil to zakonsko oBnovo, kakor jo je že enkrat. Govoril bode torej pri tem paragrafu nekoliko. Predložena zakonska osnova nima forme, kakor se zakoni Bploh sestavljajo. Namesto prvega morali bi biti vsaj 4 §§. itd. — Osnova naslanja se na gozdni zakon iz leta 1852., kateri nikakor ne odgovarja sedanjim razmeram. Vsakdo je o tem prepričan, višji gozdni svetovalec g. Gutten-berg ravno tako, kakor vsi pred njim gori do ministra — vsi so sporazumljeni, da treba spremeniti zakon iz leta 1852. Zdaj pa ae deželnemu zboru predlaga osnova, ki ae poteze baš na ta zakon! Deželni zbor odbiti bi jo moral, dokler se ne sklene novi gozdni zakon. Proti nameri govore fakta. Tu ne gre v prvi vrsti za vzdrževanje gozdov, nego tu nameravajo pospešiti svoje ideje oni ljudje, ki hočejo, da so goji nemška znanost, da se privabi nekoliko nemških „Junkorjer* v deželo. Ali ona država, ki toliko žrtvuje za svoje gozdove, ona *) Tudi pozneje „Corr. Hur.M ne poročal o tej noji, v katorej »o ju dogodil dkaiidal. Ur. država, ki ima najlepše Sume, nemška država ima črva v sebi, ki jo razjeda : glad 1 nevoljo. Kaj pomagajo lepi gozdovi, ako je narod gladen. Posl. Jenko naglašal je, da ae ne misli na to, kako velike težave bodo nastale, da se bode moglo zmagati ogromne troske. To je cela istina in jaz to potrjujem, ker govorim iz skušnje. So občine n. pr. v KastavšČini Škalnica, Lisac in v Buzet čini mnoge, katerih lotni dohodek je, da ali ne, 300 gld. Te naj bi plačevale čuvarju 250 gld. ? Kako bodo občine pokrile druge troške P Kje so šole, bolezni, špitali, vkupna uprava, zdrava voda, na katere dobavo bi morala vlada vender večjo pozornost obrniti itd. itd. Mi nismo v principu proti urejenju. To bo dokazale že nekatere občine, katere vodijo razumni ljudje. Vlada je to tudi pripoznala občini Kastavski in lotos tudi občini Podgrajski, ker je izrazila nje županu svojo popolno zadovoljnost. Ako do zdaj niso še vse občine uredile te zadeve, kriva je temu ljuta nevolja, slabe finančne razmere, ali pa je to dokaz, da narod ni zrel za take reforme. Nevarno je ustvarjati zakone, kateri se morajo izvrševati s silo. Zakon ne more in ne sme biti drugo, nego odmev javnega mnenja, da bode koristi). Zato ne bodem glasoval niti za ta, niti za sledeče paragrafe. Večina potem sprejme §. 1. K 2. § govori dr. V o 1 a r i č : Izjavlja, da se popolnem slaže s predgovorni-koma. Moglo bi se a časom razširiti veljavo tega zakona tudi na otoke. Oskrbnikom naj bi se dajalo najmanje po 700 gld. ! Zakaj pa so c. k. pregledniki P Terjajo ae davki od gozdov, ki ao pasivni. V gozdnih zadovah naj ae modreje postopa, naj ae uvaža opravičene zahteve naroda, a naj se ne trosi tako brez koristi. A s neko nervoznostjo se o vaem tem neče nič ališati. Večina sprejme tudi 2. §. z malim stiliatiškim popravkom poal. B a b u d r a. K 3. § govori posl. dr. Laginja in nasvetuje, da se zavrže ta §. vsled katerega bi morali posestniki in zadruge vladi naznanjati, kdo jih zastopa, kajti to je v popolnem nasprotji s privatnim pravom. — Sprejme se tudi ta §. z glasovi večine in potem se 4, 5, 6, 7 in 8. Pri 6. opominja predsednik posLnce večine, uaj pri glasovanji ne vstajajo samo na pol (smeh), ker ne more določati razmerja glaBov. Posebno omenja poal. Marinonija. Pri § 9., razvije se kratka polemika o stilizaciji vsled opombe posl, Babudra. V tej zadevi govore dr. Laginja, dr. Cleva in vladni komisar. Konec te polemike je, da nadvlada dr. Laginja Italijane glede italijanščine. K § 10 oglasi se dr. Laginja: S tem § daje se namestništvu in dež. odboru pravico določati plačo čuvajem. A na Krasu so gozdovi, ki ne donašajo nič ali prav malo. Ako se sprejme ta §. bodejo posestniki zelo oškodovani, ker bodo morali drago plačevati čuvaje brez obzira, da-li jim nosi gozd kaj ali nič. Prav za prav bodo plačevali več od onih gozdov, ki ao v reaervi in torej prav malo donašajo. Poal. Jenko strinja so s predgovor-nikom. Kdor določuje plačo, poznati mora razmere in jih v poštev jemati. A teh razmer ne vedo oceniti in jih ne morejo gospodje pri zoleni mizi, ki no poznajo revščine naših krajev. Določba, da bodi plača dovoljna, je zelo nevarna. Namest-ništvo pozna naše razmere prav malo, kajti politični uradniki se ne brigajo za narod. Imeli smo okrajnega glavarja, kateri v 10 letih ni bil v nobeni vasi, iz-jemsi glavne kraje ob državnej cesti, kamor je po opravilih moral priti. Deželni odbor pa ne pozna prav nič npših od-nošajev. Zanj so naši kraji deveta dežela, sploh jih amatra kot nepripadajoče Istri in ae prav nič ne briga za njo. Pri nas n. p. se nikdar ne merijo ceste, ako tudi prosimo za to, ker se a tem ne bi mogle združiti agitacije za nadvlado Italijanov, kakor v druzih krajih. Ta dva organa torej, ki ne poznata nič ali malo nase razmere, naj določujeta plačo našim čuvajem in mi naj plačamo ! Kam pridemo pri preziranji revščine naroda, kakoršno preziranje v je navadi . Povdarjal sem že v generalni debati, da določilo 4. oddelka tega §. obsega samo lepo obljubo na papirji, da pa glede na besede „puo in singoli časi" nima nobene vrednosti, ako se pomisli, da vladni organi baš v tej zadevi postopajo z neopravičeno brezobzirnostjo, da, celo z nasiljem, kakor smo to bridko skusili v Podgradu. Vladnim organom je malo mari, ima-li kmet 10 kr. za kilo moke ali 2, 3 jajcn, da si preskrbi potrebne soli. Samo da se izvrši ono, kar hočejo, ako tudi ni potrebno. Omenjal sem tudi, da bi tako morali skrbeti za dvojno plačilo, a da imamo že zdaj neprimerno visoke doklade na zemljiški davek, NaBvetujem torej, da se k 4. odstavku § 10. doda (čita): „Tam, kjer so do zdaj poljski čuvaji čuvali tudi gozdove, ostane v veljavi dosedanja navada." Izroči predlog slugi Bernardu, da ga nese predsedniku. Dr. Laginja opazi slugi: „Za korist vražju, Bernardo moj!" Predsednik izjavlja, da predlog ne pride v obravnavo, ker je slovensk : Dr. V o 1 a r i č : Ne zna italijanski ! Večina sprejme potem § 10. (Konec pride). Politični pregled. Notranja dežele. Narodni naši nasprotniki nemške nd-rodnosti nas kaj radi dolže nezvestobe do države in dinastije. Vse to je sevoda grda, ostudna laž, imejoČa le ta namen, da huj-skajo vladajoče kroge proti nam. Namen takemu obrekovanju jo sicer očeviden, ker se pa ponavlja dan na dan in z različnih strani, slušajo je le preradi visoki krogi naši. To je pa jeden glavnih vzrokov, da se v ime državnega interesa ovira 'razvoj avstrijskega Slovanstva. Kakor pa ni res, da bi mi Slovani težili po vsem tem, kar nam podtikajo naši nasprotniki, tako je res, da uprav oni goje slične tendencije, kakoršnih dolže nas prav po krivici. Dokazov za to našo trditev naveli bi lahko na stotine. Nekateri — drznejši — zahtevajo kar uaravnost, da senašadržava državnopravno združi z Nem'-Č i j o ; drugi — previdnejši — bi pa hoteli doseči isti smoter pod nedolžnim naslovom carinske zveze. Poslednjih dni oglasil se je zopet tak neinšk apostelj, zahtevajoč carinsko zvezo Avstrije z Nemčijo, ki je pa vsaj toliko pošten, da odkrito pove, v kake namene naj bi služila carinska zveza ta: „Da« ganzo D ou tsoh-land soli es sein!« To je refren neke brušure, izišle v Lipsiji iz peresa docenta dra. Walckerja. Da označimo duh te brošure, zadošča, ako navedemo le par stavkov iž nje. Ćastitim čitateljem bode takoj jasno, kakove posledice bi bile neizogibne, ako nastane carinska zveza mej našo in nemško državo. »Ako pride do carinske zveze — pravi pangermanski pisatelj — in potem počasi do germa-n i z a o i j e ,odpadel bi glavni vzrok kronične vojne nevarnosti." „Milijoni mladih sinov plemenitim in meščanskim posestnikom in kmetom našli bi dobrega kruha po Galiciji, na Ogerskem, v Sedmograški, na Hrvatskem v Slavoniji, Bosni in Hercegovini . . . I" Pisatelj zahteva nastopno: „Podaniki nemške države morali bi He postavno zavarovati proti samovoljnemu izgnanstvu na pr. radi nemškoliberalnega mišljenja ali tacih spisov ; tem podanikom mora se dati pravica, osnovljati narodne šole in gimnazije; dozvoliti se mora raba nemškega jezika v občevanju z udrodnimi in občin- skimi zastopi, deželnimi zbori, trgovinskimi zbornicami itd.; večje državne potrebščine bi ae dale pokriti, ako ae pograbi imetje „mrtve roke,"; ako se odpravijo samostani ter razne sinekure stolnih korarjev, ter zmanjšajo dohodki škofom in korarjem, plačala bi Avstrija lahko veliki del svojih državnih dolgov ; carinski parlament zboroval b: lahko sedaj v Berlinu, potem na Dunaji, Budimpešti itd: že ta parlament sam bi bil važen činitelj za germani-zovanje nenemških narodov; v nedaljni bodočnosti reči bi mogel vsaki Nemec iz „rajha", živeč v Avstriji: civis romanus sum ;" potem bi ae lahko selili (v Avatro-Ogerski) v ogromni masi nemški fabrikantje, delavci, učitelji, kapitalisti, gospodarji itd.; ako bi pa ultramontanci agi-tovali proti temu, potipalo naj bi ae jih s kazenskim zakonom, ali pa z grožnjo, da izobraženci prestopijo k staro-katoliški ali proteatantski veri, iz kratka: ni je sile, ki bi mogla preprečiti carinsko zvezo obeh držav; bodočnost pripada obema državama, tesno spojenima, ter pravim ve-1 i k o-n emškimidejalomin stremljenj e m ; ta zveza imenovala naj bi bo carinska zveza, po doseženi germanizaciji podunavske države pa nemško carinsko društvo ; glede na to uprašanje velja vzklik Arndtov : Das ganze Deutschland soli es sein!" Častiti čitatelj, imaš-li doati P Kaj ne, lepa perapektiva v bodočnost se odpira za državo našo, ako ae kedaj vresničijo te velikonemške sanje! Avstrija naj bi torej postala le nekaka podružnica Velike Nemčije! No gospoda, ki iztikate vedno le po „panslaviatih", katerih niti ni : tu imate prave resnične sovražnike naši državi! Tem stopajte na prate, tem, ako hočete varovati bodočnoat državi in dinastiji! Nam pa je aveta dolžnost, veatno beležiti vse take pojave velikonemške pohlepnosti, da bi tudi nam ne veljal svetopisemski rek : dokler ao ljudje apali, prišel je sovružnik ter zaaejal ljuliko med pšenico. Tirolski Italijani doaežejo morda, vaaj deloma, to, po čemer hrepene. Miniaterski predsednik grof T a a f fe bavil ae je o praznikih v luomostu ter je bil njega potovanju baje ta namen, rešiti uprašanje glede južnega Tirola. Obljubil je nekda županu tridentinskemu razne koncesije : namestništveni oddelek v Tridentu postane še neodvisnejši, ter se osnuje za italijanski Tirol poseben oddelek deželnega šolskega sveta; na juridiški in medicinski fakulteti namestili se bodo italijanski profesorji in docenti. Tako torej: le mi Slovenci amo takoj „sovražniki državnopravni uredbi države", ako le ganemo z mazincem. Različne vesti. Imateljem peš-polka št. 97 je Njeg. Veličanstvo imenovalo poveljnika trdnjavi v Krakovu, F. M. L. barona "VValdstiittena. Ovacija državnemu poslancu V j e k o-slavu Spinčiču. Na velikonočni ponedeljek priredili sti društvi „Bratinstvo" iz Voloakega in „Zora" iz Opatije v prostorih poslednjega društva krasno veselico. K tej veselici došlo je pet poalancev is-terskih, mej njimi tudi poslanec V j e k o-koslav Spinčič. Ko je prvak iBter-skih rodoljubov prekoračil prag društvenih prostorov „Zore", prenapolnjenih rodoljubnega občinstva, nastalo je kar hipoma silno navdušenje ter je občinstvo pozdravljalo g. Spinčiča burnimi živio-klici. Mej odmorom pozdravi g. Spinčiča iskrenimi be-aedami nekdo izmej prijateljev, a občinstvo je še večjim navdušenjem ponovilo prejšnjo ovacijo. Ta apontanaa, prisrčna in nepripravljena ovacija ganila jo g. Spinčiča do aolz. Oaobito pa je razveselilo navzoče rodoljube, da je Spinčič iati Spinčič, ka-koršen je bil poprej : dani izgubil vere v boljšo bodočnoat. Ta trdna vera g. Spinčiča bodi n»m vsem v tolažbo in vzpodbujo. Tudi „II Piccolo" omenja koncesij, koje je grof Taaffe baje zagotovil tirolskim Italijanom (glej pol. pregled), a izjavlja, da ni zadovoljen s tem, kar ponuja dobrotna roka miniaterakega predsednika našega. „II Piccolo" meni čitati v duši vseb onih, ki predstavljajo „tridentinsko misel", da odklanjajo te ponudbe. Posebno namestništvo bila bi sicer koncesija, a le v politiškem pogledu, dočim Tridentinci zahtevajo že desetletja administrativno avtonomijo. Imenovanje italijanskih profesorjev na vseučilišči v Ino-mostu je le relativne vrednosti, kajti, vprvič je to vseučilišče ubogo in nima potrebnih sredstev za medicinske studije, vdrugič pa bi se na ta način srečno odpravilo uprašanje italijanskega vse-učilišča v Trstu (aha, to peče gospodo ! Op. ur.) Tudi poseben oddelek deželnega šolskega sveta jim ne ustreza, „kajti velikim moralnim in materijalnim potrebam Tridentincev ni možno zadoščati brez adminiatrativne avtonomije, brez deželnega zbora tridentinakega, ki bi bil jedini pravi izraz ter jedini pravi tolmač tamošnjega prebivalstva." — Srečni Itali-lijani : oni odklanjajajo kar brevi manum take ponudbe; če pa Slovenci teže po istem, kar ae Italijanom ponuja, pa so ... . sovražniki sedanjemu redu. O dvojna mera, dvojna mera ! Senzačne vesti. flN. W. Tagblattpri-obČuje nastopno veat iz Prage .* Govori bo o raznih premembah pri deželnih na-čelništvih. Deželni predsednik Solnograški grof Žiga Thun hoče odstopiti, njega naslednik bode baje grof Pace ; deželna načelnika Koroški in Silezijski hočeta menjati svoji mesti; tudi jedno meato namestniško ae izprazni skoro, na katero pride sedanji namestnik Gorenjo-avatrijski Puthon ; slednjič se govori o odstopu barona Winklerja. Predavanje v Tržaški Čitalnici. Nocoj predava gosp. Gregor Jereb o Pavla Knobelja življenji. Za družbo sv. Cirila in'Metoda skupil je Franjo P. v Sv. Križu za jedno prodano jajce 1 gld. 93 kr. Dne 17. t. m. darovali ao rodoljubi v gostilni Mušičevej v Senožečah za piruhe 6 gld. 20 kr. Poziv. Cenjene dame in spoštovani gospodje člani dramatiškega odseka „Tržaškega Sokola" blagovolijo naj priti v sredo ob oami uri zvečer v društveno dvorano na vajo za prvi dramatiški večer, ki ae ima prirediti prihodnjega meseca. Rediteljstvo. Pevci pevskega druitva „Adrije" v Barkovljab, napravijo jutri izlet v St. Križ. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu vabi najuljudneje k slavnostni besedi, katero priredi v sredo dne 27. aprila 1892. v veliki dvorani gostilne pri „Sand-wirtu". Začetek ob 7. uri zvečer. Sodelovali bodo iz poaebne prijaznosti slavni operni pevec gosp. Jos. Nolli in oktet slovenskih pevcev iz Ljubljane. Vhod v dvorano bode dovoljen le proti izkazu vstopnic, katere se bodo dobivalo od 25. t. m. naprej pri odboru društva in zadnji dan po-poludno pri občnem zboru." Izpred sodišča. Tukajšnje deželno sodišče obsodilo je GOletno Marijo Potočnik, doma z Razdrtega, radi sleparije na 6 let ječe. Zgorela je 48letna Ana B a b i č , bivajoča v ulici S. Givanni št. 7. Idoči po atopnicah probrnila se jej jo svetilnica ter razlil) po njej petrolej tako, da je bila v hipu vsa v ognji. Prihiteli sosedje strgali so jej goreča krila raz telo ter jo preveli na štacijo za naglo pomoč, od koder ao jo proveli v bolnico. Nesrečna žena umrla je predsinoč. Poskus samomora. lGletna Ana Faggi hotela se je zastrupiti, izpivši količino foBforove raztekline. Seveda: nesrečna ljubezen.....Pravijo pa, da ni nevarnosti za življenje mlade deklice. Bratje Sokoli! V zadnji odbnrovi »eji bilo je sklenjeno, da složno z drugimi bratskimi drnštvi zamenjamo klobuke s češkimi čepicami iz črnega sukna, z rudečo kokardo in kratkim sokolskim peresom. Nove čepice izdeluje in prodaja krznar Čensky na K o r s u. 1. maja napravi „Tržaški Sokol" prvi društveni izlet na Opčine. Tega izleta udeležiti se ima vsak društvenik v društveni opravi s č e p i c o ; s klobukom no sme nikdo več v društveni opravi nastopiti ' Ker se bode na Opčinah tudi telovadilo in ker je sklenjeno v kratkem prirediti v Trstu javno telovadbo, vabimo brate telovadce, da prav pridno in redno zahajajo k telovadbi. Oni bratji, kateri se vdeleže izleta na Opčine, prošeni »o, da pridejo v ponedeljek dne 25. aprila ob 8>£ uri zvečer v društveno telovadnico. Na zdravje ODBOR. Javna zahvala. Spoštovani gosp. Alojzij Krajne veletržec v Trstu, blagovolil je minulo jesen poslati Razdrski cerkvi krasno zastavo in za velikonočne praznike vnovič lepo altarno predgrinjalo. Dobrotljivemu Iiazdrškemu rojaku kliče za velikodušni darili: Bog povrni ! — pred-stojništvo cerkve llazdrške. Na Razdrtem, dne 19, aprila 1892. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in koiisum-nega društva, poprej P crto tova, priporoča se najtoplojo slavnemu občinstvu. Točijo so vedno izborna domača oko-ličnnska vina. 01. B. Modic in Grebene, 'rtvlli in Via Nuova, opozarjata zasebnika, krčmar,je in č. duhovščino na svojo zalogo porcelansko;*«, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrnšenjo grobnih spomenikov. Cl. Gostilna „Alla Croce (ti Malta" Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza dolin Zonta) priporoča ko najtoplojo tržaškim Slovencom in na đuzeli. Toči izvrstna vina in prirojuje jnko okusna jodila. Za obilni oblak prosi gostilničar Covacich. Anton Počkaj, na voglu ulico tihega in Ceuilia, toči izvrstno domače žganje ; v tabakurni svoji — ista hiša — pa prodaja vso navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskiinioc. Cl RnctilnQ Ćf/kl/ii" staroznana pod ime-uuauma „OlUKil , nom „Bolladonna", polog kavarno „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na dožoli. Točijo ho izborna vina, istotako je kuhinju izvrstna. Cl. AflHrpi llalan v «•»<-•' Ca9erma nilUl CJ naiail, priporoča so najtoplojo slovenskemu občinstvu. - Najologantnejšo ter solidno delo in točna postrežba. 01, luon Prnlnn priporoča svoji trgovin IVall rruiuy v Via del Bosco št. 2 (uhod na trgu staro mitnico, Piazza Barriera veccliia) in v ulici Molin a vento Št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razao vrsto domačo in vnanje pridelke. C. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tohtnioe Kosada) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jodila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Josip Kocjančič, ^JSS^nJT trgovina z mešanim blugom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnunjiini pridelki. Cl. Martin Krže, Piazza 8. Giovanni, št. 1. trgovina z mnogo vi stnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Tiskarna „Dolenc" fsž&iK! della ('nsi-rma St. '2, izvršuje vsakovrstna tisknrska dola po ugodnih conah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalno tečaju in gospodarjem v pouk. Muhko vezana stano 45 kr., trdo vozana fift s poštnino vred. Cl. Anintl I nmnn naslednik Jakob lločo-rtlllUII LaillJJO, varja, Via Bar riera v e c o h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vsoli vrst, moko, riž, sočivjo, tino moravško maslo itd. Cl. Ilf£)fl llmnlf črevljurski mojster, Via Ho-IVall umen, magnu št. 6. priporoma so slavnemu občinstvu v vsu v njega stroko s, uda-joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene. 60-*27 U. M revija, Vi"i^el1tere Priporoča slav. občinstvu vsake Vr8te moke, otrobov, turftice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. An + nn Vrahpp trgovina z steklevino MIIIUII VldUCt, lončenino in lesenino itd. v ulici Via ('anale (prva prodajalnica poleg „Pont«! rosso") se priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem. Cl. Ivan Kanobel, zalogo 7. mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na de"belo v množinah od s kil. naprej po najnižji ceni. FrSlnin Holok Piazzetta Cordarioli št. I I ailjU UClan 3 t,Hzo novega trg«, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, knkno — po najnižjih cenah. |forni PnllO iganjarija in tobakarna v l\al Ul UUlJCt, ulici Via Arcata, nasproti hišo C'aeia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter. Čl. Prostovoljna dražba. Vsled dovoljenja c. kr. ukrajnega za mesto delegovant-ga sodisča v Ljubljani vrnila se bo dne 30. aprila dopoludne na Grosupljem prostovoljna dražba živine (29 komadov govedi, konj in prašičev), ktera spada v zapuščinsko maso pokojnega Antona Kneza. Izklicno cene so one, ktere je dognala sodiška inventura. Kupnino je odrajtati na lici mesta in kupljeno živino odvesti takoj. V Ljubljani dne 22. aprila 1892. Antnn l/roinor J>iazza Bariera vec-niliuil |\| dJLfCl , cliia, pekarija in tr-govina z različnimi jestvinami: moko, rižem, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnemu I občinstvu. Cl. I 1 lit It II \pnk «1 Via Barriera vecchia št. 19 ftlUVlI OUIMI HI. nadstropje, izdelujo možice obleke po najnovejšem kroji, V njega de-lalnici vsprejemajo s« tudi naročita na raznovrstno možko in žensko perilo, koj^ se izdeluje lično in po najugodnejših cenah. Cl. Plodino Tnnfi lastnik krčme k „Ruskim Dld^llld I UIIC, Toplicam", Via Giulia št. 8, uljudno prosi za mnogobrojni obisk svoje krčme, kjer so pije izvrsten isterski teran, in ho Se boljše skrbi za želodec. 9-25 „Osteria al Cervo'M2fe srrs kavarne „Fabris" priporoča dobra vina in izvrstno kuhinjo. — Za delalski stan hrana opoludne in zvečer neverjetno v ceno. Cl. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v |New Jork & PMadelfijo koneesijonovana črta, od c. . avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50 —15 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Sppditionshureau filr din k. k. Stantabahnen in Inn8bruck. Kotranove sladčice katero izdeluje lekarničar PREND1NI v Trstu Telefon št. 334. 29—52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala mo je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo isto moč kakor kfttra-novo voda in glavice (Kapsule), lažje se, proiivajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati y gl»*ni shaja- UCOOU lij^i tržaških Slovencev vseh stanor. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. ! Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton & o r 1 i, kavarnar. Cl. j Antnn Ippip V!a Fftrtl0to št, 18, i. nad- rtlliUII JCI 11», „tropje — izdeluje moške obleke po najnovejšem kroju, izdeluje tudi obleke za c. kr. uradnike. — Postrežba točna in hitra. 1 __8—12 Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. j (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (Irišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. I i t o r. toda le v množini najmanje 25 litrov. Isti je odprl tudi podružnico v ulici S. SelDftStiano blizo solnega trga. Cl. Gostilna „41 Oallo d'oro" Ohega toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčk h od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vina na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; no da bi imel liaročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem so priporoča za naroČila Covacioh. 5t'—15 Josip Urbančič, fcSSS*,?^ Francesco priporoča vsoh vrst žganja na drobno in debelo, — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladšČice itd. 15—48 Ivan Ualonrir Via nueva št. 39, pro-ivmi Tdiciiui, dftja vgflko vrHt0 ma_ nu fakt urnega blaga. Blago so dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cone nizke. 49—14 Tinktura za želodec, katero prireja G. PICCOLI, lekar „pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno od-pretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več stoklonic. ZabojČek z 12 stekl. volja gl. 1*36, z 55 stekl., 5 kg. tože, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničica razprodajajo se v vsili lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 12-25 Nič več kašlja! IlalzantMki potoralovki prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg ..kutija velja 30 novč. 29—100 MODA Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da ima veliko zalogo SLAMNIKOV za gospode, dame in dečke, kakor tudi za okrašenje potrebnih, vseh barv tr&kov. Podpisani pere in popravlja slamnike po najnovejši fasoni. — Priporoča se torej slavnemu občinstvu. MIHAEL PRAŠEL Corso, štv. 21. 3-3 Kra-no uzorke šalje se zasebnikom badava. Knjige za krojače nefrankovane. Tvari za odjela. Peruvion i dosking za visoko nvecenstvo ; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolaše, livre; sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari kojo se pero, plaid za putnike od 4—14 for. itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud muljaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na Iv. Stikarofskv-a o Brnu. Veliko skladište sukna u Austro-Ugarskej. U mojem stalnom skladištu u vriodnosti od '/, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi, da se od tako malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nobi u kratko blaga preostalo. Ponudjaju li pojedine tvrdke odrezke te razašilju li uzorke, tada su ovi od čitavih komada, nipošto od odrezaka. O d r o z e i, koji se nedopailaju, zamjenjuju so 11 so povrati novac. Kod narnebe treba navesti boju, duljinu i cienu. Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje, 24-7 preko 10 for. franko. 15-24 Dopisuju u njemačkom, miuljarskom, čeakom, poljskom, talijanskom i francezkom jeziku. ?si stroji ža kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo mlatilnice, čistilne mline za žito, izbiralnice, rezalnice za krmo, mline za sadje, tlačilnice za sadje, tlačiluice za grozdje in vino, kakor tudi vsakovrstno druge mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo itd. itd. novo izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje IG. HELLER DUNAJ 2/2 Praterstrasse 78. Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem In slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj ln frankovano. Stroji se dado na posku&njo — jamči se zanje — pogoji so ugodni. 1-20 IMff— Cene so se znova znižale!!! 3-20 s / Korneuburški prašek za rejo živine za konje, rogato žival in ovce. Porablja se že skoro 40 lot z najboljšim vspehom v večini hlevov, ko živina rada ne je pri slabi prebavi, v zboljšanje in pomnoževanje mleka pri kravah j pospešuje vztrajnost živali proti kužnim vplivom. II Cena cele Skatljice 70 kr., •/, skatlje 35 kr. "M Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj so zahteva izrecno Kwizde korneuburški prašek za rejo živine. Pravo so dobiva po lekarnah in drogerijali. GLAVNA ZALOGA FRAN IV. Kl W IZDA c. in k. avstr. in kr. rum. dvorni založnik, okrožni lokar, Kornouburg pri Dunaju. Škropilnice proti peronospori zistem Candeo, in drugih zistemov imamo ziniraj v zalogi. Ker pa kaže, da letoH se jih bo mnogo potrebovalo, prosimo uljudno gospode posestnike, naj blagovolijo so z naročili hitro oglasiti, da zamoremo o pravem času druge preskrbeti in vaem kupo-valcem postreei. Imamo tudi izvrstne žvepljnlke, trdne in lahke, katere le fini prah trosijo, ki se ves oprimo perja, Če tudi se naložijo n žveplom v krepab. Cene t>o jim ostale tiste poprejšnjih let, akopram so ene in druge mnogo zbolj-eanp, t. j. Candeojove skopilnice z vso pripravo 10 gold., žvepljalke 5 gold. Priporočamo se tudi za vsakovrstne druge stroje, in za vae kar knjim tiče. Živic in dražb. 5-v Trstu, ulica Zonta 5. -mm DHOGERI J A. na debelo in drobno G. B. ANGELI »-3 TRST Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, Iz Francije Nemftije ild. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode, MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvopljanje trt. ŠOLA 6-12 za popolno izvežbanje v krojnem risanji, prikrojevanji ter šivanji oblek in perila po dunajskem naćinu : Piazza nuova št. 2 I., III. CQ< 1DOS. VINOGRADCI' Varujte vaše trte pred .PERONOSPORA" o pravem času s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudočega bakra. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočino. Ne utrudi delavca. Rabi se lahko več let brez da ee pokvari. Bolje mo od VMeh družili, kar jim je pripoznano ne Hamo z hiljadumi svedo-čeb ampak tudi 350 ln več prvih nagrad pri raznih natecanjih. Iznajditelj gosu. Viktor Vermorel Villafranche na Francoskem je bil odlikovan z kolajno in najvišjem priznanjem. Varovati mo j« ponarejenja. — Edini zastopnik za Avstro-Ogersko: Henrik Pegan v Trstu, ' VIA S ANITA št. 17. Cena prosto carine gl. Brezplačni zamot. Franko na postajah in na brod v Trstu. 20—5_PLACA ijK NA PRED. Vinski ekstrakt. Za trenotno napravo izvrstnega zdravoga vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano specijaliteto. Cona 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži so gratis. Jamčim najbolji vapeh in zdrav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-Čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobivu le pri meni. Cona 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) v&tevfii pouk o uporabljanju. Raz u n teli specijalitet ponujam vsakovrstno esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likSrov itd najbolje in nenadkriljivo kakovosti Recept prilagajo so gratis. Cenik franko. Kari Filip Pollak, Essenzen-Specialitaten-Fabrik 20--20 in IMlACi. 40-50 Iščejo se Solidni zastopniki. Letnik pol. društvo „Edinost' Izdajatelj in odgovorni urednik Mak8 Cotič. Tiskarna Dolenc 7 3? stu.