-fkhafa vsak četrtek in velja >« poštnino vred ali v Mari-4ori s pošiljanjem na dom rmi celo leto 32 D, pol leta V D, četrt leta 8 D. Izven .Jugoslavije 64 D. Naročnina M pošlje na upravništvo affiov. Gospodarja« v Mari-Sere, Koroška cesta št 5. — ¡Mat se dopošilja da odpo- ; tfHriL* Naročnina se plačuje )V •tprej. Tel. interurbaji lik. mmmmmrn I I 11 38. številka. Posamezna StcvIHca slane Í'SO din. Potlnina plačana v golovinl. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo je * v KariLor^ Koroška cesla št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. 1 Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste, čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon inter-i urban 113. Maribor, dne 23. septembra 1926. 60. letnik. Beseda sSlomškovega groba. (Ob obletnici Slomškove smrti.) Dne 24. septembra je 64 let od tistega dneva, ko je Bog poklical k sebi svojega zvestega služabnika med slovenskim narodom, škofa Anton Martina Slomška. Slovenci se še zdaj in zdaj že vedno bolj zavedamo, kaj nam je bil ta mož božji. Tudi dan njegove smrti ne sme mimo nas, ne da bi se spomnili svojega Slomška! Posebno slovenski kmet je nekako dolžen, spomniti se svojega prijatelja, učitelja in voditelja Slomška. Ko so se vršili letos poleti kmetski dnevi v Mariboru, je več tisoč kmetskega ljudstva poro-malo na Slomškov grob. Tamkaj je vseučiliški profesor prelat dr. Matija Slavič s Slomškovimi besedami opisal kmetski dom, da je na ta način sam Slomšek govoril kmets kemu ljudstvu. Ta Slomškova beseda, podana v izredno lepem govoru dr. Slaviča, bodi za naše kmetsko ljudstvo kakor testament, zato ga danes Objavljamo. Škof Slomšek in slovenski kmetski dom. Zakaj smo prišli na grob škofa Antona Martina Slomška? Storili smo, rekel bi, to božjo pot, da se poklonimo velikemu duhu škofa Slomška, ki je tako ljubil, tako cenil in tako proslavljal slovensko kmetsko grudo, slovenski kmetski dom, slovenski kmetski stan. Ali ni tedaj prav, primerno in dostojno, da 'kot kmetski tečaijniki, kot kmetj-ski sinovi počastimo z vdano hvaležnostjo Slomška kot vernega sina, kot iskrenega prijatelja in ljubitelja slovenskega kmetskega doma? Slomškova ljubezen do kmetskega doma. Srce se mi topi veselja in g.injenosti, ko zasledujem po Slomškovih spisih, s kako nežno ljubeznijo je govoril in pisal Slomšek o vsem, kar je v zvezi s kmetskim življenjem. Božji Zveličar Jezus Kristus je živel v krasni božji naravi Sv. dežele in občudoval tam lilije na polju in ptice gledal pastirje in njih ovčice t^r najlepše prispodobe in prilike jemal iz tega življenja pod milim nebom'. Slomšek je zagledal luč sveta kot kmečki otrok, bil položen na slamico v preprosti zibelki, v zgodnji mladosti je opravljal kmečka opravila. Kot učen pisatelj, vzgojitelj, duhovnik in škof je pisal ¡in govoril iz najlepšimi besedami in pri spodobami iz .kmečkega življenja. O svojem domu, o svoji domačiji, o grudi, ¡ki ga je rodila, je govoril takole: »0 srečni dom, kdo bi tebe ne požel jeval! Prelepa domovina, kdo bi Te ne ljubil! Kakor sem se svoje dni kot mlad dijak po morji peljal in sem kratko časa v pustem primorskem mestu bival, v goli, kameniti okolici, in se povrnil v svojo drago domačijo, vgledal zelene gaje, rodovitno polje in vesele vinske gorice, od veselja sem se razjokal in poljubljal zemljo, na kateri je moja zibelka tekla.« Slomškovi starši so imeli kmetsko posestvo, zraven so opravljali tudi usnjarsko rokodelstvo. Svojega kmetskega stanu se Slomšek ni nikdar sramoval, pa tudi ne slovenstva. S ponosom se je zavedal vedno svojega pokole-nja in delal za slovenstvo, ko so mu to nekateri tudi hudo zamerili. Rekel je: »Slovenka me je rodila, Slovenka me je dojila, naj me slovenščina tudi sina hvaležnega ima. Zemljo materino obdelavati želim, dokler nekdaj v materini zemlji počivam, ako bo božja volja tako.« Kmetsko delo je častno opravilo. Zato je učil Slomšek, naj bo vsak človek s svojim stanom zadovoljen, zlasti pa kmet s svojim stanom. Pisal je: »Pogosto kmetje vzdihujejo, da niso učene glave. Bili bi rajši gospodje, kot pa kmetje, ter mislijo, da le gospodu sreča cveti. Toda veliko več sreče je pod slamnato streho doma, kakor po visokih gradovih; prava sreča si je tihoto in samoto izvolila; kmetic jo najde, ako jo išče po stezi pravice in resnice. Sreča in zadovoljnost pa se najdeta z veselim poštenim delom, ki ga Bog vsakemu človeku določa. Zato je vsako delo, zlasti tudi kmetsko delo, častno in zaslužljivo. Slomšek je kot škof s ponosom povdarjal, da je opravljal svoj čas vsakovrstna kmetska dela. Kmetski dom — naše kraljestvo. Čeravno torej Slomšek pozna vse težave kmetskega stanu, se mu vendar zdi kmetski dom tako prijazen, prijeten, mil in drag. Saj je na lepem prostoru, obdan od drevja, sočnatih travnikov, rodovitnega polja, zelenih livad in ledinic. Zato se tega Slomšek spominja z ganljivo milobo: »Prva tvoja domovina je materinska ljuba dežela, preve-seli raj, kjer je stala tvoja zibelka, kjer si dete trgal prve rožice in mladenič prvokrat lovil metulje. Tudi ptičica pozna svoje gnezdo, kako bi človek pozabil rojstni kraj. Sleherni zeleni holmec nas spominja veselih, mladih dni, in vsak studenec nam pripoveduje o srečnih, rajnih časih pre tekle mladosti; zeleni travniki in pisane ledine nam še kažejo, kako veselo je bilo naše življenje svoje dni. Kdo bi za vse to ne vedel hvale svoji ljubi domovini? Kdo s hvaležnim srcem ne poskrbel za ljubeznjivo domovino? Kolikor moreš, pomagaj svojemu kraju, v ¡katerem si doma, da bo lepše in lepše prebivališče sreče in zadovoljnosti. Ne sramuj se svojega ljudstva, ki je tvojega naroda, in ne pozabi svojega jezika- ¡ki ga je tebe naučila tvoja ljuba mati. Beseda materina je živo znamenje materine ljubezni; kdor to znamenje zataji, matere vreden ni!« Tako srečen, vesel, zadovoljen kmetski dom je hotel imeti Slomšek. Trudil se je kot duhovnik, kot pisatelj šolskih knjig, ikot škof z vsemi silami svojega velikega duha in svojega ljubečega srca, da bi bil slovenski kmetski dom lepše in lepše prebivališče sreče in izadovoljnosti. Kmetska gospodinja in gospodar. Slomšek je hotel imeti najprej stvarno snažne, lepe, bele .kmetske domove. V svojih postnih pridigah, ki jih je imel kot škof leta 1861 v cerkvi Matere Milosti, je rekel: »Ko sem svoje dni na hrvaški meji služil za kaplana, mi je ■bilo posebno veselje, gledati lepe bele hrame, le iz lesa, ali celo iz blata narejene, pa tako čudno obeljene, da je bilo veselje jih obiskati in se vsesti za mizo. Za vsake svet ke so jih pridne devojke pobe1.*1 in zamazale; vsako soboto so stole in mize pa tudi sklednike čedno oprale. Taka snaga deklice je veliko lepša, kakor zlati uhani ali pisana jopica. Gospodinje skrbijo za bele rute in prtiče, koje vsakega meseca preminjajo, vsaj za dvojno perilo vsakemu domačinu, da se vsako nedeljo vsakdo po pranju obleče, posebno otroci, ki se tako radi umažejo. Otrokom ne da prej kosilca, ne male južine, dokler se čedno ne umijejo, da so ibelo-rdeči, kakor prelepa roža-vrtnica. Taka snažna gospodinja drži tri vogle hišine in je zlata vredna. 0 njej govori sv. Duh: Dar čez vse darove je razumna žena. Kar je solnce na nebu celemu svetu, je pridna gospodinja svoji hiši: svetla luč in zlat steber. (Sir. 26.)« Kakor o gospodinji, ima Slomšek tudi o gospodarju prelepe besede: »Največja sreča hiše je dober gospodar, o katerem se reče: ta mož skrbi za vse! Njega veliko obraj-tajo domači in sosedje, rekoč: To so naš oče. Vsakemu ve dobri mož dati dober svet, vsakemu pomagati in po vsej soseski velja njegova beseda. Srečen kraj, ki ima takega moža.« (Drob. 47. Erj. 206.) Slovenski kmetski gospodar — svečenik! V Slomškovem slovenskem kmetskem domu mora biti hišni gospodar tudi domači duhovnik; mora gledati, da vsi udje družine opravljajo ne le telesno delo, ampak da skrbijo tudi za svojo dušo, da hodijo k službi božji, k sv. zakramentom, da opravljajo doma svoje molitve. Da, hišni oče mora skrbeti tudi za skupno molitev, ki jo naj navadno sam naprej moli. Slomšek je kot nadžupnik v Vuzenici in potem tudi kot škof družini naprej molil večerno molitev. V adventu in v postu je molil tudi vsak dan z družino sv. rožni venec, druge letne čase pa ob nedeljah in praznikih. Take svete dni je Slomšek več kakor eno celo uro ostal pri družini, ji bral iz kakih pobožnih knjig ali razlagal kako sv. resnico. In ko je škof Slomšek leta 1862 končal svoje sveto življenje, je strežnik izrekel tolažljive besede: »Umrli so ravno tisti čas, ko so vsak dan s svojo družino večerno molitev opravljali.« Vodilo našega življenja. Slomšku seveda ni bilo prikrito, koliko mora tudi trpeti naš človek na kmetskem domu. Dela in se trudi od zore do mraka, nazadnje pride nevihta, toča in ves trud celega leta je bil zaman. Slomšek je vedel tudi za take slučaje najti tolažljive besede. V življenjepisu kmeta pravi, da se ta ni nikdar jezil nad slabim vremenom, češ, da hoče le tako vreme, kakoršnega Bog hoče: če hoče Bog slabo vreme, se strinja tudi on z božjo voljo. S tako mislijo si je pregnal vso nevoljnost in nepotrpežljivost in bil vedno zadovoljen. Za vse leto in za vse križe in težave pa je imel Slomšek izvrstno geslo, rekoč: »Naše vodilo bodi: Malo govoriti, veliko delati, vse trpeti!« Slovenski duhovnik in slovenski kmetski dom sta eno! Predragi kmetsiki bratje in sestre moje! To je Slomškov slovenski kmetski dom, to je dom, kakor si ga je zamislil Slomšek, dom sicer večkrat trpinov, celo mučenikov, a vendar dom srečnih in zadovoljnih ljudi, ki uživajo na svojem doma toliko nedolžnega, nebeškega veselja. Slomšek je u£il Slovence, naj imajo talk svoj dom. On pa je učil kot škof tudi svoje duhovnike, naj tako ljubijo, cenijo in spoštujejo slovenski kmetski dom. In slovenski duhovniki so razumeli ta nauk svojega svetniškega škofa. Ostali so v zvezi s slovenskim kmetskim domom, čutili so se tudi po svojih višjih študijah kot kri iz kmetske krvi, ljubili so kmetske domove, spoštovali so kmetske ljudi, ko morajo toliko trpeti, ter so jim skušali lajšati njihovo gorje do današnjega dne. Nobena sila ni mogla napraviti prepada med slovenskim duhovnikom in slovenskim kmetskim domom. Zato pa slovensko kmetsko ljudstvo spoštuje in časti svoje ga Slomška, ljubi in ceni pa tudi svoje duhovnike, ki se držijo Slomškovih navodil, ker idi, da se slovenska duhovščina ni odtujila slovenskemu kmetskemu domu, ampak ga ima v čislih, kakor ga je imel Slomšek. Slomškova oporoka. Anton Martin Slomšek je zapisal na svoj zadnji rojstni dan 26. novembra 1861 v oporoki kot prvo točko: Svojo neumrjočo dušo izročam Bogu in pobožnemu spominu svojih prijateljev in svojih ovoic, svoje umrljivo telo pa materi zemlji. V zadnji točki pa pravi: »Oče luči pa, od katerega vsak dober dar pride, naj potrdi to moje poslednje sporočilo, naj blagoslovi mojega naslednika in vso ljubo lavan tinsko škofijo, meni pa naj dodeli najvišjo in poslednjo milost, da bi zamogel tej škofiji pred njegovim prestolom s svojo priprošnjo koristen biti.« Čudne, proroške besede! Slomšek želi, da bi bil po svoji smrti pred božjim prestolom naši škofiji koristen^. Mi, njegovi nevredni častilci, trdno upamo in smo prepričani, da se to že godi, da nam Slomšek že koristi pred božjim prestolom. Saj smo se po svojem sedaj vladajočem presvetlem nadpastirju Andreju odločili vse storiti, da bi bil Slom šek kmalu proglašen od sv. očeta za blaženega in potem ¡T Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-ju predelal Al. Benkovič. 15 »Naj torej bo!« je vzkliknil vdano. »Pojdite s Francozom in sklenite pogodbo.« Ves potrt se je starec vrnil v trdnjavo. Posadka mu je lahko iz obraza brala slabe novice. Heyward je končnoveljavno sklenil pogodbo, čete pa so dobile objavo, da so ustavljene vise sovražnosti, ker je general Munro podpisal pogodbo, da se mora trdnjava drugo jutro izročiti sovražniku. Posadka je obdržala orožje, prapore in prtljago, torej vse »vojaške časti«. Sovražni armadi sta prebili noč, kakor so pač nanesle okoliščine. Dočim so bili premaganci tihi, mirni in potrti, so pa zmagovalci veselja vriskali in rogovilili. Ko se je pričelo daniti, se je razmaknila preproga ob vhodu francoskega poveljnikovega šatora, ven pa je stopil v širok plašč zavit mož. Stražnik ga je spoštljivo pozdravil in ga pustil mimo. Hitro je korakal skozi šatorsko mesto proti »Viljem Henriku«. Kadar je šel mimo straže, ki ga je pozvala, je odgovoril s klicem »Francija« in »zmaga«. Brez zadržka je korakal neznanec dalje, dokler ni prišel na obrežje blizu zapadnega nasipa trdnjavinega. Z oblaki zakrita luna je dajala baš toliko svetlobe, da je mogel razločevati stvari okrog sebe. Ob drevo naslonjen je pazljivo ogledoval sovražne nasipe. Pogledi so mu z vojaško natančnostjo uhajali od točke do točke. Videti je bilo, da nekaj vzbuja njegovo nezaupljivost. Nazadnje je kazalo, da je zadovoljen, a ravno ko je hotel kreniti nazaj proti taboru, ga je ustavil rahel šum, prihajajoč z vogala bližnjega nasipa. Nekdo je stopil na rob nasipa in se oziral proti francoskim šatorom. Glavo je obračal proti vzhodu, kakor bi težko čakal dneva. Zgodnja jutranja ura in nejasni obrisi moža, ki je zamišljen stal tam gori, so pazljivemu opazovalcu takoj povedali, kdo da je. Rahločutnost in previdnost sta mu velevala, naj se odstrani. Že je hotel oditi, a zadržal ga je šumot na vodi in škripanje po pesku. Takoj nato je videl, kako se je plazila proti njemu postava in se ustavila nekaj korakov od drevesa, za katerim je bil skrit. Počasi se mu je pred očmi dvignila puškina cev, usmerjena proti nasipu, a predno je strelec mogel sprožiti, ga je neznanec zgrabil za roko. »Huk!« je vzkliknil divjak, ko ga je oni tako nepričakovano ustavil v izdajalskem početju. Brez besede je položil Francoz roko Indijancu na ramo in ga molče peljal na bolj oddaljen kraj. Ko se je bil ustavil, je odgrnil plašč, se divjaku pojavil kot Montcaim in ga vprašal s strogim glasom: »Kaj to pomenja? Ali moj sin ne ve, da je pokopana bojna sekira med Angležem in njegovim očetom iz Kanade?« »Kaj to briga Huronce?« je odgovoril divjak. »Bledo-ličniki sklepajo mir, moji vojščaki pa nimajo še nobenega skalpa.« »Magva je velik poglavar, zato mora poučiti svoje ljudi, kako naj ravnajo z našimi novimi prijatelji.« »Magva je prijel za bojno sekiro, da jo pobarva s krvjo. Zdaj se še leskeče — kadar bo rdeča, jo zakop-Ijem.« ; r i 1 »Magva je obljubil, da ne bo oskrunil francoskih lilij. Prijatelji velikega kralja onstran slanega jezera so sedaj tudi prijatelji Huroncev.« S porogljivim smehom je Magva Montcalma prijel za roko in jo položil v globoko brazgotino na svojih prsih. »Ali moj oče pozna to?« je vprašal drzno. »Svinčenka je to napravila.« »In to?« je nadaljeval in pokazal Francozu goli hrbet. »To so sledovi udarcev! — Kdo je to storil?« »Magva je spal v angleških vigvamih in je odnesel te brazgotine!« je odgovoril divjak s porogljivim smehom. Potem je pristavil s prirojeno mu slovesnostjo: »Pojdi učit svoje mladce, da je mir. Zviti lisjak pa ve, ketko naj govori s svojimi huronskimi vojščaki.« Ne da bi čakal na odgovor, je vrgel puško preko rame in odšel proti gozdu, kjer so taborili njegovi ljudje. Tudi Montcalm se je vrnil v svoj šator, a hudo ga je težila misel, da se je bratil s tem divjim ljudstvom in da sedaj ne more več krotiti njegovih strasti. Prvi solnčni žarki so obsevali v polni paradi za odhod pripravljene francoske čete. Tudi v angleškem taboru je vrvelo življenje, a vse se je vršilo molče in turobno. Potrti so se postavljali vojaki v vrste, ženske in otroci pa so pospravljali svoje pičlo imetje. Munro je stopil nem, toda miren pred svoje čete. Na prvi pogled mu je bilo videti, da ga je udarec zadel v sredo srca in ga globoko ponižal. Heyward je sočutno stopil k njemu ter ga vprašal, česa želi. { »Skrbite za moji hčeri!« je bil kratki odgovor. »Za Boga, ali za vaši hčerki še ni poskrbljeno?« jf za svetnika. Da se to tem hitreje zgodi nam v korist in v veselje, zato se hočemo od zdaj naprej Slomšku priporočati v priprošnjo v nebesih, da se spozna očito njegova pri-prosnja pri Bogu. Slomšek je kmetski stan tako ljubil. Kmetsko ljudstvo hoče zdaj vse storiti, da pride Slomšek do češčenja kot svetnik. Danes se hočemo javno priporočiti Slomškovi priprošnji v nebesih. Naše prošnje: Prositi pa ga hočemo danes za tri stvari: 1. Da bi bil naš slovenski kmetski dom res vedno tako lep, imeniten in svet, kakor ga je imel v mislih Anton M. Slomšek, da bi se potem tudi za naprej naš kmetski stan res najložje zveličal. 2. Ga hočemo v teh hudih in za kmeta silno težavnih časih prositi, naj pomaga s svojo priprošnjo pri Bogu lajšati gorje slovenskega kmetskega doma, da bo kmetski stan res prijeten in vesel. 3. Ga hočemo prositi, naj s svojo priprošnjo pri Bogu podpira naše stremljenje, naše želje in prošnje, da bi mogli kmalu častiti A. M. Slomška kot blaženega in nato kot svetnika. Slovensko kmetsko ljudstvo se klanja ob spominu na smrt svojega Slomška njegovemu velikemu svetemu duhu in pošilja k nebu svoje goreče molitve, zaupajoč, da ima pri Bogu samem moža božjega, ki bo čuval slovenski narod posebno v sedanjih težkih časih. Politični in gospodarski položaj pred otvoritvijo narodne skupščine. Jesensko zasedanje narodne skupščine se bliža. Še kakšnih 10 dni in narodni poslanci se bodo zopet zbrali v beogradskem parlamentu. Ali je kaj upanja na plodonosno in za ljudstvo blagovito delovanje našega parlamenta? Upanja je malo. Ko je bilo koncem meseca junija na-gloma presekano zasedanje parlamenta, se je hotelo javnost potolažiti s tem, da bo ministrski predsednik Nikola Uzunovič parlamentarne počitnice porabil za to, da poravna spore, ki so nastali med raznimi strujami v radikalni stranki, ter da tudi uredi svoje razmerje do Radičeve stran ke. Parlamentarne počitnice se nagibajo h koncu, Uzunovič pa ni izvršil ne prve ne druge naloge. , Uzunoviču se ni posrečilo poravnati razdora v radikalni stranki. Razmere v radikalni stranki so bolj razrvane in raz-drapane kakor kdaj poprej. Občinske volitve, ki so letos mesca avgusta bile v Srbiji, so odnose med poedinimi skupinami naravnost zastrupile. Pri občinskih volitvah v mestu Beogradu so se radikali razcepili na dva dela: eden del je vodil notranji minister Maksimovič, drugi del pa so tvorili zagrizeni pašičevci. Vsled te razcepljenosti so radikali v Beogradu propadli in beogradska občina je prišla v roke Davidovičevih demokratov. Posledica teh volitev je strašna jeza pašičevcev, ki zahtevajo glavo, t. j. ministrsko službo .Maksimoviča. Pašičevci pritiskajo na vladinega predsednika Uzunoviča, naj čimprej iz vladine ladje izkrca Maksimoviča. Pričakovali so, da se bo to zgodilo že sredi septembra, ko je bil Uzunovič pri kralju na Bledu. Toda Uzunovič je z Bleda s seboj prinesel samo ukaz, s katerim kralj svojo vladarsko oblast odstopa vladi za dobo, dokler bo bival v inozemst-\-u. Kralj se je namreč radi lahke operacije s familijo odpeljal v Pariz ter bo izostal kakšna dva tedna. 0 Maksimo-viču pa Uzunovič ni s seboj prinesel nobenega ukaza. Med tem se je v državo tudi vrnil stari Pašič. Ta po-vratek je pomnožil Uzunovičeve težave, ker bodo pašičevci povečali svoje napore, da bi svojega starega voditelja zopet spravili na krmilo vlade ter temeljito obračunali z njegovimi nasprotniki v radikalni stranki. Tako bo Uzunovič imel z radikalno stranko večje težave ob zopetni otvoritvi parlamenta, nego so bile one, ko je koncem junija j zaprl vrata parlamenta. Ravno tako malo je Uzunovič rešil drugo svojo nalogo: razčiščenje razmerja do Radičeve stranke. mems»■"■■ -—u— .■«»«—m««■■ i _.n■■■■■___—W^^^^bbb »Danes sem samo vojak, major Heyward«, je rekel general. »Vsi ti so moji otroci!« Dunkan je bil dovolj slišal. Nemudoma je hitel v Munrovo stanovanje. Našel je sestri za potovanje pripravljeni na pragu. Okrog njiju so se gnetle jokajoče ženske, ki so v njiju bližini iskale varstva. Kora je bila bleda, njen obraz je izražal skrb in strah, kljub temu pa se je krepko držala. Eliza pa je imela zatekle oči, ki so pričale, da je dolgo in bridko jokala. Obe sta z veseljem pozdravili Heywarda. »Trdniava je izgubljena«, je rekla Kora, »a upam, da je naša čast rešena.« »Še nikdar ni sijala tako«, je odgovoril Heyward. »Sedaj pa je treba skrbeti za vajino varnost. Dolžnost in čast zahteva, da vaš oče in tudi jaz tak dan ostaneva pri četah. A kdo vaju bo čuval v tej zmešnjavi?« »Ne potrebujeva varstva«, je odgovorila Kora. »Kdo bi si nama upal kaj žalega storiti?« »Nikakor vaji ne morem pustiti samih! Pomislite, da Eliza ni odločna kot vi.« »Morda imate prav. A glejte, tam prihaja vaš pri-latelj!« Heyward se je ozrl in ugledal Davida, ki se je bližal s psalmsko knjigo v roki. Pohitel mu je nasproti in mu izrazil svoje želje. »Vaša skrb naj bo, da se damama ne zgodi kaka neprijetnost. Za spremstvo dobite nekaj služabnikov. Ako bi kak vojak sovražne armade ali kak Indijanec postal nesramen, sklicujte se na pogoje kapitulacije in jim zapre-tite, da se obrnete naravnost na Montcalma — to bo dovolj.« »Ako pa ne bo, potem mi pomaga ta sveta knjiga!« je navdušeno vzkliknil David. »Zadostovalo bo, ako jim a 3. oktobrih ves brežiški in krški okraj v Brežice na shod dr. Korošca, ki bo ob 11. uri predpoldne na vrtu in dvorišču JVaroiSnegffl tioma r Mrežicah! - A j ur'———mmi» i—ii<—WIMWIiiwmiiikm>IMII iiiaiMiMin ii I I»I»i nmnnmma Radič hoče vreči Nikiča in sam postati minister. V Radičevi stranki se je razvnel hud boj zoper politiko Stjepana Radiča, kateremu se očita, da dela rodbinsko politiko, t. j. politiko za svojo familijo. Na čelu Radičevih nasprotnikov stoji nekdanji vneti pristaš Radičev minister za šume in rudnike dr. Nikič. Ker je Radič dr. Nikiča izključil iz stranke, se Nikič trudi, da organizira na Hrvatskem lastno stranko, pri čemer ima po poročilih, ki prihajajo v javnost, dosti uspeha. Radič zahteva od ministrskega predsednika Uzunoviča, da odpusti ministra dr. Nikiča, ter svojo zahtevo podpira z raznimi grožnjami. Radikali pa se Radičevih groženj manj bojijo kot lanskega snega. Zato so tudi mirno preslišali najnovejšo zahtevo Radiča, da mora biti takoj sprejet med ministre ter postati minister za socialno politiko. Da bi to zahtevo radikali tem bolj slišali, jo je Radič izjavil sredi mesca septembra v Ženevi, kjer je bival kot odposlanec sedanje vlade na zasedanju Društva narodov. Časnikarji so to Radičevo zahtevo raznesli jx> vsem svetu, v Beogradu pa se radikali za Radičevo zahtevo, da mora zopet postati minister, niti zmenili niso. To so uspehi brezznačajne in sehične Radičeve politike za Radiča samega. Bosanski muslimani na srbski strani. Še žalostnejši in usodnejši so nasledki Radičeve nesrečne politike za hrvatski narod in hrvatsko narodno politiko. V tem oziru je treba posebno zabeležiti dogodek, ki se je dogodil 11. septembra To je namreč združitev kluba muslimanskih poslancev iz Bosne s klubom Davidovičevih demokratov. Doslej so bosansko-hercegovski muslimani tvorili v beogradskem parlamentu svoj lasten poslaniški klub. Ti poslanci so bili izvoljeni na avtonomističnem programu ter so jx> veliki večini bili hrvatskega mišljenja. Stali so torej na enem delu hrvatske narodne fronte proti velesrbskemu centralizmu. V zahvalo za to, da so ti muslimanski poslanci branili hrvatske politične ideale, jih je Radič strastno in hudobno napadal. Naravnost jih je naganjal med Srbe, ko je od njih zahteval, da ne smejo več tvoriti svoje lastne muslimanske stranke, marveč se morajo odločiti ali za Srbe ali za Hrvate. Muslimani so nekaj časa poslušali to pridigo, katere se je Radič naučil od srbskih politikov, zlasti od radikalov, ter jo vedno premleval. Nekaj časa so mirno poslušali, ko pa jim je minila potrpežljivost, so se pridružili ne Hrvatom, ampak Srbom. Združili so se z demokratsko stranko, ki je po svojem bistvu srbska. Pri tej združitvi pa so si s pismeno pogodbo pridržali pravico, da se bodo vnaprej borili za izvedenje širokih samouprav. Za av-tonomistično fronto torej muslimanski poslanci niso izgubljeni, samo jih je Radič s svojo grdobno «in hudobno politiko odgnal proč od Hrvatov. Vlada nesposobna za rešitev "ospodarske krize. Takšen je torej položaj pred zopetno otvoritvijo našega parlamenta: poslabšan za Radiča, kakor tudi za Uzunoviča. Uzunovičeva vlada je pravzaprav vedno bila v krizi ter je padala iz enega pretresljaja v drugega. Vsled notranjega nesporazuma in vedno se ponavljajočih sporov je nesposobna za rešitev one naloge, ki mora v sedanjem času biti vsaki vladi prva in najvažnejša; za omiljenje gospodarske krize. Gospodarsko stanje ljudstva se slabša od dne * potrebnim poudarkom iz nje zapojem: Zakaj besnč pogani . . .« »Je že prav!« je nepotrpežljivo rekel Heyward. »Čas je, da se ločimo.« Poslovil se je s pomirjevalnimi besedami od deklic ter naglo odšel na svoje mesto, kajti angleška kolona se je že pričela gibati. Sestri sta že videli bele uniforme francoskih grenadirjev, ki so zasedali trdnjavske izhode. Ker so bili vsi vozovi potrebni za ranjence in bolnike, sta se deklici rajši odločili, da pojdete peš. Počasi se je pomikala žalostna množica mimo francoskih čet proti gozdu, ki je bil na kraju zaseden z divjaki. Nekateri so se že približali sprevodu, a so bili še mirni in tihi. Začetek sprevoda s Heywardom na čelu je bil že izginil med drevjem, ko je Korino pozornost vzbudil trop zaostalih, med katerimi je bil slišati hrup hudega prepira. Nekaj divjakov se je bilo lotilo nekoga in mu hotelo iztrgati raznih svežnjev, ki jih je nosil. Ker pa se ni hotel ločiti od dragocenih stvari, so se sprijeli. Naenkrat se je pokazalo več sto divjakov, kakor bi jih bil kdo pričaral iz tal. Takoj nato je videla Kora, kako je Magva stopil med svoje rojake in jim nekaj govoril z nevarno gostobesednostjo. Ženske in otroci so se ustavili ter se gnetli in stiskali kakor čreda preplašenih ovac. A Indijančevi lakomnosti je bilo že zadoščeno, sprevod se je zopet pričel pomikati. Divjaki so se bili umaknili in so očividno sklenili, da ne bodo nadlegovali nasprotnikov. Ko pa je oddelek žensk šel tik mimo njih, je nekega Huronca zbodel v oči lepo pisan šal. Planil je naprej in ga hotel vzeti. Prestrašena si je žena šal ovila še trdneje in ogrnila z njim svojega dojenčka. Kora Je to opazila in je pravkar ieni hotela za- do dne. Vsi sloji ljudstva propadajo, vsi stanovi so na poti gospodarske pogube. Kaj pa dela vlada, da zadrži gospodarski propad ter vsaj omili gospodarsko krizo? Predložila je nov davčni zakon, kojega določbe bodo davke v pre-čanskih krajih, zlasti v Sloveniji, povečale. Drugega pa ni ničesr storila za ozdravljenje gospodarskih ran, na katerih boleha ljudstvo in vsi njegovi sloji. Državna politika., v NAŠI DRŽAVI. Kralj je odšel na Francosko. Z Bleda, kjer se je mudila kraljeva rodbina preko poletja, je pretekli teden odšel kralj Aleksander s kraljico Marijo v Pariz. Njegov odhod na Francosko, pravijo, nima nobenega političnega o-zadja. Pašič je prišel s Francoskega domov. Po daljši odsotnosti se je povrnil Pašič s Francoskega domov in je začasno ostal še v Dalmaciji. V Beograd se vrne tik pred sklicanjem narodne skupščine. Dasi je želel, naj ne pride nihče k njemu, je vendar sprejel Trifkoviča, zvestega svojega pristaša, ter mu je dal navodila, kako bi naj Pašičeva skupina prišla zopet do nekdanje moči. Trifkovič je po povrat ku od Pašiča v Beograd takoj sklical svoje zaupnike na posvetovanje. Kdo bo zmagal? Trenutno je naš političen položaj v znamenju skrite borbe za vlado med radikali samimi. Na eni strani je Pašič s svojimi, na drugi Uzunovič. Uzunovič sam ni tako vpliven, da bi se mogel obdržati na vladi proti Pašiču. Njega drži močna roka morda ravno zato, da se Pašič ne povrne na vlado. Kot Pašičev repek je Pribičovi-čeva in Žerjavova skupina, katera si želi zopat mk lajne PP čase nazaj. Na Uzunovičevi strani je začasno še Radič. Tako mu je zvest, da ga podpira kljub temu, da mu Uzunovič na vseh koncih in krajih kljubuje. Kakor tehtnica, tako izgleda ves položaj, giblje sem in tje, vsaki dan drugačna poročala. Ko bo v začetku oktobra sklicana skupščina, bo padla tudi odločitev. Bo kdaj kaj bolje v drž. političnem življenju — tako se vsak državljan nehote vprašuje, ko vidi to medsebojno borbo za krmilo države. Gotovo je, da v naši državi preživljamo zdaj še nekake začetne težave. Sedanji vodilni srbski politiki so še vedno v tistem ozkosrčnem razpoloženju, ko so videli svojo državo le do Donave, nas preko pa ne. Dasi toliko govorijo, da so nas Srbi osvobodili, je vendar istina, da se ravno srbski krogi še danes premalo zavedajo, da smo tudi Slovenci in Hrvati kot enakopravni državljani prostovoljno se združili v enotno državo, za katero enako, če že ne več, žrtvujemo. Sedanji srbski radikal ni krogi pa bodo prav kmalu zgubili svoj političen vpliv in do moči bodo prišli ljudje in stranke, ki bodo delile pravico vsakemu brez ozira na narodnost in vero, vsakemu, ki je dober in zvest državljan naše države. Notranji boji med srbskimi strankami in v srbskih strankah kažejo, da gre položaj na bolje. Narodna skupščina je sklicana na 4. oktobra na izredno zasedanje. Po ustavi določeno redno zasedanje se začne dne 20. oktobra. Narodna skupščina bi imela toliko dela, a kakor je videti, ni ničesar pripravljenega, ker so vsi ministri in vodilni krogi zapleteni v vse mogoča eakulisna spletkarjenja. V DRUGIH DRŽAVAH. Prijateljska zveza med našo in poljsko državo. Preteklo soboto sta naš zunanji minister dr. Ninčič in poljski zunanji minister Zaleski jx>dpisala dogovor prijateljskih odnošajev med našo in poljsko državo. Pogodba velja tri leta. Obe državi se obvezujeta, da se bosta posvetovali o skupnih političnih vprašanjih doma in v mednarodnem položaju. Italija na predvečeru krvavih dni. V Italiji imajo glav no besedo fašisti. Ti imajo večjo oblast kot pa država sama. Pretekli teden so se postavile čete fašistov proti redni vojski. V Trstu so se prav pošteno spoprijeli. Nad mestom je bilo nekaj dni obsedno stanje. V Zgornji Italiji je prišlo do takih nemirov in izgredov posebno še kot demonstracije proti Franciji, da je francoska vlada poslala vojaštvo na svojo državno mejo. Na francoske zastopnike so se izvršni napadi. To pa vse zavoljo tega, ker je tisti, ki je izvr- klicati, naj prepusti šal divjaku, da ne bo razdražen. Ta hip pa je Huronec izpustil ruto in materi iztrgal kričeče dete. Sedaj pa je žena vse, kar je imela kaj vrednega na sebi, prepustila grabežljivemu divjaku ter se kot divja zagnala na Indijanca, da reši dete. Ta pa je dete, držeč ga za nogo, vihtel nad glavo. »Tu imate, vse vzemite!« je kričala obupana žena ter si obleko trgala z života. »Samo otroka mi dajte nazaj!« A borne cunje niso bile všeč divjaku. Videč, da se je bil rute polastil že nekdo drugi, je z otrokom udaril ob skalo in njega trepetajoče ostanke materi vrgel pred noge. Pogled na krvavi životek pa ga je še bolj razdražil. Potegnil je tomahavk izza pasa in nesrečni materi preklal glavo, da je mrtva padla preko otroka. Ta nevarni hip je Magva roke položil na usta in krik-nil grozepolni indijanski bojni krik. Odgovorilo mu je za-glušno tuljenje več kot dveh tisočev Indijancev, ki so na to znamenje planili iz gozda. Nočemo natančneje popisovati groznih prizorov, ki so se sedaj vrstili drug za drugim. Povsod je kosila smrt neusmiljeno, grozepolno. Vsak upor je le še podžgal besnenje divjih morilcev. V potokih je tekla kri po ravnini. Kar je bilo še ostalo v bližini izvežbanih vojakov, so se vsi skupaj strnili v sklenjene vrste, a niso mogli dosti opraviti z nenabitimi puškami. Sestri sta bili v tem groznem klanju brez pomoči. Od vseh strani se je slišalo samo vpitje, stokanje in preklinjanje. Naenkrat so Elizi odrekle zadnje moči. Nezavestna se je zgrudila, Kora pa je padla poleg nje in jo te3no objela v smrtnem strahu. David je stal poleg njiju in z grozo strmel vanji ne vedoč, kaj bi počel. Naenkrat pa se je njegova visoka postava vzravnala, t avetem navdušenju so mu vzplamtele oči. SS1 na Mussolinija atentat, prišel s Francoskega. Zdivjani fašisti so med drugimi napadli tudi ameriškega zastopnika v Rimu in ga pustili nezavestnega na cesti ležati. Slo. en-cem se v takem položaju v Italiji godi še posebno slabo. Mussolini se je sicer zaradi teh nerednosti opravičeval in zapovedal nemirneže aretirati, vendar se jim ne bo kaj bati. Nemčija in Francoska se vedno bolj zblizujeta, pripravljata se celo za skupne tajne nastope v Evropi. Če je to proti Italiji, potem je to dobro. Na Španskem so siti nasilne vlade generala Primo de Rivere. V vsej državi se je začela obširna agitacija proti sedanji vladi in tudi proti kralju za republiko. Rusija ima notranje politične boje. Trocki, ki so ga že »koro čisto izrinili, je zopet prišel do moči. V zunanjepolitičnih zadevah bo Rusija morala popustiti in se pridružiti Društvu narodov, ker jo je Nemčija, ki je bila dozdaj skupaj ž njo, ločena od ostale Evrope, zapustila. Kaj je novega? Poziv in prošnja. Pogled na zasebno in javno življenje je postal obupen. Najbolj trpi pod novodobnimi razmerami mladina, ki se zapeljuje k telesnemu uživanju in zapravljanju in tako moralno propada, ne samo v mestu, temveč tudi na deželi. Ali ni pomoči? Gotovo! Frančiškov duh naj prešine vso javno in zasebno življenje in prenovilo se bo obličje zemlje. Dne 4. oktobra 1226 je umrl blažene smrti veliki reformator krščanskega življenja sv. Frančišek. In kaj mi? Ali hočemo Frančiškove ideje udejstvovati ob priliki 7001etnice njegove smrti? Gotovo! Postaviti hočemo zajedno z društvom Katoliške Omladine v Mariboru, kot središču prejšnje zelehe Štajerske, v večni spomin te zgodovinske stoletnice »Zavod za osirotelo mladino« od 14. leta naprej. Tukaj naj bi se do 100 sirot vzgojevalo v verskem in narodnem duhu, izobraževalo v različnih strokah ter jih usposobilo za javno življenje kot krščanske moj stre. Kako vzvišena naloga! Ker je ta edini zavod namenjen za celo prejšnjo Štajersko, se obračajo podpisani člani stavbenega društva na vso javnost, da vsi priskočijo na pomoč, katerim je res pri srcu zboljšanje razmer osobito še med mladino kot upom boljše bodočnosti. Razposlali bomo ta teden na vse župnije srečke za loterijo in nabiralne pole za pristop v stavbeno društvo. V vsaki župniji naj vzamejo razen preč. gg. dušnih pastirjev vso akcijo v roke vsi oni, katere preveva Frančiškov duh nesebične požrtvovalnosti. In katere župnije se bodo najbolj odlikovale, bodo imele prednost pri sprejemanju sirot. Zato naj ne bode župnije in vasi, kjer bi ta poziv in prošnja ne zbudila mnogo navdušenih in požrtvovalnih apostolov te prekrasne ide je ob priliki 7001etnice sv. Frančiška. Maribor, dne 16. 9. 1926. — Dr. Janez Tomažič, prelat. Dr. Leskovar Josip, župan. Trabi Ivan. Repše Ivan. Jurgec Franc. Pliberšek Josip. Kolarič Alojzij. P. Pavel Potočnik. Ploj Anton. Prošnja za vstop v Stavbeno društvo za zidanje in za vzdrževanje Omladinskega doma v Mariboru. Če hočemo sezidati in vzdrževati Omladinski dom pred vsem za osirotelo mladino iz cele Štajerske, je bilo potrebno ustanoviti posebno društvo. Člani so redni, podporni, ustanovni in častni. Redni član lahko postane vsak, ki letno plača vsaj 10 dinarjev. Podporni član je, kdor plača najmanj 100 dinarjev Častni član je, ki plača enkrat 500 dinarjev, usta-novnik pa 1000 dinarjev. V znak hvaležnosti preskrbi odbor za vsakega rednega pokojnega, častnega in ustanovnega člana častno spremstvo z omladinsko godbo, ako je blizu Maribora, in sv. mašo zadušnico, če je bil v društvu vsaj 10 let. Razen te sv. maše se udeležijo vsi člani društva sv. maš, ki se opravijo vsako prvo nedeljo v meseceu, na dan sv. Alojzija in v osmini vernih duš. Imena ustanovnih članov se vklešejo v kamenito ploščo v dvorani. Vsled teh , Izrednih ugodnosti, ki jih nudi to društvo svojim članom, bi bilo želeti, da se v prav obilnem številu vpišejo in nam tako pomagajo z majhnimi prispevki izvršiti plemeniti namen kot večni spomin 7001etnice smrti sv. Frančiška. — Stavbeno društvo Omladinskega doma v Mariboru, frančiškanski samostan. Letošnje birme v lavantinski škofiji so končane. Bir-manih je bilo: v Mariboru 1039, v dekaniji Jarenina 907, Videm 2761, Kozje 2060 in Rogatec 1782, skupaj 8549. DR. MED. VL. MOGILNICKI zdravnik, ■opet redno ordinira v Sv. Juriju ob j. ž. v lastni hiši št. 62 od 2. septembra haprej. Dekan v Ormožu vlč. g. Andrej Gliebe umrl. V petek je umrl v Ormožu tamošnji g. župnik in dekan Andrej Gliebe. Pogreb se je vršil v pondeljek predpoldne. Rajni je bil rojen dne 30. 8. 1860 v Starem logu na Kranjskem. Bogoslovje je dovršil v Ljubljani in bil posvečen v mašni-ka leta 1883. V nemški vitežki red je stopil leta 1887. Ka-planoval je v Semiču do leta 1889, ko je bil prestavljen na Štajersko k Sv. Miklavžu. Od Sv. Miklavža je prišel k Vel. Nedelji in v Središče. Leta 1895 je bil nastavljen prvič v Ormožu in od tamkaj je še prišel enkrat k Veliki Nedelji in leta 1900 v Ormož za župnika in dekana, kjer je ostal do svoje smrti. Rajni je bil blaga duša ter priljubljen pri duhovnih sobratih in ljudeh, kjer je služboval. Ostani mu ohranjen pri duhovnih sobratih in vernikih trajno hvaležen dn časten spomin! Odlikovanje. Za 401etno zvesto službovanje kot oskrbnik grofa Meranovih vinogradov Janžev vrh-Pekre pri Mariboru je bil odlikovan z zlato kolajno tamošnji oskrbnik g. Henrik Schigert. K zasluženemu odlikovanju iskreno čestitamo! Najden utopljenec. Dne 7. t. m. je utonil v Dravi v Mariboru pod železniškim mostom Martin Novak. Pri Ptuju so te dni izvlekli iz reke utopljenca, čigar identitete še niso ugotovili, domnevajo pa, da je to truplo utopljenega Novaka. Zgorel kozolec. Med zadnjo občinsko sejo celjskega mestnega sveta je pričelo goreti v Spodnji Hudinji pri kozolcu g. P. Majdiča, ki je pogorel do tal. V bližini istega leži tudi lesno skladišče g. Ivo Čatra, ki je bilo v veliki nevarnosti, a se je požarni brambi posrečilo, ogenj omejiti in rešiti skladišče. Škoda, ki je povzročena po ognju, je prav velika, ker je kozolec napolnjen s poljskimi pridelki, v prvi vrsti s krmo. Kozolec je bil ogromnega obsega 'in je vsled tega tudi škoda precej velika. Cenijo jo nad 100.000 din. Nepojasnjen umor v Slovenskih goricah. Iz preiskovalnega zapora mariborskega okrožnega sodišča je bilo te dni izpuščenih 15 oseb, ki so bile pred nekaj meseci aretirane radi dvojnega umora v Št. Juriju v Slov. goricah. Izpustiti so jih morali radi pomanjkanja dokazov in tako bo ostal najbrže ta zločin nepojasnjen. Nagla smrt. V Trnovskem vrhu pri Sv. Urbanu so našli v vinogradu mrtvo staro gospodinjo Simoničevo, pd. Kreis-hauptmanovo. Šla je v gorico travo žet, pa jo je zadela kap; v roki je držala še srp. Drugi dan bi morala iti k sodniji radi neke tožbe. Zdaj je smrt naredila konec dolgoletnim nemirom in tožbam pri hiši. Požar v Beltincih v Prekmurju. V soboto, dne 11. sept ob 10. uri zvečer je izbruhnil na dvorišču trgovca Petra Osterca v Beltincih v skednju ogenj. Ker se skedenj drži stanovanja, skladišča, naprej pa je hiša s trgovino, je bilo v nevarnosti vse Osterčevo premoženje. Ko so domači o-genj opazili, so takoj alarmirali ljudi po ulicah, da so prihiteli na pomoč k živini; domači pa so rešili otroke, tako so bili otroci in živina v par minutah na varnem. V burnem diru so prihitela štiri gasilna društva: Beltinci, Gan-čani, Lipovci in Bratonci. Gasilci so od treh strani gasili vstrajno in požrtvovalno; v kratkem času so ubranili, da se ogenj ni razširil in po dveurnem delu so bila poslopja popolnoma izven nevarnosti. Požar v Murski Soboti. V nedeljo kmalu po polnoči je izbruhnil na domu žitnega trgovca Titana v Černelovcih pri Murski Soboti velikanski požar. Na lice mesta so prihitele štiri požarne hrambe z brizgalnicami, a rešiti niso mogle mnogo, ker je bilo poslopje s slamo krito. Gospodarska poslopja so popolnoma zgorela, od stanovanjskega dela pa so ostale tudi le stene. Škoda je tem večja, ker je zgorela tudi mlatilnioa. Kako da je požar nastal in koliko znaša škoda, se dosedaj ni dalo izvedeti. —Skoraj istočasno je bil požar tudi v Noršincih. Zgorelo je eno gospodarsko .poslopje. Potres. Iz Trbovelj nam poročajo: V sredo popoldne ob 2.46 se je čul pri nas kratek, močen sunek zemlje in to v smeri od juga proti severu. Potres je ljudstvo močno pre strašil, ker je bil neobičajno kratek, kakor bi odrezal. — Enako nam poročajo iz Vač, da so tam čutili potresni sunek ob 2.50. Stolp župnijske cerkve pogorel. Iz Zabukovja blizu Sevnice ob Savi poročajo: Stolp župnijske cerkve je pogorel v pondeljek, dne 13. t. m. Klepar je .popravljal stolpno streho. V njegovi odsotnosti je zažgal njegov pomočnik neko sršenovo gnezdo v zgornjem delu strehe. Ogenj se je zatrosil in se ni dal več ustaviti. Popadali so tudi zvonovi in stolpna ura na obok. Ako bi ne bili pomagali požrtvovalni .sosedje, bi bila tudi cerkev pogorela. Potrtost med ljudstvom je nepopisna, posebno ker je bila streha zelo lepe oblike v rokoko-slogu. Tajnosten umor. Dne 15. t. m. zjutraj je vlakovodja jutranjega vlaka, ki vozi iz Dolenjskega proti Ljubljani, opazil, da pri zadnji čuvajnici blizu postaje Semič ni vse v redu; signal je namreč kazal, ki je proga odprta, luč pa, da je proga zaprta. Ko se je prepričal, da je proga prosta, je odpeljal vlaik naprej in nato opozoril posta jena čelni ka v Semiču. Ta je takoj šel pogledat, kaj da je in našel čuvaja Gortana mrtvega. Ležal je oblečen na postelji in imel glavo prestreljeno s tremi streli. Za zločincem so se uvedle poizvedbe. — Istega dne pa se je pripeljal v kandijsko bol mco železniški delavec Franc Kapš, ki je stanoval pri u-morjenem Gortanu. Tudi ta je isto noč dobil strel v trebuh, krogla mu je ostala v jetrih. Sam izpoveduje, da ga je ponoči neznan človek napadel in obstrelil. Sum je podan, da je oba zločina napravila ena in ista oseba. Nevaren berač. Neznan 40—45 let star moški je prosil te dni po Raki na Kranjskem in okolici razne podpore v blagu in denarju. Posebno je prosil za žito in je trdil, da je posestnik in da mu je toča popolnoma potolkla njegove njive. Pri tej priliki pa je ta možakar ukradel posestniku Francetu Žabkarju v Zalokah pri Raki 6800 dinarjev in je neznano kam pobegnil. Pravijo, da se je v zadnjem času pojavilo več takih sleparjev, ki ne samo da nesramno lažejo, da so pogorelci, marveč zraven še kradejo. Strašna vremenska nesreča v Ameriki. Polotok Flori-I da v Združenih državah Severne Amerike, ki je tako velik, kot tretjina Jugoslavije- je zadela strašna vremenska nesreča. Silen orkan je uničil najbolj cvetoča mesta ob obrežju ter tisočem prinesel smrt. Florida, ki leži na naj-, južnejšem delu Zduženih džav Severne Amerike, ima izredno milo podnebje, neke vrste večno pomlad, ter je bas radi tega postala največje letovišče na svetu. Vsi ameriški bogataši, in teh je zelo mnogo, imajo tukaj svoje lepe vile. Sedaj je vihar uničil vse. 2000 oseb je mrtvih, na tisoče je ranjenih in 100.000 ljudi brez strehe. Škoda gre v stotine milijonov dolarjev. Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Barbara Kaučič, Gornji Ivanjci, je darovala 100 din. za Dijaško kuhinjo v Mariboru. NOVE KNJIGE. V knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru dobite sledeče nove knjige: »Morski vrag«, čudovita povest iz življenja mornarjev. Stane 20 din. »Mlinar in njegova hči«, ljudska igra v 5 dejanjih. Priporočamo vsem društvom, za sedanji čas okoli Vseh svetnikov najprimernejšo' gledališko igro. Izvod stane 18 din. »Državljanska vzgoja« pisatelja dr. Josipa Jeraja. To knjigo naj bi imelo vsako društvo in vsak vzgojitelj naroda. Stane 15 din. »Spoved malih grehov«, zelo poučna in potrebna knjiga. Priporočamo jo spovednikom in spovedancem, ker je to knjiga, ki jim bo zelo dobro služila. Knjigo je prestavil iz nemščine dr. Jere in stane 25 din. »Zadnja pot kapitana Scota«, ki je šel preiskovat najjužnejše kraje naše zemlje. Povest je tako pisana, da ne moreš knjige odložiti, dokler je nisi prebral. Stane 26 din., vezana 44 din. Naročajte vse knjige le v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, ki vam bo postregla točno in poceni. Naša oznanila glede novih knjig naj si društva in posamezniki shranjujejo. Če ne morejo ta teden naročiti, pa bodo ob drugi priliki. Mariborska porota. Požigalka. Dne 15. t. m. s eje zagovarjala pred porotniki radi požiga prevžitkarica Marija Razlag iz Bodislavcev. Obtožena je bila, da je v noči od 2. na 3. julija 1926 zanetila ogenj v parmi svojega soseda Antona Slane ter s tem povzročila požar, ki je Slani upepelil gospodarsko poslopje ter mu napravil občutno škodo. Obtoženka je bila nekoč že obsojena radi požiga ter je odsedela 5 let težke ječe. Na Slano se je jezila, ker je kupila od njega posestvo, izvršitev kupne pogodbe pa je preprečila občina, ki je dala Slano preklicati ter je pogodba bila nato razveljavljena. Razlagova je nato opetovano izjavila, da se bo maščevala. Poleg požiga je obtožena tudi žalitve uradnih oseb, ker je zmerjala sodnega eksekutorja in njegovo spremstvo. Požiga ji sodišče ni moglo dokazati ter je bila tega oproščena, pač pa I Poročila S. L. S. Krčevina-Lajtersberg. Za nedeljo, dne 26. septembra, napovedani shod poslanca Zebota se ne vrši, ker je poslanec odpotoval v Beograd k sejam finančnega odbora. Marija Snežna. Shod poslanca Zebota v nedeljo, dne 19. septembra, je zelo lepo uspel. Predsedoval mu je župan g. Mali. Ljudstvo je odobravalo govor našega poslanca in mu izreklo zaupanje. Shoda se je udeležil tudi bivši poslanec Mermolja, ki pa je izjavil, da se ne peča več e politiko. Popoldne je nameraval imeti .pri nas shod liberalni poslanec profesor Pivko. Pivka ni bilo. Razen nekaj učiteljev in par žejnih ni bilo nikogar. Pri Veliki Nedelji se vrši v nedeljo, dne 26. septembra, po rani službi božji pred cerkvijo shod SLS, Govorita poslanca Vesenjak inBedjanič. ———— i.»..in m m ni.».»ni «..mini—n» ■■»—>■ 11 h m. m nmia Naša društva. Slovesna proslava 700Ietnice smrti sv. Frančiška pri žž. oo. frančiškanih v Mariboru. V nedeljo, dne 3. oktobra, je ob pol petih popoldne slavnostna akademija v Gotzovi dvorani z govori, petjem, deklamacijami in godbo. Vstopnice se dobijo pri vratarju frančiškanskega samostana in pri blagajni. Ob pol sedmih zvečer slovesno zvonenje, za-žiganje kresov po župniji in streljanje. Dne 4. oktobra, na , praznik sv. Frančiška, bo zjutraj ob pol šestih slavnostni uvodni govor, nato slovesna sv. maša. Popoldne ob 3. uri govor s slovesnimi litanijami. Celo osmino do nedelje bodo zjutraj ob pol šestih in popoldne ob treh govori o tva-rini: »Moderni svetnik.« Dne 10. oktobra, zadnji dan Frančiškove proslave, bo dopoldne ob 10. uri slovesna sv. ma-šaša za vse udeležence. Popoldne ob treh bo jubilejna procesija, sklepni govor, zahvalna pesem in papežev blagoslov. Vsi udeleženci te Frančiškove slovesnosti v baziliki Matere Milosti v Mariboru imajo polovično vožnjo, katero je izposloval od ministra železnic poslanec g. F. Zebot dne 14. septtembra 1.1., št. 27.313. Kjer se vstopi, se mora cela karta vzeti do Mariboru, katero dajo z mokrim žigom žigosati. V Mariboru se udeleženci oglasijo pri vratarju frančiškanskega samostana, kjer dobijo potrdilo, da so se udeležili te pobožnosti. — Pridite v obilnem številu k Materi Milosti v Maribor ter se navzemite Frančiškovega življenja, da bo zopet zacvetelo krščansko življenje. Velik mladeniški shod pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Dne 10. oktobra se vrši pri Sv. Juriju ob Sčavnici velik mladeniški shod s sledečim sporedom: Ob pol 10. uri slovesna služba božja za mladeniče, ki jo opravi mil. g. kanonik Fr. CasL Med sv. opravilom naj mladeniči — če le mogoče — pristopijo k mizi Gospodovi. Spoved naj opravijo doma. Potem shod na prostem, pri katerem govorijo med drugimi govorniki iz Maribora. Nato obed. Po večernicah pretresljiva igra v treh dejanjih: »V satanovih verigah«. Med odmori svirajo tamburaši in pojejo pevci. — Mladeniči sosednih Marijinih družb, mladeniških zvez, orlovskih odsekov in drugi, pridite vsi na to svojo prireditev, ki ste jo že dolgo pogrešali! Moški pevski zbori dobrodošli! Shod se vrši pri , vsakem vremenu: v lepem na prostem, v dežju pa pod streh«. — Za skupen obed (po 8 do 10 D) se oglasite pri svojih voditeljih! Torej na svidenje pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Prvi javni nastop tukajšnjega Orlovskega odseka je v splošno zadovoljnost vseh dobro uspel. — Hvala gre vsem, ki so kaj pripomogli k tej prireditvi. Kovačečevi hiši za telovadni prostor, dekletom, ki so napletle vence ter lepo okrasile telovadišče. Gospodu govorniku iz Ptuja za bodrilne besede ter vsem, ki so darovali dobitke za srečolov in licitacijo. S skupnim, vzajemnim delom bomo še lahko priredili marsikaj lepega. Središče. Tukajšnji Ljudski oder vljudno vabi kakor domačine tudi okoličane k uprizoritvi igre: >Moč uniforme« v nedeljo, dne 26. t. m., ob 7. uri zvečer. Sodeluje tudi društveni tamburaški zbor. — Vstopnina: sedeži po 6 in 5 D, stojišča po 3 D, Na svidenje! Zreče. Izobraževalno društvo priredi na nedeljo, dne 26. t. m. krasno tridejanko: >Tri sestre«, in sicer po večernicah na vrtu gospoda Kračuna. Na sporedu je tudi glasba in petje. Čisti dobiček je namenjen domači knjižnici. Braslovče. Dan velike javne tombole za zgradbo društvenega doma se bliža. Kdor si še ni prej preskrbel tombolskih tablic, naj hiti. Dobitki bodo razstavljeni od nedelje, dne 26. septembra v posebnem šotoru na vrtu Kmetijske zadruge. Tombola se začne točno ob pol 2. uri popoldne v nedeljo, dne 26. septembra. Po tomboli se vrši vrtna veselica, na kateri igra velenjska rudarska godba. Na šmihelsko nedeljo vsi v Braslovče! Prosvetno društvo v Šmarju pri Jelšah bo v nedeljo, dBe 3. oktobra igralo krasno in priljubljeno igro »Miklova Zala«. — Začne se takoj po večernicah. Naše prijatelje vabimo, da pridejo to nedeljo v Šmarje in si ogledajo to lepo igro. Na svidenje! ...... ■_„. ■*mmwfflsmm je bila obsojena radi žalitve uradnih oseb na tri mesece zapora. Ponarejevalci taksnih znamk. Dne 16. t. m. se je vršila razprava proti bivšemu orožniku Ivairu Vrablu in njegovim sokrivcem Hauptmanu, Jožefu Puh, Petru Nemec, Francu Sever in Jožefu Javor. Obtoženi so bili ponarejanja in razpečavanja taksnih monopolnih trakov, katere naleplja finančna uprava na cigaretni papir in na igralne karte. Znamke so ponarejali v Gradcu, preko meje sta jih spravljala Vrabl in Hauptman, ostali so jih pa razpečavali dalje, to jim očita obtožnica. Vrabla in Hauptmana je dobil namreč dne 13. nov. 1923 ponoči finančni stražnik Lubej v Št. Ilju v Slov. gor. poleg državne meje ter našel pri njih zavoj s ponarejenimi znamkami. Preiskava se je vlekla skoro tri leta. Sedaj so prišli obtoženci pred poroto, ki jih pa je po daljši razpravi soglasno oprostila vsake krivde. Roparski umor pred šestimi leti. Že drugič je letos mariborska porota obravnavala zagoneten umor, ki se je dogodil pred šestimi leti v Slovenskih goricah. Našim čitateljem je slučaj znan se iz poletnega porotnega zasedanja. Zopet so se zagovarjali: zakonca Ivan in Ana Markuzi, Ivanov brat Jožef Markuzi in posestnik Mihael Žemljic od Sv. Jakoba v Slov. gor. Obtoženi so sledečega zločina: Dne 7. septembra 1920 je našla neka deklica v Benediškem gozdu v Slov. gor. človeško truplo, na katerem so se videli jasni znaki nasilne smrti. Komisija je ugotovila, da je bil neznani umorjenec ubit s sekiro. Glavo je imel skoro popolnoma zdrobljeno od udarcev. Komisija pa je dognala tudi to, da umorjeni ni bil ubit v gozdu, ampak so njegovo truplo prinesli s ceste ter ga vlekli po listju do mesta, kjer ga je dekletce našlo. Umorjenega nihče ni poznal. Govorilo se je, da je najbrže kak tihotapec ali trgovec. Ljudski glas je spravil takoj Markuzi-jjeve in Žemljica v zvezo z zločinom. Bili so na zelo slabem glasu kot tihotapci in obče nevarni ljudje. Kmalu so se javile tudi priče, ki so videle v noči od 6. na 7. septembra, kako so pri Markuzijevih nekaj nakladali na voz ter se potem odpeljali v smeri proti Benediškemu gozdu. Priče trdijo, da so nakladali človeško truplo. Žemljic je sam pravil okrog, da pride v kratkem k njemu neki kupec, ker je nakupoval za njega razne pridelke. Kupec je res prišel, toda nihče ga ni pozneje več videl. Markuzi je vi in Zemljič so bili pred zločinom zelo slabo situirani, pozneje pa so si opomogli ter postali imoviti. Ljudje« so govorili, da so si opomogli z oropanim denarjem. Zločinci so se večkrat sa-ani izdali. Jožef Markuzi je potem, ko je bila preiskava že ustavljena, vedno popival, kazal cele šope bankovcev ter v pijanosti govoril, da so neznanca umorili »ti prokleti Bač kovci«, to je Ivan in Ana Markuzi ter Jožef Zemljič, ki so doma iz Bačkove. Pripovedoval je, da si je umorjeni nata-kal v kleti iz soda sadjevec, ko so ga udarili od zadaj s sekiro po glavi ter ga ubili. V resnici so bile vse smrtonosne rane na umorjenem zadane od zadaj. Po umoru so truplo preoblekli v vojaško bluzo ter ga obrili. Značilen je tudi sledeči dogodek: Neki sosed je prišel k Ivanu Markuziju ter si natakal iz soda pijačo. Ko se je sosed pripognil k sodu, je navzoči Jožef Markuzi rekel svojemu bratu: »Tega tudi lahko tako naredimo.« Očividno je mislil pri tem na strašen zločin, ki je bil 'izvršen v isti kleti. Tudi Mihael Zemljič se je sam obdolževal, ko je opetovano pred zločinom izjavljal, da mora nekaj narediti, ker tihotapstvo ne nese več. Obtoženi so med preiskavo in pri obravnavi trdovratno tajili. Ker je od zločina do obravnave preteklo že toliko let, je dokazovanje zelo otežkočeno. Zaslišanih je bilo 48 prič, ki so deloma izpovedale zelo obtežilne stvari, toda vse precej nejasno, ker se nihče podrobnosti, ki bi bile največje važnosti, ne spominja. Nekatere priče so izpovedale celo, da je bilo truplo, ko so ga našli, že v razpadajočem stanju, kakor da je ležalo v gozdu že več dni ter bi bilo izključeno, da bi se bil izvršil umor v prejšnji noči. Vse to je znatno otežkočilo potek razprave in porotniki si niso mogli ustvariti jasne slike. Razprava je trajala tri dni, v petek, soboto in nedeljo. V nedeljo zvečer ob 7. uri je bila razglašena obsodba. Ivan Markuzi je obsojen na smrt na vešalih, njegov brat Jožef in Mihael Zemljič na dosmrtno ječo in Ana Markuzi na tri leta težke ječe. Obsodbo so sprejeli vsi hladno in mirno. Ivan Markuzi, ki je obsojen na smrt, se je pri čitanju obsodbe celo smejal. V lastnem vinogradu ubit. V noči od 8. na 9. maja 1916 je bil ubit v svojem vinogradu v Vitanu posestnik Leopold Prater iz Vodrancev. Našli so ga mrtvega ležati pred kletjo; glavo je imel razbito in zraven je ležalo več polomljenih vinogradnih kolov, s katerimi so zločinci ubili Praterja. Morilce so kmalu izsledili. V Praterjevo klet so hodili pit ponoči njegova dekla Marija Nemec, Ana Trstenjak in fanta Vincenc in Martin Ivanuša. Prater je opazil, da mu nekdo krade vino, zato je šel v omenjeni noči gledat, da bi tatove zasačil. In res je dobil navedene v svoji kleti, ko so si natakali vino iz soda. Drzno je planil med nje, toda to je postalo zanj usodno. Tatovi so se hoteli iznebiti priče, udarili so po njem in brata Ivanuša sta ga ubila z vinogradskimi koli. Razpava proti morilcem je bila radi zaslišanja novih prič preložena. V Avstriji je kradel. Dne 20: t. m. se je zagovarjal pred porotniki Alojzij Gombos iz Šalamoncev radi tatvine, katero je izvršil v nora od 17. na 18. marca t. 1. v Gleicbenbergu v Avstriji. Vlomil je skozi okno v lokal prodajalca likerja in trafikanta Karla Tratterja ter odnesel več steklenic likerja, ! in 1200 šilingov gotovine, vsega skupaj v vrednosti 13.000 din. Vlom je izvršil nemoten oter je bil tako brezskrben, da je pojedel steklenico kompota, kar mu je postalo usodno. Na steklenici je namreč pustil odtiske svojih : prstov. Te odtiske so poslali policiji na Dunaj in ker je Oombos precej nevaren tat in znanec tudi dunajske policije, so v arhivu kmalu našli ime pravega storilca, ki se je pa nahajal že v naši državi. Na intervencijo avstrijskih oblast je bil aretiran. Skušal je s pomočjo raznih prič dokazati, da se je v omenjeni noči nahajal v naši državi, toda to dokazovanje se mu ni posrečilo, pač pa so ga v Gleichen bergu videle številne priče. Nedvomno je, da je omenjeni vlom izvršil on. Porotno sodišče je na podlagi porotnižkega krivdoroka obsodilo Gomboša na pet let težke ječe. Pisma iz domačih krajev. Vurberg. Ruski sanatorij v gradu je dobro zaseden. Rusi iz vseh krajev ruske države se zdravijo tukaj, pa tudi Srbi prihajajo sem. Vodstvo sanatorija si je omislilo tudi radio, da imajo bolniki zabavo ter poslušajo godbo, petje in druge prireditve iz raznih evropejskih mest. Naše izobraževalno društvo je imelo prej predstave v gradu, ker je tam posebna soba prirejena za gledališče. Ker pa v gradu rabijo prostore Rusi, se bo naš društveni oder izselil iz grada in ravno zdaj se prireja v poslopju pod gradom velika soba, kjer se bo oder postavil in kjer se bodo vršili večji sestanki. Včasih je v tem poslopju razbijal kovač, hranjevalo se je vrtnarsko orodje in grajščinsko zrno, zdaj se bodo pa vršile predstave. Tu bo naš Društveni dom. Na svetu se pač vse demokratizira, celo poslopja se ne morejo ubraniti. Fram pri Mariboru. (Velik vlom.) V noči od 13. na 14. t. m. je bili zvršen v trgovino Alfonza Hógenwarth vlom, ki je pri-nesel vlomilcem obilen plen. Odnesli so iz trgovine 40 komadov ženskih naglavnih robcev, 60 srajc, 990 metrov sukna, 50 kg sladkorja, 46 kg raznega usnja, 100 kv. metrov finega ševro usnja in 5000 D gotovine, katere so našli v blagajni. Blago so sigurno naložili na voz ter ga odpeljali. Trgovec trpi škode 31.775 D. Za vlomilci manjka dosedaj vsaka sled, spadajo pa sigurno k družbi, ki je v letošnjem letu izvršila velike vlome v trgovine v mariborski oblasti. Doslej se je orožništvo zaman trudilo, priti pre-vejenim vlomilcem na sled. Koti je v Mež. dolini. (Ogenj). V torek popoldne, dne 14. t. m. je nastal pri posestniku Vinkotu Gostečniku pd. Renarju v Pod-gori ogenj, ki mu je popolnoma upepelil njegovo gospodarsko poslopje; v veliki nevarnosti je bila tudi hiša, ki stoji tik Skednja, vendar se je posrečilo požrtvovalnim gasilcem, da so jo še rešili, dasiravno se je že vnela streha. Pogorelec je vsled požara zelo hudo prizadet, ker so mu zgoreli vsi gospodarski stroji, veliko gospodarskega in poljedelskega orodja in pa vsa krma in vse žito, ki je bilo spravljeno v škednju. Zavarovan je samo za 4000 D; škoda pa se ceni na 70.000 D. Ogenj so zanetili mali otroci. Apače pri Gor. Radgoni. V tukajšnji župni cerkvi se je 31. avgusta t. 1. prvokrat obhajala lepa slovesnost, ko je pet kandi-datinj šolskih sester, med temi dve učiteljici, napravilo časne obljube. V globoki pobožnosti in srčni molitvi so čakale pred cerkvenimi vrati, da so bile slovesno vpeljane pred veliki oltar. Pred oltarjem je imel na kandidatinje krasen govor prelat in vseučiliščni profesor preč. g. dr. Matija Slavič. Nato so se vršile sv.'obljube v roke škof. pooblaščenca, č. g. dekana Jos. Weixl od Sv. Križa pri Ljutomeru. Po opravljenih predpisanih cerkvenih molitvah je opravil č. g. dekan slovesno sv. mašo, med katero so kandidatinje lepo pele slovenske pesmi. Prvo slovensko cerkveno petje je na orglah spremljala prednica č. s. Eufrozina. Ob sklepu redke slovesnosti je bila zahvalna pesem Te Deum. Navzočih je bilo 7 duhovnikov. Istega dne popoldne ob pol 4. uri pa je prišlo novih 9 kandidatinj, katere so bile prejšnji dan preoblečene v redovno obleko pri Sv. Petru niže Maribora, da nastopijo enoletni novicijat ali leto poskušnje. Nepopisuo veselje je zavladalo med prejšnjimi in novimi. Sv. Trojica v Slov. gor. Pri nas se namerava ustanoviti kme- : tijsko nadaljevalna šola. Izvolil se je začasni šolski odbor, ki je že odposlal merodajnim krogom prošnje za prostovoljne prispevke za vzdrževanje te šole. Pouk se bo vršil v zimskih mescih po šest ur tedensko. Poučevalo se bo veronauk, računstvo, kmetijsko spisje, gospodarstvo, zadružništvo, kmetijsko prirodt*-znanstvo (poljedelstvo in živinoreja) in zakonodaja, toraj za našega kmeta važni predmeti. Mladeniči, ki želijo obiskovati to šolo, se naj kmalu zglasijo pri upravitelju tukajšnje šole. Mladeniči, porabite priliko ter se oglasite v velikem številu! Na občinah, okrajnem zastopu in denarnih zavodih pa je ležeče, da pride do ustanovitve te šole. Sv. Lovrenc v Slor. goricah. Smrtno se je ponesrečila v sredo 15. septembra popoldne Marija Toš iz Gabernika. Padla je pri pobiranju sliv z drevesa. Ko je bila previdena s svetimi zakra- j menti, je še umrla isti večer. V kratkem bi lahko obhajala 50 ¡ letnico poroke. — Na Vodolu je umrla prevžitkarica Neža Slod- ! njak. Obgrizla jo je stekla mačka. Zapeljali so jo v Pasterjev zavod v Celje. Ko se je vrnila, je po kratki bolezni umrla 12. sept. Sv. Bolfcnk v Slov. goricah. Ponos vsake kmetije je čedna hiša, čast vsake župnije pa lepa cerkev. Zato smo svojo župnijsko cerkev letos meseca julija in avgusta, deloma še meseca septembra znotraj in zunaj popolnoma prenovili, prekrili streho in olepšali pročelje. Zidarsko delo je bilo v rokah tvrdke Treo in Macun iz Ptuja, slikarsko delo je opravil gospod Manko iz Kapele pozlatarsko gospod Zoratti iz Maribora, mizarsko pa domači delavci. Cela stavba naredi zdaj na obiskovalca mogočen in vendar nežen vtis. Blagoslovilo se je novo delo na praznik Marijinega imena. Cerkev ej bila ta dan podobna lepemu gaju, tako okusno so jo okinčale pridne in spretne roke z zelenjem in svežim cvetjem. Z veseljem bo zdaj tudi vsak prinesel svoj dar, da se pokrijejo stroški prenavljanja. — V Bišu je 10. t. m. umrla kmetica Ana Muršec, pd. Zivkova, rojena Gomzi. Bila je od vseh spoštovana radi njene miroljubnosti in blagosrčnosti, revežem je bila dobrotljiva mati, bolnikom sočutno tolažnica in pomočnica, tako da jo bodo vsi težko pogrešali. Bodi ji Bog bogat plačnik za vsa dobra dela! Sama pa je morala dolgo in veliko trpeti; zadnje leto sploh ni mogla več hoditi, domači so jo na vozu pripeljali v cerkev. Zdaj je prestala trpljenje — upamo, da si je z njim zaslužila venec mučeništva. Ptuj. (Nov živinozdravnik.) Naš domačin, g. živinozdravnik Anton Lešnik je opustil državno službo v Bosni, kjer je bil nameščen in se je nastanil kot živinozdravnik v Ptuju. Za sedaj uraduje v Zupančičevi gostilni. Želimo našemu domačinu obilo uspeha in ga tudi vsem priporočamo. Breg pri Ptuju. V nedeljo so se kopali v Vičavi. Med njimi je bila tudi gospodična Zalaznikova, ki se je z drugimi solnčila na bregu. Nato so šli plavat. Zalaznikova je skočila v Dravo in padla na zarjavelo koso ali srp, ki je bil zataknjen v dno. Prvi hip ni ničesar čutila in je mislila, da se je samo malo potolkla. Sredi Drave je rekla drugim, naj plavajo naprej, češ, da ona ne more, ker ji je slabo. Nekaj časa je še plavala, nato pa začela klicati na pomoč. Čez nekaj časa so šli kopalci s čolnom na pomoč, a deklice niso več dosegli, ker je že izginila v valovih. V pondeljek zjutraj so nnšli truplo blizu igrišča na Bregu pri Ptuju. Imeno- ! vana je bila rejenka pri nekem kmetu na Vičavi in doma iz Celja. I Sv. Marjeta niže Ptuja. V pondeljek, dne 20. t. m. smo izročili I materi zemlji truplo umrlega Franca Letonja, posestnika v Za- ! gajičih. Pokojni je trpel že dalje časa na želodčnih tvorih in tudi dvakratna operacija, kateri se je podvrgel v bolnici v Ptuju, ga ni mogla več rešiti. Zaželel si je domov, kjer je spravljen z Bogom v krogu svojih domačih mirno v Gospodu zaspal. — Blagi pokojnik je bil dober oče in skrben gospodar, znan in priljubljen daleč na okoli ter zvest prijatelj »Slov. Gospodarja». — Počivaj v miru, dragi sosed, tvoji sovaščani in vsi ki so Te poznali, te bodo ohranili v trajno dobrem spominu! Sv. Martin na Pohorju. Dne 8. septembra 1926, ob 4. uri zjutraj je izbruhnil požar pri g. Maks Furman, gostilničarju v Šmartnem na Pohorju. Ko 60 nam zvonovi naznanili požar v vasi in klicali na pomoč, je prihitela požarna bramba in drugi gasilci, ki so imeli zelo težko gašenje in je bila cela vas v največji nevarnosti. Okrog pogorišča so samo 6 m oddaljena lesena poslopja ter s slamo krita. Veliko dela je dalo gasilcem in pridnim ženskam donašanje vode. Največja sreča je bila, kakor sicer ni navada na Pohorju, da ni bilo vetra, ker drugače bi bila lahke cela vas pogorela. Požar je nastal na neznan način. Gasilno društvo je imelo tam shranjeno obleko in orodje, katero je tudi vse popolnoma zgorelo. Zavarovano ni bilo ničesar, obleka ia orodje je se večinoma na dolgu. Skoda znaša 11 000 D Ker je društvo novoustanovljeno in se bori z velikimi težkočami za obstoj, prosi dobra srca za milodarne podpore. Francu Ritterju, bivšemu plačilnemu natakarju v Zidanem mostu, sedaj gostilničarju v Smartnem je zgorelo veliko obleke, zlatnine, preprog in še drugo; zavarovanega ni imel ničesar. Skoda znaša 25.000 D Maks Eisenhutu, poslovodju tvrdke Stiger je zgorelo veliko obleke, citre, knjige in še drugo; zavarovano pa ni imel ničesar. Skoda znaša 4000 D. Ernstu Razboršek, pomočniku tvrdke Stiger je zgorelo tudi veliko stvari. Skoda znaša 3000 D; zavarovano ni bilo. Leopold Vorša, trgovec je imel tam posojenih 16 komadov zelo lepih knjig in 1 lepe citre, kar je tudi zgorelo. Skoda znaša 3000 D. Poljčane. (Tatvina živine.) Posestnika Jožefa Kegu iz Spod. Ljubične pri Poljčanah so obiskali v noči od 13. na 14. t. m. živinski tatovi. Ukradena sta mu bila iz hleva junec in telica, vredna skupaj 3750 D. Tatvine je osumljen neznan 40—50 let star možakar, ki se je dan preje ponujal Kegu za hlapca. Tat je precej močne postave, črnih las, pristriženih, črnih brk ter slabo oblečen. Makole. Prihodnjo nedeljo, dne 26. sept. obhajamo pri nas lepo slovesnost. Dobimo tri nove zvonove, največji tehta 1500 kg, drugi 700 kg, tretji 200 kg, enega imamo še v zvoniku, tako, da bomo imeli zvonenje kakor pred vojsko. — Zvonovi stanejo nad 100.000 D. Dolgo smo čakali na zvonove, sedaj smo jih vendar dočakali! Zato pa jih bomo tudi slovesno sprejeli, ko jih v soboto popoldne pripeljejo iz postaje Slov. Bistrica. O poteku slovesnosti vam bomo poročali v prihodnjem Slov. Gospodarju! Slovenjgradec. Pod tem naslovom je neki dopisnik priobčil v »Jutru« od dne 15. septembra dopis, v katerem napravi daljše razmotrivanje o surovosti naših kmetskih in delavskih fantov. Cela zgradba lepih besed pa se razblini kot pene ob suhi ugotovitvi, da je večina navedb, na katerih naslanja dopisnik svoje očetovske opomine, laž. Morilec Jurij Pižeta ni bil nikdar član orlovskega odseka v Slovenjgradcu in tudi ne kje drugod. Kako pa je prišlo do tega žalostnega dogodka, bo pa že razjasnilo sodišče, ne pa nad vse tako nizke ljudi in dogodke vzvišeni dopisnik »Jutra«. Tisli poziv vsem, ki izobražujejo kmetsko in delavsko mladino, pa naj jo izobražujejo k lepemu vedenju, pa ae vemo, kako bi razumeli. Menda naj jih vzgajajo tako, da bodo-ravno tako resnicoljubni kot on in da bodo znali tako isto hinavsko zaviti oči pred moralo ... In kako gospod dopisnik natančno ve, da so vsi delavski in kmetski fantje, člani izobraževalnih in orlovskih društev, ko gotovo ni bila niti dvajsetina pri naboru navzočih fantov, ki bi bili pri kakem društvu. Zapiše pa tako mirno in prepričevalno tako obrekovanje, kot bila to znanstveno-najbolj utemeljena resnica. Najbrž obsodi ta krivogledi dopisun takoj vsakega človeka, ki ga vidi pijanega, za Orla, pa če bi ravno bil najbolj vnet jutrovec in SDSar. Pa je le malo prehudo, prenatančno in prenapredno mišljenje, ki bi tudi napredne vrste zelo decimiralo. Sv. Neža na Brdinah, Sele. (Blagoslavljanje zvona.) Ker so imele zdaj vse sosedne fare -svoje lepe nedelje in smo mi bolj skromni in ponižni lujdje, smo čakali z novim zvonom dva meseca, v nedeljo, dne 12. septembra pa smo ga ob najlepšem vremenu in veliki udeležbi vernikov vendar blagoslovili. Novi zvon se zelo lepo ujema s prejšnjim, ki smo ga blagoslovili lani. Oba delata čast tovarni na Jesenicah. Srečno v zvonik potegnila in brzo instalirala sta ga gg. tesarski mojster Fr. Kave iz Guštanja in Dularov Tonček, Anton Luter. Vsi smo bili veseli, ko sta med1 procesijo in sv. mašo pela že oba zvona. Največ se je trudil kakor za prvega, tako tudi za tega neumorni in res požrtvovalni cerkveni ključar Franc Grilč p. d. Vohnet, kakor tudi njegov nečak in boter zvonu Joško Grilč, mladi Šolarjev gospodar na Selovcu v štjanški fari. Obema kakor vsem dobrotnikom naj po priprošnji sv. Neže bogato Bog poplača! Sv. Nikolaj—Sv. Jurij ob Taboru. Po devetdnevni mučni bolezni je dne 14. septembra, ob 5.35 zvečer mirno v Gospodu preminula v 67. letu svoje starosti mati Zakojnšek. Pokojnica je bila tiha, mirna, a vendar poznana daleč na okoli. Pa ne samo osebno^ ampak poznali so jo kot dobrotnico, saj je tolikim delila miloščine. Rajna je bila iz ugledne rodbine Kralj, občina Marija Reka. V mladih letih je bila cerkvena pevka, dokler se ni leta 1886 poročila in se preselila k Pošebalovim. Tukaj je njeno šibko naravo trudapolno delo, trpljenje, skrb in materinstvo desetih otrok oslabelo, da je kmalu občutila bolezen v sebi, ki jo je večkrat položila v postelj. Tako z izčrpanimi močmi jo je v noči od 6. na 7. sept. doletela slabost in vsled nenadne omedlevice je padla z vso silo na tla, kar je pretreslo vse organe in je morala leči v posteljo, iz katere ni več vstala. Počivaj zlata mama v miru ter moli Boga za nas žalujoče, da se vidimo tamkaj nad zvezdamL N. v m. p.! Braslovče. Smrtno se je ponesrečila v Parižljah, župnija Braslovče, M. Babič. Padla je s hlevskih stopnic tako nesrečno,, da je radi poškodbe notranjih organov v par trenutkih umrla. — Gostilničar in trgovec na Grablji ob Savinji, občina St. Pavel pri Preboldu, je žagal drva na cirkularni žagi. Pri tem pa mu je priletel kos lesa v glavo s tako silo, da je ostal na mestu mrtev. Po drugih vesteh pa je pri delu izgubil ravnotežje, omahnil ter zadel z glavo ob žago, katera mu ej glavo dobesedno prerezala. Celje okolica. V torek, dne 21. t. m. je celjska in okoliška katoliška mladina enega izmed svojih najboljših spremila k večnemu počitku. Mirnikovega Lojzeta z Babnega ni več. Zavratna. bolezen, ki si jo je nakopal v ruskem vjetništvu tam ob bregovih matrodnaje Volge, je storila prerani konec njegovemu lepemu in vzglednemu življenju. Rajni Lojze je bil vzor pravega krščanskega mladeniča, vnet in navdušen Orel. Mnogo let je predsedoval tukajšnjemu orlovskemu odseku. Po vrnitvi iz vjetništva je bil predsednik celjskega orlovskega okrožja, dokler niso začele pešati njegove telesne moči. Bil je vnet član gasilnega društva na Babnem, odbornik krajevne organizacije SLS itd. Dokler mi» je dopuščalo zdravje, se je živahno udeleževal vsega javnega dela v blagor ljudstva. Zato bo pa tudi ostal vsem, ki smo ga poznali in z njim delovali v nepozabnem spominu. Lojzetu, ki je šel k očetu, k bratu Francu, ki je padel na Doberdobu in k dvema sestrama, želimo večni mir in večno plačilo pri nebeškem Očetu. Njegovi žalujoči mamici, bratom in sestram, ki jih je rajni Lojze tako zelo ljubil, pa naše iskreno sožalje. Šmarje pri Jelšah. Naše šmarsko ljudstvo je zadnji čas veliko pridobilo s prireditvijo kmetijskega in konzumnega društva, ki sedaj res z vso vnemo deluje v korist našega kmetskega ljudstva, ki mu je v prvi vrsti namenjeno. Novi poslovodja, ki ima višjo trgovsko strokovno usposobljenost in je vnet delavec v naših katoliških organizacijah, je trgovino konzumnega društva nanovo preuredil. Tekom meseca se je tako razmahnila, da so postali dosedanji prostori premajhni in si je morala privzeti še nove. Ke* je sedaj cclokupno vodstvo konzuma v rokah naših najboljših mož in je blago boljše in bolj po ceni kot drugod, je našemu bolj revnemu ljudstvu s tem veliko pomagano. Zato pa konzum tudi prav pridno obiskuje in dobiva do njega veliko zaupanje. Laški okraj. Dne 5. septembra nas je zapustil žvinozdravnilč dr. Jerina, od takrat pa do sedaj pa še nimamo živinozdravnika, čeprav je zdaj čas drugega cepljenja svinj zoper rdečico. Ofc premestitvi dr. Jerine se je govorilo, da dobimo takoj nekegs i Á ____ bolehnega gospoda iz Srbije. Povemo gospodu poljedelskemu ministru Puclju, da laški okraj ni za ' ivinozdravnika noben re-konvalescent, ampak vsled hribovite »¿ge še za zdravega prav težaven. Saljivci trdijo, da hoče gospod minister Pucelj učiti nas kmete šparati; saj pred sto leti tudi kmetje-živinorejci niso toliko poklicnih živinozdravnikov rabili, pa je le svet stal, ampak so razni mazači z zagovarjanjem zdravili živino. Zopet drugi trdijo, da ni noben živinozdravnik za razno gospodo v Laškem dovolj demokratski štemplan, da bi smel v Laško priti. Naj že bo kakor hoče, vidi se pa, kako programatične in preroške besede je izgovoril dne 2. svečana 1920 pri Spanu v Malih Grahov-, šah samostojni govornik, češ: Gospodje bodejo že sami med seboj napravili. Trbovlje. (Uboj.) V dalmatinski kleti gosp. Počivavška na Vodah so popivali brezposelni rudar Krajšek Franc, rojen 1893, doma iz Trbovelj, Dernovšek, rudar, in hlapec Martinčič Ivan, rojen leta 1900 pri Sv. Križu na Krškem. Močno dalmatinsko vino, katerega tukajšnje siromašno prebivalstvo radi nizke cene najraje pije, je omenjenim pivcem udarilo v glavo. Začel se je prepir med prvima dvema. Martinčič, hoteč se potegniti za Der-novška, je prišel tako v konflikt s Krajškom. Skočila sta vkup, Martinčič podere Krajška pod se, ga začne mikastiti, Krajšek iz-dere iz žepa nož in zverinsko zakolje Martinčiča v vrat ter mu še zada več nevarnih ran po obrazu. Uboj se je izvršil zunaj gostilne, ranjeni Martinčič je šel še okoli 50 korakov do zaloge Delniške pivovarne in je tam padel. Gospod Roje je vse to slišal, videl, kako je zaklani padel, poklical na pomoč, da so ranjenca odnesli v bolnico, kjer je pa kmalu nato umrl. Marija Gradec pri Laškem. Nova trgovina se odpre 1. oktobra. Lastnik iste je Val. Klemenčič, zvest in delaven pristaš SLS. Ker bo trgovina nudila dobro in ceno blago, jo še posebej priporočamo! Gospodarstvo. F. Purnšek, Polzela. ELEKTRIFIKACIJA SAVINJSKE DOLINE. Uporaba belega premoga — elektrike — se z izpopolnitvijo industrije širi čimdalje bolj ter dela že resno konkurenco pravemu premogu. Enostavnejša uporaba, lahek prenos energije na velike daljave, zdravstvene prednosti itd., vse to ji je utrlo pot, ne le po drugih, v tem oziru naprednejših državah, temveč tudi po naši ožji domovini. Da-siravno je finančni položaj Slovenije vse prej kot sijajen ter je napeljava elektrike združena s precejšnjimi stroški, vendar izginjajo petrolejke polagoma iz naših hiš in električni motorji za pogon gospodarskih strojev niso več nor vost na naših kmetijah. Vse to nam jasno kaže spoznanje ljudi, da je v smotreni elektrifikaciji naša bodočnost ter da denar, vložen v napeljavo, ni mrtev, ampak se sijajno obrestuje. V vsem tem gibanju pa dela izjemo gospodarsko najmočnejši kraj Slovenije, to je Savinjska dolina. Izvzemši par malih podjetij, katera pa vsled tehnične nedovršenosti in slabega pogona v sedajnem stanju niti oddaleč ne zadoščajo potrebi ter preskrbljujejo samo približno tretjino doline z elektriko, nimamo podjetja, katero bi bilo v stanu nuditi dolini enoten, vsem zahtevam odgovarjajoč tok, niti ne poskrbimo za istega od drugod. V nekaki leni brezdel-nosti čakamo, da nam kdo istega ponudi, aJii pa da ga dobimo brezžičnim potom, pri tem pa ne opazimo škode, katero trpi dan na dan naše gospodarstvo, ne vidimo ovire, katera brani našemu obrtniku izpopolnitev ter odganja od nas industrijo. Ne zavedamo se, da brez enotne elektrifikacije, katera bo nudila vsakemu gospodarju, obrtniku, industrijalcu dovolj pogonske sile, ni gospodarske prihod-njosti! Začetkom letošnje spomladi se je vršil v Žalcu sestanek v tej stvari, kateri pa vsled raznih vzrokov ni rodil resničnega uspeha. Pokazal je k večjemu enodušno željo po elektriki, pokazal pa tudi, da je treba pričeti od druge strani, če hočemo doseči kakšen uspeh. Mesto, da hi se sestanek vršil iz stališča samopomoči, je bil isti nekaka licitacija producentov, kjer so padale razne obljube, katerih rezultat je nadaljnja brezdelnost in popoln molk. Za elektrifikacijo Savinjske doline pridejo zaenkrat v poštev dve kombinacije in sicer dobava toka iz Fale pri Mariboru, ali pa od elektrarne drž. rudnika v Velenju. Ponudba zadnjega je ugodnejša v tem oziru, ker bi daljnovod zgradila elektrarna sama s tem, da bi zvezala rudnik Velenje z rudnikom v Zabukovci. Tudi je zastopnik obljubljal nižje cene, pri čemur moram opomniti, da nimamo v državo kot lastnico rudnika in elektrarne veliko zaupanja in ne verjamemo v nižje cene kot privatno podjetje, pač pa se bojimo višjih. Slaba stran velenjske elektrarne je ta, da je ista šele projektirana ter manjka zaenkrat za izvršitev načrta potrebnega kapitala. Stroje in opravo ima dobaviti Nemčija na račun reparacij. Precej teh stvari je že res na mestu, toda v sedajnem proračunu še ni svote za velenjsko elektrarno. V najboljšem slučaju bi prišel tok v poštev še le čez dve leti, kar pa je tudi sicer le malo verjetno. V nasprotnem slučaju pa bi Falska elektrarna lahko dobavila tok takoj, ko bi bila napeljava gotova. Pogoj je, da vse omrežje postavijo konsumenti sami. Elektrarna trdi, da nima na razpolago toliko odvišnega kapitala za postavljanje omrežja. Končno bi mogoče Fala postavila ob velikem številu odjemalcev tudi omrežje sama, katero bi pa morali konsumenti odplačevati v obliki višjih cen toka. Elektrarna je namreč že spomladi poslala na posameznike vprašanja, kolika bi bila uporaba. Odgovori so bili najbrž nepovoljni, vsaj za namene elektrarne. Vsaj tako sklepam vsled popolnega molka od strani Fale. Še eden načrt je na razpolago: Uporabiti namreč vodno moč Savinje ter postaviti moderno, prvovrtsno elektrar no. V kolikor mi je znano, je hotela ta načrt uresničiti pred vojno neka nemška družba, kar je vzbudilo^ svoječasno mnogo prahu. V današnjih razmerah pa ta načrt ne pride v poštev. Kakor vidimo, je prišla cela stvar na mrtvo točko in če pojde tako dalje, še bodo po dolini brlele petrolejke in še bomo pogrešali pogonske sile. Dokler se ne bomo zavedali, da le v nas samih je moč, da v združitvi in neodvisnosti je naša korist, talko dolgo nam ni upati zadovoljive elektrifikacije. Vsako podjetje, bodisi privatno ali državno, bo gledalo na našo korist samo toliko, v kolikor bo to zahteval njen dobiček. Tudi tista tvrdka, katera nam bo postavila omrežje sama, ga bo postavila samo za to, da ji ga bomo pozneje v obliki visokih cen preplačali. Moje stališče, pa tudi mnogih drugih je: Ustanoviti električno zadrugo, postaviti vse omrežje v lastni režiji, pridržati si pra-\ '^o dispozicije ter istega priključiti ugodnejšemu ponudniku. 0 tem pa prihodnjič več! Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru priredi dne 9. in 10. oktobra t. 1. zraven gostilniškega vrta g. Birtič v Mariboru, Ob brodu razstavo v obliki sejma za plemensko perutnino (peteline in kokoši štajersko-zagorskega plemena), ob kateri priliki bo mogoče ogledati si zbirko prav lepih domačih rac, gosi in puranov. Kakor so poročali svojčas nekateri dnevniki in strokovni listi, nakupila je začasa lanske razstave nabavljalna komisija iz Karlovca v okolišu mariborske oblasti in na razstavi sami nič manj nego 100 petelinov in 242 kokoši omenjenega plemena, za katere so prejele naše marljive gospodinje lepo vsoto J denarja, saj se je izplačalo zanje samo v vasi Razvanje nad 11.000 dinarjev. To dejstvo je dalo pobudo, da je bilo v letošnji ! zgodnji pomladi nasajenih precejšnje število kokelj, vsled česar odrašča v mariborski okolici prav mnogo petelinov in jarkic, ki čakajo na dobrega kupca iz drugih krajev. Zaradi neugodnih proračunskih razmer pa letos državna uprava ne bo nakupovala i in razdelila plemenskih petelinov, kakor se je to dosedaj vršilo že nekaj let. Upravičeno se je torej bati, da bi utegnil priti vsled preobilice marsikateri tak lep in dober komad pod nož, ako ne najde pravočasno primernega odjemalca za nadaljno rejo, kar bi seveda povzročilo ne le zastoj, marveč celo občutno nazadovanje v dosedaj prav zadovoljivo razvijajočem se perutninarstvu. Da se omogoči čim mnogoštevilen obisk tega sejma, naprosilo se je prometno ministrstvo za dovoljenje glede vporabe polovične vo-: zovnice z železnico. Uporabljajte čistogojene kvasne glivice v kletarstvu. Bliža se čas trgatve, zato je umestno, da se pripravljamo vinogradniki nanjo. Če hočemo imeti dobro prevreti vinski mošt, je sedaj ravno pravi čas, da naročimo čisto gojene vinske drože pri kakem zavodu, ki jih goji in razpečava. N. pr. jih lahko naročijo vinogradniki v mariborski oblasti pri Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru. Posamezne cevke stanejo 2 D, navodilo glede uporabe 1 D, ki pa je potrebno le onim, ki jih še niso nikdar naročevali, treba je le zaprositi s 5 D kolekovano vlogo. Večletna izkušnja nas uči, da oni, ki pravilno uporabljajo čistogojene vinske drože, so ž njimi zelo zadovoljni in jih vsako leto naročajo. Istočasno se lahko rabijo tudi pri napravi sadjevca, ki postane ž njimi prevret stanoviten in ima več alkohola, kakor oni sadjevec, ki je prevrel sam od sebe. Ena cevka zadostuje za prevrenje 3 polovnjakov, če se pravočasno in pravilno pripravi kipelni mošt. Na morebitna prepozna naročila se ne bo oziralo. To se daje na znanje zanimancem, ki že sedaj po njih povprašujejo, kje in kedaj se dobijo. Zadružna mlekarna v Mežici na Koroškem. Po narodnem pregovoru: Besede mičejo, vzgledi vlečejo — so se tudi Mežičani zganili ter si hočejo v kratkem ustanoviti lastno zadružno mlekarno, kakor se je to tako lepo izvedlo že pred kratkim v sosedni Črni. Na pobudo in s sodelovanjem sreskega kmetijskega referenta g. Emerana Stoklasa iz Pre valj se živahno dela na tej važni gospodarski zadevi in je j po predpripravah sodeč, zlasti pa z ozirom na dobro voljo, ; zanimanje in globoko pojmovanje stvari od strani vseh lo-kalnih faktorjev, sigurno, da se že letos otvori I. mežiška ; zadružna mlekarna. Menda ni potrebno povdarjati, kako velikega gospodarskega pomena je v tako močno razvitem, izrazito industrijskem kraju, kakor je to baš Mežica, za de lavstvo in kmetski stan dobro urejena mlekarna na zadruž ni podlagi. Ako pogledamo v sosedno Črno, se lahko prepričamo, da je tamošnja mlada zadružna mlekarna z ozi-rom na današnje težke gospodarske razmere primeroma jako lepo in s posebnim ozirom na higijeno moderno urejena. Mlekarno je tehnično dovršeno opremil znani mlekarski strokovnjak g. Krištof iz Ljubljane. Osobito pohvalo pa zasluži vsekakor vrli in razumni občinski odbor, ki je pred kratkim votiral še nadaljnjih 15.000 dinarjev, tako da je obstoj in brezhibno delovanje mlekarne v blagor in gospodarski proevdt vseh občanov, popolnoma zasigurano. Dobava davkaprostega sladkorja za pitanje čebel, čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani je bilo na prošnjo za dobavo davkaprostega sladkorja za pitanje čebel v letošnji skrajno slabi letini od strani ministrstva financ v Beogradu zavrnjeno, ker za dobavo davkaprostega sladkorja ni zakonite podlage in da zaradi tega ne more iti čebelarjem na roko glede dobave cenejšega sladkorja. Zveza čebelarskih podružnic za mariborsko oblast opozori vse podružnice, kakor tudi posamezne člane na to rešenje, da se nikdo letos ne bo zanašal na dobavo cenejšega sladkorja ter si vsak pravočasno preskrbi potrebno množino sladkorja za prežimo svojih čebel. Najprikladneje je pitanje s kristalnim sladkorjem in sicer na 1 kg sladkorja 1 1 čiste vode. To tekočino pustimo prevreti in potem mlačno v večji meri (po 1 kg zvečer po zahodu solnca) čebelam pitamo. Pitanje naj se vrši kolikor mogoče najhitreje, na vsak način pa do konca tega meseca. Marenherg. Akcija za nabavo prvovrstnih bikov-origi-nalcev čistokrvne marijadvorske pasme v Avstriji, katero vodita prevaljski sreski ekonom g. Stoklas in sreski veterinar g. Štibler, je tako daleč uspela, da dobi prevaljski sodni okraj v celem 6 bikov-plemenjakov, od teh 3 brezplačne državne. S tem bode ustreženo vroči želji tamošnjih naprednejših kmetovalcev, kajti osvežitev krvi je za razvoj pasme in povzdigo rentabilnosti živinoreje velikega pomena. Ker se naš marenberški okrajni zastop ni udeležil te prekoristne gospodarske akcije, želimo, da sodeluje pri bodočem proračunu okrajnega zastopa vsaj eden izmed go-raj navedenih gospodov, da ne bomo zaostajali za prevalj-skim sodnim okrajem, kateri je povrhu še brez okrajnega zastopa, pa ima vendar zabeležiti lepe uspehe na gospodarskem polju. Več kmetovalcev iz marnberškega sodnega okraja. Sadna razstava v Ptuju se vrši nepreklicno od dne 2. do vključno dne 4. oktobra t. 1. Otvoritev razstave se vrši dne 2. oktobra ob 10. uri dopoldne po velikem županu mariborske oblasti. Razstava je v Društvenem domu. Dvodnevni praktični tečaj za uporabo sadja in povrt-nine na kmetijski šoli v Št. Juriju pri Celju se vrši dne 27. in 28. t. m. Tečaj in nočišče je brezplačno, celodnevna domača prehrana pa stane kdor jo želi 15 dinarjev. Za one, ki ne morejo biti dva dni odsotni in za katere ne bi bilo nočišče na zavodu, zadostuje tudi prvi dan, ko se bo v glav nem demonstriralo ukuhavanje sadja. Udeležba naj se sporoči po dopisnici. Direktor: ing. Petkovšek. Zimski tečaj za šivanje in kuhanje. V zavodu šolskih j sester v Mariboru, Meljska ulica 74, se otvori začetkom no j vembra t. 1. štirimesečni tečaj za mladenke, ki se želijo U-čiti kuhanja, šivanja in raznih ženskih ročnih del. Tečaj se priporoča zlasti tistim dekletom, ki ne morejo v poletnem času v gospodinjske šole radi gospodarskih opravil. Hrano in stanovanje dobijo dekleta v zavodu. Natančnejša pojasnila glede sprejema daje predstojništvo zavoda šolskih sester v Mariboru, Meljska ulica 74. Mariborski trg dne 18. septembra 1926. Kmetje so pripeljali 17 s čebulo, zeljnatimi glavam in z zelenjavo, 18 s krompirjem in 24 s sadjem, slaninarji pa 34 s svinjskim mesom naloženih voz na trg. Čeravno so v zadnjem tednu cene živini padle, kljub temu so slaninarji vzdržali pri svojih cenah. Domači mesarji so v cenah popustili tako, da so nekateri prodajali govedino celo po 8 do 9 dinarjev, pa tudi pri mesnih izdelkih so cene šle precej nazaj. — Perutnina in druge domače živali. Bilo jih je okoli 700 komad. Cene so bile piščancem 10 do 25, kokošem 30 do 50: racam, gosem in puranom, mladim 30 do 50, starim 50 do 100 D, domačim zajcem 5 do 25, srebrnjakom 35 do 40, angora-zajcem j 40 do 100, morskim prašičkom 8 do 12.50 D komad. Perutnine se je prodalo precej. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvet-t lice. Krompir 5 do 6 D mernik (7 in pol kg) oziroma 1 do 1.75 D kg. Krompir postaja vedno dražji. — Solata in špinača 0.50 do 1 D kupček, glavnata solata 0.50 do 2 D, zeljnate glave 1 do 3 D, ohrovt 0.50 do 2 D, kumarce 0.25 do 2, paprika 0.25 do 1 D komad, kislo zelje 2 do 2.50 D, paradižniki 2 do 3 D kg. — Mlevski izdelki: mleko 2 do 2.50, smetana 12 do 14 D liter, sirček 1 do 8 D hlebček, maslo 40 do 45 D, kuhano 44 do 46, čajno 50 do 55 D kg. sir 25 do 40 D kg. — Sadje: jabolka in hruške 2 do 5 D, češ pije 2 do 5 D kg oziroma 8 do 11 komadov za 25 para, breskve 8 do 16, grozdje 10 do 14 D kg, melone 15 do 25 D komad, borovnice so ponehale 3 do 4 D, brusnice 4 do 5 D liter. — Cvetlice, ki se prinašajo v velikih množinah na trg se prodajajo zelo po ceni 0.28 do 4 D, z lonci vred pa 10 do 50 D komad. — Lončena in lesena roba 0.50 do 100 D, brezove metle 2.25 do 5, leseni vozovi 1500 do 2500 D komad, koruzna slama 25 do 30 D vreča. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 15. septembra je bilo 12 vozov sena, 4 vozovi otave, v soboto 18. septembra pa 18 vozov sena, 3 vozovi otave in 5 vozov slame na trgu. — Cene so bile 75 do 92.50, otavi 70 do 80, slami pa 35 do 45 D za 100 kg. — Kljub velikemu dovozu ni upati, da bodo cene senu in slami padle. HMELJARJEM! Hmelj je obran in tudi skoro že prodan. Hmeljsko leto je končano in že se je pričelo novo. Umestno je torej, da opozarjamo hmeljarje na najnujnejša opravila že sedaj. Minulo leto je bilo leto raznovrstnih živalskih in rastlinskih škodljivcev. Hoteli so nam željno pričakovani pridelek uničiti in nas prikrajšati pri naših dohodkih. Bogu hvala, da v tem -boju nismo podlegli in da smo vsaj delom; i rešili naš pridelek in ga spravili v denar. Ker pa hmeljsk i škodljivci ne mirujejo in nam bodo v večji ali manjši mer i zopet napovedali boj, je nujno potrebno, da z mobilizacijo od naše strani že sedaj začenjamo. — Kaj nam je storiti?! Ker so bolhači, uši, škržati, stenice in še mnogo drugih škodljivcev nahaja v stanju jajčic, ličink, bub, ali v stanju doraslih žuželk na hmeljskih listih in trtah, na njivskem plevelu in na drugih odpadleih, je nujno potrebno, da vse to spravljamo na kupe in sežigamo. S sežiganjem, ki bi se moralo od poljedelskega ministrstva obvezno naročiti, bi se uničevali tudi trosi pogubljive peronospore, ki nam je že tri leta zaporedoma povzročevala hude preglavice. Ker pa prezimuje vsa hmelju škodljiva golazen tudi v razpok-linah in pod skorjo hmeljskih drogov, treba jo je tudi tu zasledovati in pokončavati z ognjem in vodo, kakor se je to hmeljarjem na ohilih poučnih shodih v tekočem letu priporočalo in razpravljalo. Najboljše sredstvo v zatiranje živalskih škodljivcev so pa nasadi na žico, za katere se pa naši hmeljarji ne ogrevajo preveč, pa so vendar nujno potrebni in priporočljivi. Še nekaj! Hmeljarjem se je letos ves veliki trud in vso prizadevanje povodom obdelovanja hmeljskih nasadov še precej poplačal in umestno je, da se jim modro ravna, nje s svojimi dohodki prav gorko priporoča. Hmeljarstvo je podobno igri na borzi, dobiš, pa tudi zgubiš. Za dobrimi leti pridejo slaba in prav slaba in nujno potrebno je, da imamo za nje nekaj prihranjenega denarja, s katerim krijemo naše izdatke in kateri nas pa obenem usposobi, da vzdržujemo naše nasade tudi v slabih letih. Nespametno je torej, ako hmeljar ne ravna modro s svojimi dohodki in jih izdaja za nepotrebne reči. Najogabnejše pa je, ako se hmeljar v dobrih letih udaja s svojo ženo in z otroci po-gubonosnemu pijančevanju. Žatec, ČSR., 17. septembra 1926. Živahno — čvrste cene — od 4000 do 4400 ČK za 50 kg. — Nürnberg, 17. septembra 1926. Mirno — cene 500 do 565 M za 50 kg. Kmetje in lesni trgovci Mariborske oblasti! Kmetje in trgovci, ki imate rudokopni smrekov, borov in jelkin les, prodajte les direktno na tvrdko Dragotin Korošec, Gore-uje. Rečica ob Paki, kjer bodete dobili sigurno zajamčeno plačilo. Posredovalci in medkupci izključeni! Pošljite svoje ponudbe od m3 franko vagon Vaše nalagalne postaje, na kar bodete dobili vsa tozadevna pojasnila. 1219 3—1 Za razvedrilo.: Čudež. Kmetica je donašala neki ženski 10 litrov mleka na dan. Ta pa je vsaki dan prodala 12 do 13 litrov mleka naprej, pa ni imela ne krave, ne koze. To je bil najbrže kak čudež! Ni znal nemški. Neki kmet je imel soseda graščaka, ki ni znal slovenski. Graščakova svinja pa je nekoč ušla v kmetov zelnik in napravila mnogo škode. Kmet je bil hud na graščaka, -ki se je branil škodo poravnati ter mu je dopovedal, da je to res napravila njegova svinja: »Sie, Herr gospod! Vaša presica mi vse flanen potanen, tu pa je, Herr, lukn, kjer je notri smuknil.« Pred sodnijo. Sodnik: »Ali ste Mariborčan?« — Obtoženec: »Deloma. Oziroma po večini sem Mariborčan.« — Sodnik: »Kaj se to pravi?« — Obtoženec: »Ko sem prišel v Maribor, sem bil 6 kil težek, zdaj pa sem 95 kil. Torej po večini sem Mariborčan!« Previden dobrotnik revežev. Neki skopuh, ki pa je kljub temu hotel veljati za dobrotnika revežev, je vedno takole napravil: Ponudil je siromaku bankovec za 100 din., naj ga menja. Če je imel menjati, mu ni dal, češ, da ima itak dovolj, če pa ni imel menjati, mu pa dati ni mogel. Najboljše uspavalno sredstvo. Pred sodnijo je stal de-Javec, češ, da je apotekarju ukradel posteljo. Sodnik: »Zakaj ste mu ukradli posteljo?« — Obtoženec: »Zdravnik mi je rekel, ker je moja žena bolna, naj grem k apotekarju in ¿aj vzamem sredstvo za spanje, sem pa vzel njegovo posteljo!« Na počasni železnici. Neka železnica, nekateri trdijo, ¿A © © M xn ¡3 © s a © > se o a ee 92 Za obilen obisk se priporoča: K DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG §. Dober glas gre v mesta in dežele Ter tudi k nam so novice te prispele, Da kupiš dobro manufakturno blago in po ceni, V mestu Celju, tam pri nemški cerkvi. Ako nisi bil tam še osebno, Glej, da zapomniš si za vedno, Da v Celju je mnogo raznih trgovin, A najceneje kupiš vedno le pri Valentin Hladin, Celje Prešernova ulica. Samo zraven nemške cerkve! 1246 OD V B 9 9 M a a B CO ei a £ a 31=11=HS Priporoča se tiskarna sv. cirila y mariboru. iMiauHuimmiaMuiinmmar IIIIIHBHIBiaUHIIIUMUUUWIIIU(wm".il Za poljske križe si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 560 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 80 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D. Stenski križi z leseno podobo (korpusom) stanejo Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D. Stenski križi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi križi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. WWWMWCWWWQW0000K> B«lak & Inkret) Oelj« Piešemova ulica. 3 Električne Inštalacije telefonske, zvončne in signalne Radio-antene. Pop naprave. Jopra- ■ vila transformatorjev, gene-; ratorjev, motorjev, raznih apa- ratov itd. Vodovodne Inštalacije naprava modernih higijenitalE kopelnih sob, klosetov. Toplo vodne naprave, centralne kar-jave, popravila centralnih kar jav, kotlov, armatur, sesalk iti 1 1 I -I -" kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila se izvriljo točno in solidno, z večletno garancijo. Cene konkurenžae. Informacije, proračuni, načrti vedno na razpolag« Naložite denar le pri Ljudski posojilnici v Celju registrirani zadrugi z neomejeno za?tz» Gankafjeva ulica poleg davkarije (poprej pri »Beem volu«), kjer je najbolj varno naložen m se najugodneje obrestuje. fo Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Posojila po najnižji obrestai meri. Kdor o „Slov. Gospodarju" oglašuje, uspeha gotovo se raduje! 1 1 I a a i ■ a a g M aloilt mMRsxw.:« ^mm Mjboljii 1 % m Mjvn »j*< Spodaještajerskl ljudski posojilnici t Maribora, Stilnima it. 8 f.Ul.I, mini illa it, t s fifendtaje hranilne vloge bre» odpovedi p« ■a trimesečno odpoved po i*, HBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBB H CC 9 Zadružna gospodarska banka d. d. § ¡23 ■nnnnnnnnniiniiana Trmi mnnnnnnnrnnnnnnnnnnnnnmni ii n a n i m u ni i Kj S3 CD 33 Maribor« m m cn CD V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko CD QD ' cerkvijo. 33 CD Izvršuje vse bančne posle najkulantnejšel — Najvišje obrestovanje vlog na m lil knjižice in v tekočem računu. KI iS CD 1X1 III Si U Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije. H (23 HBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Somišljeniki9 širite naš list! Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Maribora, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospodarja«, predstavnik: Janš Goleč, novinar v novinar v Maribora. » m