DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uiprava: ■Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo.	Izhaja svako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen, delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popuet. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 68.	Sreda, 24. avgusta 1932.	Leto Vil.
Grdo veri2ništvo s hranilnimi knjižicami Prve hrvatske šte-dionice.
Izropanje malih hranilcev.
V	beograjski »Politiki« poroča iz Zagreba Dušan Lopandič o verižni-štvu s hranilnimi knjižicami Prve hrvatske štedionice. Prva hrvatska štedionica v Zagrebu je -ustavila izplačevanje hranilnih vlog. ker ima svoj kapital naložen v industriji in drugod ter ga ne more sproti izter-iavati, da bi izplačevala hranilne vloge. Od tedaj je pa oživela v Za-8?ebu jako čudna trgovina, ki p orne-
velik javen škandal. Popolnoma Javno vrše v Zagrebu prekupovanje hranilnih knjižic Prve hrvatske štedionice ljudje, o katerih ne vemo, kdo so in odkod imajo denar. Knjižice kupujejo po sramotno nizkih cenah niti po polovični vrednosti.
S tako trgovino se uničuje zaupanje v denarne zavode sploh, obenem se pa ustvarja med velikim številom hranilcev hudo kri, ker kupujejo verižniki hranilne knjižice več kot petdeset odstotkov pod nominalno vrednostjo. Predvsem je dolžnost državne oblasti, da to trgovino prepreči s primernim' ukrepom, ker na tak način bogate samo nekateri ljudje, dočimi isti spravljajo tisoče hranilcev, ki so leta in leta štedili prihranke za starost in onemoglost, na beraško palico. Trgovina s hranilnimi knjižicami ?v Zagrebu ni tajnost. Celo v listih objavljajo kupci oglase za nakup knjižic. Ker Prva hrvatska štedionica izplačuje samo deset odstotkov, in sicer le na vloge, ki ne presezajo pet tisoč dinarjev, so primorani tisti mnogi hranilci, ki majo vloženo vso imovino v banki, da pridobe denar na kakršenkoli način za svoje nujne potrebe, če so odvisni od teh prihrankov. V tem torej ni nezaupanja v banko, marveč nujna potreba sili ljudi, da si pribavljajo denar s prodajo knjižic. Zaradi tega tudi nikdo ne izprašuje za ceno, ki jo ponujajo pre-kupci. Cena hranilnih knjižic pa je padla že na 40 odstotkov, tako, da vlagatelji izgube ob prodaji knjižic 60 odstotkov svojih prihrankov.
Pisec pripoveduje o trgovini v Zagrebu, kjer vsako jutro čaka množica ljudi in so veseli, če se zvr-ste do ene popoldne. Ti siromaki dobivajo za svoje knjižice največ po 50 odstotkov, sicer pa, če ne znajo svojega koraka prav spretno utemeljiti, le 45 odstotkov. Ta preku-pec se nahaja v Draškovičevi ulici: drugi enak prekupec se pa nahaja v palači hranilnice same. PVipovedo-vala je gospa, ki jo je zadela nesreča v rodbini, da so ji svetovali celo uradniki banke same, da naj se obrne na te prekupce hranilnih knjižic. Gospa se je vrnila vsa objokana, ker ji prekupci niso ponudili za knjižico niti polovico vrednosti.
Opravičeno se torej pojavlja v Zagrebu razburjenje zaradi te trgovine, ka ni nič drugega kakor vstvar-janje nekaj novih bogatih milijonarjev na račun desettisočev uradnikov, vpokojencev, vdov, služkinj in drugih siromakov, ki so si prište-dili par dinarjev za nujno potrebo.
Zdi se, da imamo v Zagrebu kar konzorcij kapitalistov, ki so našli sijajen zaslužek v tem poslu. To potrjuje tudi dejstvo, da nekateri prekupci, ki slučajno nimajo dovolj denarja pri rokah, pravijo:
Kaj zahteva nemška socialna demokracija ?
Podriavljenje veleindustrije in velebank.
Poslanski klub nemške socialno-demokratične stranke predlaga za parlament posebne socializačne predloge. V njih zahteva:
1. Podržavljen je temeljnih industrij (rudarstva, železarstva, kemične velike industrije, cementne industrije).
2. Podržavi jen je velebank. Nadzorni urad za vse bankarstvo.
3. Razlastitev kmetiške veleposesti v prid kmetijskih zadrug in kmetiških naseljencev.
4. Ustanovitev in izgraditev državnih monopolov.
5. Ustanovitev kartelnega in monopolnega urada.
6. Ustanovitev centralnega urada za izdelovanje gospodarskega načrta.
Člankar s. Fric Tarnow pravi o tem programu v svojem članku med drugim:
Predlogi so stavljeni v zmislu akcijskega programa svobodnih strokovnih organizacij. Predlogi niso samo agitacijsko sredstvo, niso samo oddaljeni cilj, marveč so zahteve sedanje dobe.
Gotovo pa je, da morajo biti za vsako izpremembo dani pogoji, politična volja in gospodarski predpogoji.
Po vojni je bilo gospodarstvo porušeno. Zato na ruševinah ni bilo mogoče graditi boljše družbe, ki bi je ne bi bilo mogoče preskrbljevati s potrebščinami. Kapitalizem) je moral zato zopet upostaviti gospodarstvo. Danes je produkcija več kot zadostna in če bi kapitalizem znal urediti tudi preskrbo človeške družbe, bi bili pogoji za socializem manj ugodni. Kapitalistična mehanika pa je nesmotreno gospodarila, zviševa-
la investicije v produkciji, dokler je nastopil polom. Sedaj pa ta družba uničuje produkte in surovine, to je, ruši produkcijo sama, da najde prostor za nove kapitalije. Nadproduk-cija produktov in surovin je nesreča za kapitalistični sistem1. Kapitalizem je imel zgodovinsko nalogo, da je vpregel produktivne sile, ni pa znal racionalno producirati in deliti produktov, zato imamo krizo in je prav sedaj nastopil trenutek, ko je treba tudi v tem oziru gospodarski sistem urediti, to je, socializirati.
Ne gre danes več za produkcijsko silo, kakor takoj po vojni, marveč gre za to, da se izvede organizacija družbe, organizacija gospodarstva je v krizi.
S tega stališča predlaga socialna demokracija gorenje podružabljenje najvažnejših gospodarskih panog. Toda podržavljen je ne pomeni še slabega gospodarstva, če ga vodijo resni in pošteni ljudje.
Hitler pomeni volno z Rusijo.
Trocki j priporoča sovjetom mobilizacijo.
Znani Leon Trockij, bivši vrhovni poveljnik sovjetske vojske, ki se nahaja sedaj v pregnanstvu, je napisal v petek članek v listu »Die Ak-tion«, v katerem izjavlja da bo v trenutku, ko dobi Hitler v Nemčiji državno oblast, vojna med Nemčijo in Rusijo neizogibna. Trockij priporoča sovjetom1, da naj mobilizirajo nekaj rezervnih letnikov.
Rusija šteje po zadnjem štetju 136,000.000 prebivalcev.
Mussolini na delu.
Nova smer fašistične politike.
V	Italiji, dasi navidez ni političnih bojev, se vendar vrši politični proces. Ni znano, kaj Mussolini hoče s svojimi zadnjimi ukrepi, fco je izmenjal ministre ter sam prevzel zunanje ministrstvo, dalje je izmenjal vse važnejše diplomatske zastopnike ter namestil strokovnjake mlajše iz zunanjega ministrstva. Isto je storil deloma tudi s raznimi prefekti doma. Ljudi svoje šole je razmestil po raznih funkcijah in po časopisju čitamo. da je potrebno dati fašizmu nove veljave, novega vpliva.
Značilno je tudi, da je fašistična Italija v zadnjem1 času v mednarodnih korporacijah igrala podrejeno vlogo in je prej rušila mednarodne ustanove, kakor pa jih dejansko podpirala. Zaradi tega se je čutila bolj in bolj osamljeno in je najbrže tudi izgubila nado, da bi v srednji Evropi ali na Balkanu dosegla odločujoči vpliv.
Iz Mussolinijevih ukrepov bi se dalo sklepati, da hoče sam dobiti še trdneje vajeti v roke, da pa obenem zasleduje sam politiko izolacije z namenom, da moralno nevezan lahko podpre vsako akcijo nezadovoljnih držav, ki bi bila naperjena proti avtoriteti velikih mednarodnih, ustanov kakor so Društvo narodov in njega številni odbori in komisije. To je Mussolinijeva najnovejša politika, s katero hoče izsiliti, da bi se njega in njegovo politiko v mednarodnih ustanovah bolj upoštevalo,- Italija hoče postati enakovredna velesila, ki ji pripada svetovnopolitični vpliv. Kako bo Italija ta svoj problem rešila, je mnogo Odvisno od njenega gospodarskega razvoja, ki ni najugodnejši.
267.933 brezposelnih je točasno v Avstrijk Napram zadnjemu štetju je število porastlo za 1500.
»Ta teden smem nakupiti hranilnih knjižic samo za štiri milijone nominalne vrednosti. Počakajte do prihodnjega tedna. Vas zabeležim in vas zagotavljam, da knjižico kupim.«1 '	•	- ’.
Med tem pa je cena do bodočega tedna že zopet padla. Tako se to godi že od početka leta. Cene knjižicam so padle v zadnjih mesecih
od 70 na 48 odstotkov, pa že tudi na 44 odstotkov nominalne vrednosti.
Potrebna je nujna intervencija oblasti, da se ta nedopustna trgovina v Zagrebu zatre.
^ Zagrebško verižništvo je praktičen dokaz, kako kapitalizem' eks-ploatira družbo, tu v malem, mednarodni kapitalizem, pa v velikem in nam zemljanom1 nevidno.
Razgovori o razorožitvi v Ženevi.
Diplomati, znanstveniki in vsi iskreni prijatelji svetovnega miru govore o razorožitveni konferenci z nado in bojaznijo. Vsi so si edini v tem, da se bo razorožitev izvedla samo, če bi to narodi zahtevali. Res zahtevali.
V	septembru mesecu bo razoro-žitvena konferenca zopet sklicana. O tej konferenci je nedavno govoril jako pesimistično Anglež lord Lloyd. Mož pravi, da bo razorožit-vena konferenca morala zborovati še sto let, preden bo toliko dosegla za svetovni mir kakor je dosegla že angleška mornarica. Mogočno bro-dovje je najboljše jamstvo za mir. Konference veljajo države ogromnega denarja, sicer pa velesile razumejo razorožitev samo tako, da bi se razorožili drugi, nasprotniki, dočim bi se sami rajši oboroževali. Anglja ne more razorožiti, dokler bo Francija podpirala Zedinjene države v kitajski zadevi. Zenačenje Nemčije z drugimi državami pomeni revizijo mirovnih pogodb. Grožnja Japonske, da izstopi iz Društva narodov pomeni, da stopi na stran Nemčije in Italije, kar bi nedvomno pomenilo veliko nevarnost, da se ženevski oder svetovnega sporazuma in miru poruši.
Tako trdi bogati Anglež, ki ima seveda srčno željo, da ostane angleška vojska in mornarica — angel miru. Tako pa mislijo tudi vsi meščan ski in vojaški »diplomati« na razorožitveni konferenci. Možje študirajo in sklepajo, kako bodo ukanili svojega nasprotnika, da ne bo močnejši. Koliko diplomatov v Ženevi misli resno na razorožitev?
Razlastitev monarhistov v Španiji.
Zaplemba veleposestev monarhističnih pučistov.
Španska zbornica je dne 19. t. mi. ponoči sprejela zakonski načrt o zaplembi veleposestev brez odškodnine onih monarhistov, ki so se kakorkoli udeležili zadnje monarhistične zarote, z 262 glasovi proti 14 glasom. Po glasovanju so poslanci priredili veliko demonstracijo z živio-klici na republiko. Vlada pridobi s tem sklepom velika posestva, s čimer bo silno olajšana izvedba agrarne reforme. Tako obseza samo veleposestvo vojvode Medinacite, ki je bil tudi zapleten v zaroto, 90.000 ha, kar reprezentira vrednost 90 milijonov pezet (to je približno toliko sveta, kolikor obseza ozemlje bivše Kranjske, ki je priključena Dravski banovini).
Glavni voditelj zarote general Sanjuro pravi, da je hotel varovati z revolucijo le edinstvenost Španije, ki so jo kršili Katalonci z zahtevo po avtonomiji. Preiskava pa je dokazala, da je bil general le orodje monarhistov. Obravnava se prične v najkrajšem času.
Pruski deZelnl zbor sklican.
Dne 1. septembra bo zopet pričel zborovati pruski deželni zbor. Najprej se bo vršila razprava o na-meščenju pruskega državnega komisarja. Glede volitve predsednika vlade še ni definitivnih sklepov, Vendar je verjetno, da bo centrum napravil s fašisti koalicijo v svrho sestave vlade.
Kongres „Svobode“.
(Konec.)
V naslednjem podajamo kratko poročilo o poteku kongresa.
V poročilu načelstva je predsednik s. Štukelj podal pregled delovanja »Svobode« od nje ustanovitve pa do danes.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal s. Kristan, je razvidno, da je sedanja kriza tudi »Svobodo« težko prizadela. Sicer je število redno plačujočih članov naraslo, vendar so dohodki padli, ker je mnogo brezposelnih članov, ki plačujejo znižano članarino v smislu sklepa na lanskem kongresu. Zaradi tega finančno stanje ni ugodno in se more ravnotežje v gospodarstvu vzdrževati le z vestno štedljivostjo.
Poročilo o izobraževalnem delu je podal s. dr. Jelenec. Živahna debata, ki so se je udeležili ss. Škrlj (Jesenice), Petejan (Maribor), Kristan (Jesenice) in drugi, je spravila na dan več koristnih pobud, ki jih bo moral centralni odbor vpoštevati.
O delavskih umetniških uprizoritvah in prireditvah je poročal s. Delak. Storjeni so bili glede dramatike primerni sklepi po iniciativah ss. Škrlja (Jesenice), Kozmosa (Hrastnik), Godnika (Celje) in Gabriela (Ptuj).
Za Pevsko podzvezo, ki je v zadnjem času postala zelo agilna", je poročal s. Presl (Maribor).
S. dr. Kusi-Nikola jev je za za_ časno pokrajinsko tajništvo v Zagrebu podal poročilo o dosedanjih organizačnih uspehih »Svobode« v Dravski banovini.
S.	Štukelj je poročal o športnih zadevah in so se storili primerni sklepi. Glede obnove dogovora s kolesarskim1 društvom se je zavzelo stališče, da naj se ta dogovor, ki ni nobeni strani prinesel pričakovanih uspehov, ne obnovi več. Na kongresu pa se je izrecno ugotovilo, da vlada v kolesarskem društvu pravi delavski športni duh in da v tem oziru kolesarsko društvo, ki je sicer samostojno, nadkriljuje marsikateri športni odsek »Svobode«. »Svoboda« goji iskreno željo, da bi tudi v bodoče vladalo med obema društvoma pravo sodružno razmerje in da bi se medsebojno podpirala, kjerkoli bo prilika nanesla, ker ni glavno or-ganizačna forma, ampak duh. ki preveva društva.	r
Sprejeti so bili sklepi glede iz-\ premembe pravil, ki so še pokazale za potrebne z ozirom1 na dejansko razširitev področja »Svobode« preko mej Slovenije. Odslej je ime »Svobode« statutarno določeno tudi v srbohrvatskem jeziku.
Načelnik verifikacijskega odseka s. Kozrnos (Hrastnik) je podal poročilo o verifikaciji mandatov. V par slučajih je grajal malomarnost glede obračunavanja.
Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen stari odbor z izpremembami, ki so bile potrebne glede na ustanovitev podružnic v Dravski banovini.
Pri točki razno so posamezni delegati z dežele iznesli več koristnih predlogov glede širjenja revije »Svoboda«, knjig Cankarjeve družbe,
Marxovega »Kapitala« in glede širjenja delavskega časopisja. Glede bodočega znaka »Svobode« se bodo izjavile podružnice po referendumu.
Kongres se je zaključil ob 5. uri popoldne in delegati so se razšli na vse strani trdno odločeni, da bodo v bodočem letu delo »Svobode« še bolj dvignili.
Lovro Jakomin:
Javne Borze dela.
Nova naredba in nova pragmatika za uslužbence Javnih borz dela.
(Konec)
Pragmatika za uslužbence JBD predvideva 3 kategorije uradnikov, eno kategorijo poduradnikov in sluge. Za kategorijo A je treba fakultetno (visokošolsko) izobrazbo; za B srednješolsko z maturo; za C 4 razrede srednje in za D (podurad-nike) 2 razreda srednješolske izobrazbe. Vsak uslužbenec postane stalnim šele po dveh letih in ko napravi predpisane izpite. Za začetnike je naslednja mesečna plača: Kategorija:	A B C D E
mesečna plača Din 1125 900 704 600 500 Stalni uslužbenci po napravljenih izpitih prejemajo na mesec in po službenih letih kakor sledi:
Služb.	Kategorija
leta	A	B	C Din	D	E
2	2250	1800	1200	960	800
4	2812	2250	1500	1200	1000
10	3750	3000	2000	1600	1335
20	5250	4200	2800	2238	1865
30	6656	5250	3500	2802	2335
	(Napredovanje		in povišanje plače se		
Od te plače se odtrguje za fond prisilnega štedenja 2%. Predvidena je tudi 13. plača, katere pa uslužbenec nikdar ne prejme, ker gre tudi v imenovani fond. Kako in zakaj se bodo uporabljala sredstva tega fonda. bo predvidel poseben pravilnik. Kdaj izide ta pravilnik, se ne ve. Poleg navedenih plač pa prejemajo šefi JBD še po Din 500 in šefi podružnic mesečno po Din 300 kot posebno doklado.
Minister pa je s posebno naredim odredil, da prejema predsednik centralnega odbora funkcijski honorar mesečno po Din 3000 in za vsako sejo, sejnino 125 Din. Predstavniki glavne kontrole funkcijski honorar mesečno Din 1000.—. Predsedniki upravnih odborov pa prejemajo mesečno po Din 1000 in 400, odnosno Din 500 na sejninah. (Vsak teden so namreč seje.) Člani ravnateljstva prejemajo Din 100 sejnine, dočim člani upravnih odborov ne prejemajo nikake sejnine, ker je ta funkcija častnega značaja.
Kaj je razvidno iz gornjih določil pragmatike? Za vse kategorije se zahteva višja ali srednješolska izobrazba. Pri tem1 načinu ne bo mogel priti v službo k JBD noben manuelni delavec, vsaj za uradnika ne, pa če ima še ne vem! kolikcr let praktičnega socialnopolitičnega de-
la za seboj v delavskem pokretu. Mi smo vedno trdili, da bodo Borze dela uspešno vodene ravno od onih strokovničarjev, manuelcev, ki so imeli leta in leta opravka z delavskimi vprašanji v delavskih strokovnih organizacijah.
Začetne plače so tako nizke zlasti v kategorijah: C, D, E, da niti zdaleka ne dosegajo eksistenčnega minimuma. Kaj naj počne uslužbenec s 500, 600 in 700 dinarji. Pravzaprav siromašni uslužbenec ne more priti tu v poštev! Kdo mu bo pa doplačeval celili 5 let k njegovemu preživljanju? To zmore le oni, ki ima bogate starše ali sorodnike. Poleg tega pa, kar sem pozabil omeniti, zahteva pragmatika od vsakega uslužbenca, da položi kavcijo v višini 5000 do 15.000 dinarjev!
Vendar bi bilo bolj primerno že odpočetka omogočiti uslužbencu življenje z neko plačo, ki odgovarja eksistenčnemu minimumu, naj se to čez par let še za nekaj poviša, potem1 pa konec, in neko stalnost v plači.
Nimam namena pisati podrobne razprave o tej novi naredbi in službeni pragmatiki. Omenil sem le nekaj najglavnejših stvari. Povdariti pa moram, da sem od-ankete, ki se je vršila in pri kateri sem tudi sam sodeloval, vendar nekaj pričakoval, ker so razni gospodje v razgovorih v Beogradu zatrjevali, da bodo upoštevali naše predloge. Iz-premenilo se torej ni nič in se vprašujem, če ima sploh pomen, da delavski predstavniki v tej sicer važni instituciji, dokler je v njej tak sistem, še sodelujejo.
Našim organizacijam in onim., ki jih ta stvar zanima, pa priporočam, da naredbo in pragmatiko JBD v 8. št. »Radničke zaštite« prečitajo.
Denarni promet je otežkočen, se pa izmenjava. Ogrska je prevzela od Čehoslovaške v kompenzacijo za slanino in mast 20.000 kubičnih metrov drv. Obstoja pa še ogrska ponudba, da se uvozi iz Čehoslovaške nadaljujejo za 40.000 kub. metrov lesa za produkcijo in 20.000 kub. metrov lesa za gorivo, če bo mogoče za to dobaviti odgovarjajoče množine sadja in zelenjave.
Doma in po svetu.
K obdavčenju sladkorja. Narodna skupščina in senat sta sklenila, da se poviša državna trošarina na sladkor od 15. avgusta, in sicer na sladkor v prahu, kockah in glavah za 1.50 Din, v kristalih za 1.25 Din. Od te trošarine plača od poviška 1.50 Din tovarna sladkorja 0.75 Din, od 1.25 Din pa 0.65 Din. Tovarne smejo zvišati sladkor po kg torej samo za 0.75 Din in 0.55 Din. Isto-tako tudi trgovci, če ne delajo posebnega dobička, samo za 0.75 in 0.65 Din. Nekateri trgovci so pa sladkor podražili kar za 1.50, 2.— in celo za 4.— Din. To je navijanje cen, ki spada pod zakon o pobijanju draginje. Vse take oderuške trgovce je treba javiti oblasti.
Realna gimnazija v Ptuju, ki je bila doslej nepopolna, se razširi v popolno realno gimnazijo.
Atentat na brzovlak Zagreb— Beograd so vprizorili neznani zlikovci v noči od 16. na 17. avgusta v bližini postaje ,Vinkovci s streljanjem' na strojevodjevo platformo. K sreči se je strojevodja ravno takrat vsedel, tako da je krogla, ki je prodrla pločevinasto steno, šla njemu preko glave. Za storilci poizveduje žandarmerija.
V	upravo Prve hrvatske štedio-nice v Zagrebu sta vstopila bivši minister dr. Oton Frangeš in odvetnik dr. Stjepan Posilovič.
Profesor Piccard, ki je poletel v
stratosfero, se je spustil na tla v Italiji blizu Mantove. Njegov balon je dosegel višino 16.500 metrov. Tam je bilo 36° mraza in celo v notranjosti gondole 15°. Za potovanje sta rabila Piccard in njegov spremljevalec dr. Cosyn 12 ur. V visoki višini nista razločevala pokrajin. Deloma sta se orientirala no švicarskih jezerih, pozneje pa le po sredozemskem morju. Piccard pravi, da se je polet tudi znanstveno posrečil, ter da poleti v stratosfero še tretjič iz Hudsonskega^ zaliva.
V	Grčiji bodo volili. Vi Grčiji bodo parlamentarne volitve dne 25. septembra. Otvoritev novega parlamenta bo 24. oktobra. Volitve bo vodil sigurno še Venizelos.
Za znižanje delovnega časa. Italijansko časopisje predlaga, da naj se sestane mednarodni urad dela ter sklepa o skrajšanju delovnega časa na izredni seji. Na sklicanje seje so baje že pristale Zedinjene države, Nemčija, Francija, Španija, Poljska, Belgija. Danska in Čeho-slovaška. Zedinjene države pa predlagajo naj se sploh uvede delovni teden 30 ur. — Za konferenco so razne države, to je res, ali pa bodo
58
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
(Povest.)
V	sobi je bilo temno. Bele rjuhe so ležale v temi, kakor tajinstvene pismenke, ki so čakale rešitve, od-gonetke. Tanja ga je božala po gldvi in poljubljala.
— Tako trpeče semi hrepenela po tebi. S trpljenjem in bolestjo, Bojo moj! Niti slutiti ne moreš, kako daleč sem bila že zašla. Tako bolestno je bilo to hrepenenje, da me je zopet priklenilo k dnu življenja... Zopet sem bila pripravljena plesati in prepevati po kabaretih za uboge pare in pfenige ... Pela sem po zakajenih in umazanih beznicah, zopet sem za drag denar v pohot-nežih vzbujala mnenje, da se jim bom udala. Neka čudežna sila mi je vselej obvarovala pred padcem.
— Rosa bi se smejala tej besedi.
— Rosa je strašna. Bojo.
— Strašna, mrzla!
— Zakaj jo obtožujeva. Človek bodočnosti je!
— Čemu nam človek bodočnosti? Ljudje, ki živijo danes, naj bodo ljudje sedanjosti!
— Saj tudi so, a na potu proti vrhu mora nekdo biti prvi.
— Menda je res tako. Mi smo izmed milijonov, ona pa je med prvimi.
— Silno rada se vrača k nam in zato trpi.
— Takšni ljudje bi morali biti brez srca.
— kosa ni brez srca. Zdi se mi, da lažje prenaša bolesti, nego mi.
— Ker je med prvimi, meniš?
— «Da!
Vi sobi je bilo tiho, tiho, le njuni misli sta se plaho in boječe objemali in druga drugi prisluškovali. Včasih sta se oba v svojih srcih nasmehnila. Vedela sta, da sta občutila nekaj nepopisno sladkega.
Hkratu pa	sta	se	oba zopet
zresnila.
— Rosa?
Ali hioreta sprejeta njeno žrtev? Skoraj hudovala sta se nad njo.
— Živela bova skupaj! je odločil Bojo.
Čez teden	dni	sta	prejela od
Rose pismo:
»Ljuba Tanja, moj Bojo!
Odločila sem se. Bojo, spoznala sem1, da sem	se v	Tebi zmotila...
S	tem nočem	reči, da	se morebiti
hudujem nad Teboj ali nad seboj, ker sem verjela v Tvojo ljubezen. Ne! Marveč sem se zmotila, ko sem
verjela, da boš tehtal vrednost dveh žensk in da bo moja vrednota dvignila nasprotno stran tehtnice visoko ... Doumela sem, da je vsebina različnih vrednot prav tako čudežno tajinstvena, kakor vse, kar je z življenjem v zvezi... Doumela sem. da so tudi takšne vrednote, ki jih človeški razum ne more preceniti, da so te slednje vrednote morebiti — vse le relativno, seveda!
—	celo večje, nego vrednote, ki jih more človek takole na videz preceniti.
Vse to velja zgolj zate — zase priznam samo tisto ceno posamnim vrednotam, ki jo more določiti moj razum...
Naposled je tudi v tej ljubezni zmagal — razum ...
Res, Bojo ...
Ne misli več name. Misel nate mi ne bo več delala preglavic.
Danes odpotujem v daljne kraje. Nikdar več se ne bomo srečali. Naključje bi moralo biti res muhasto, če bi nas še kdaj — združilo.
Ne iščita me več!
Poskušajta biti vsaj toliko srečna. kolikor sem jaz...
Rosa.«
Tanja in Bojo sta se spogledala.
— Kako mrzla je...! je zašepetal Bojo.
— Ne morem razumeti, je rekla Tanja.
Niti od daleč nista mogla slutiti, koliko premagovanja je stalo Roso, da se je odločila za to — laž ...
Povedati jima, da ji ni nič več za Boja, da je srečna, vzbuditi v njima celo misel, da se je nemara odločila za kakšnega drugega moškega... To ni bilo malo. Nič ni pomagalo. Stisnila je zobe in vzela v roke pero...
XXII.
Bojo in Tanja sta prispela na Dunaj. Javila sta se pri drju. Sprin-gerju. Rosa ju je videla prihajati ter se je naglo skrila v svojo izbo.
— No, kaj pa vidva tukaj? ju je vprašal dr. Springer.
— Oprostite, da vaju motiva, je dejal Bojo; prišla sva zaradi Rose. AR nama ne bi mogli povedati, kaj se je zgodilo ž njo?
— Mene vprašujeta? Ali sem njen oče, mogoče njen mož? Kaj se je zgodilo? Nič nenavadnega... Prišel je sem neki ameriški farmar ... bogataš ... od hudiča bogat... Vklenil jo je — ter odpeljal ... Malo se je otepala... malo je grizla... danes pa je — velika gospa...
tudi za enotno rešitev in ureditev delovnega čdsa, to je pa realno vprašanje.
V	Sofiji 33 komunistov pred sodiščem. Po zakonu o zaščiti države so bili obsojeni tajnik komunistične stranke Ljuben Kaljdzijev (je pobegnil na 15 let ječe in 270.000 levov, 5 jih je obsojenih po pet let, 2 na tri leta, 1 na eno leto in globe.
Hajka za komunisti na Ogrskem.
Poročali smo že, da sta bila pred nekaj tedni v Budimpešti po prekem sodu na smrt obsojena in takoj pbešena voditelja komunistov Furst [n Szalay, za katera je še pravočasno radi pomilostitve interveniral francoski poslanik, a so ju kljub te-[nu osmrtili. Za tretjega obsojenca, komunističnega književnika Karitasa, je ravno te dni interveniral angleški poslanik, in je njegova Usoda še neizvestna. Istočasno s to akcijo je bilo aretiranih še več sto drugih komunistov, ki so v zaporih započeli gladovno stavko in jih jetničarji nasilno hranijo. 19. avgusta je pa policija odkrila v Budimpešti tajno komunistično tiskarno in le v zvezi s tem aretirala večje število vodilnih komunistov. Nenavad-n° Pri tem je to, da so to sami člani °dličnih meščanskih krogov. Med njimi je hčerka nekega milijonarja, ^ ie. dajala denar za različne po-Irebe komunistične akcije, potem oivši državni tajnik in vseučiliški Profes0r dr. Josip Magyar, svak bivšega ministra Oskarja Jassy-ja, -p letni znanstvenik Ladislav Tisza sin enega najuglednejših budimpe-stanskih knjigarnarjev, 31 letni knjigarnar Aleksander Poli, 25 letni slikar in karikaturist Karl Hay, ki je izdeloval karikature za komunistične letake in še 10 drugih komunistov. Sedaj policija proučava zaplenjene listine, da dožerie, v koliko spadajo pod preki sod.
Bivši avstrijski kancler dr. Schober je umrl. Dr. Johann Schober, bivši avstrijski kancler je dne 20. t. ni. umrl v Badenu pri Dunaju. Dr. Schober je bil policijski uradnik in je 25. junija 1918 post&l šef dunajske policije ter zlasti ostro nastopal proti socialnim demokratom. Dne 30. novembra 1918 je postal predsednik policije. Po volitvah 1920. 1. so meščanske stranke predlagale Schobra za notranjega ministra in ker je to mesto odklonil, za predsednika vlade. Schober pa ni mogel sestaviti vlade. Meseca junija 1921 je zopet sestavljal vlado in bil 21. junija 1921 izvoljen za kanclerja ter je prevzel zunanje ministrstvo. Januarja 1922 je odstopil, pa je bil zopet izvoljen ter prevzel notranje ministrstvo, a je že 30. maja odstopil. Končno je postal kancler 26. septembra 1929 tretjič. Dne 19. marca 1931 pa je zopet odstopil. Povod je bil tajni dogovor med Avstrijo in Nemčijo o carinski uniji. Nazadnje je bil v Bureschovi vladi Podkancler in minister za zunanje zadeve. Carinska unija ga je pa v tej vladi končno pokopala 28. januarja 1932.
Berlinski »Vorwarts« je objavil 14. t. m. članek »Nazaj k pravici«. Policija je na ta Članek obvestila soc. dem. uredništvo, da bo list za nekaj dni ustavljen, če še objavi podoben članek.
Policijske racije za orožjem se
Vrše v raznih nemških mestih pri vseh političnih bojevnih formacijah, tudi pri naciionalnih socijalistih. Odkrite so bile že velike množine orožja. Spopadi med komunisti in nacijonalnimi socijalisti se pa še vedno nadaljujejo.
Kameleoni. Cerutrumsko glasilo »Germama« ve iz Berlina poročati, da mnogi državni in deželni javni namščenci, ki so poprej, ko so še socijalni demokrati imeli odločilni vpliv v Prusiji, izstopili iz cerlrve in se organizirali v, sooijalno-demiokrat-skih organizacijah, sedlaj. ko se je Politični kurz spremienil, zopet izsto-iz njih in se vračajo v naročje ©aittp zveličavne cerkve —. Takih koristoljubnih konjunkturistov in po-Jticnih kameleonov je toreji povsod dovolj.
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu.
(Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
Bolezen, nezgoda in drugi zadržki v službi.
Z novim obrtnim zakonom so izgubila veljavo tudi vsa določila občega državljanskega zakona o delovnem pravu, v kolikor nasprotujejo obrtnemu zakonu, zlasti tudi znani § 1154 b bč. držav, zak., ki je določal, da obdrži uslužbenec pravico do plače, če je po najmanj 14 dnevnem službovanju vsled bolezni ali nezgode, ki je ni sam zakrivil, preprečen pri delu za kratek čas, ne več kot en teden. Po temi določilu si je lahko delodajalec odtegnil od plače vsled novele z dne 14. maja 1922 zneske, ki jih prejema nameščenec v času, ko je zadržan, na podstavo javnopravnega zavarovanja. To določilo pa je sedaj razveljavljeno s § 219 novega obrtnega zakona, ki pravi, da obdrži uslužbenec svojo pravico do plače, ako je po najmanj 14-dnevnem službovanju zadržan od službe radi bolezni ali nezgode za sorazmerno kratko dobo, ne več kot za en teden dni in tega ni zakrivil namenoma ali z veliko nemarnostjo. Isto velja tudi tedaj, če je od Službe zadržan brez svoje krivde radi drugih važnih razlogov, ki se tičejo njegove osebe. Uslužbenec pa mora to svojo oviro takoj javiti službodajalcu in mu na njegovo zahtevo predložiti spričevalo pristojnega okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ali uradnega zdravnika o vzrokih in trajanju njegove delovne nesposobnosti. To zahtevo lahko službodajalec po preteku določenega časa ponovi. Razen tega določa § 230 o. z., da mora prejemati službojemnik za čas bolezni hranarino, t. j. prispevek urada za zavarovanje delavcev po odredbah točke 2. § 219, ki zahteya, da mora uslužbenec v slučaju bolezni isto takoj javiti in predložiti zdravniško spričevalo.
Delodajalec tore! ne sme več uslužbencu odtegniti v slučaju bolezni v prvem tednu ničesar, niti prispevkov za bolniško blagajno, ampak mu mora za prvi teden bolezni, ali zadržka pri službi zbog nezgode izplačati celo mezdo, kakor tudi, če delavec ni opravljal službe brez svoje krivde iz kakih drugih važnih razlogov.
T o I m a č e n j e:
1. Bolezen in nezgoda:
Zakon zahteva več pogojev, pod katerimi sme delavec zahtevati iz gornjih razlogov izplačilo 1 tedenske mezde, četudi ni delal, in sicer:
a) delavec je moral biti v službi že najmanj 14 dni .pri dotičnem delodajalcu. Ni potrebno, da je že 14 dni delal, ampak zadostuje, da je poteklo od vstopa v službo najmanj 14 dni. Vštejejo se torej tudi nedelje in prazniki ali drugi dnfevi, četudi se ni delalo.
b) Delavec ni smel bolezni, nezgode ali drugega važnega vzroka, radi katerega ni mogel delati, namerno, ali s hudo nemarnostjo sam zakriviti. Je-li delavec sposoben za delo ali ne, odloča zdravnik. Vseeno je, je-li delavec zbolel ali se ponesrečil v podjetju ali drugje.
2. Važen zadržek:
Delavec ima pravico do celotedenske plače pri važnem zadržku, ki ga je oviral ■ opravljati sdužbo, le tedaj, če tega zadržka ni sam zakrivil in se tika le njegove osebe, ne pa morda delodajalca ali koga tretjega.
Takšni zadržki so n. pr.: pričevanje pri sodišču, če delavec ne dobi pričnine. Če pa je delavec izzval kak pretep in je bil nato klican k sodišču, je seve to njegova krivda in nima pravice do plače v tem času. Če pa se je pri takšnem pretepu delavec samo ranil, ni zakrivil zamude s potom k sodišču sam in mu mora delodajalec takšno zamudo plačati, kakor če bi delal. — Naglo, resno obolenje, ali težka nezgoda v rodbini, ali porod v rodbini, če ta dogodek zahteva, da je uslužbenec doma, ker mora pomagati pri gospodinjstvu itd. — Smrt zakonskega druga, otrok staršev ali sorodnikov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ravno tako pogreb teh oseb. Tudi poroka ali presefitev uslužbenca je ta važen zadržek, ker vse to ni odvisno samo od volje usluž.benca. — Prometna nezgoda pri delavcu, ki se mora voziti na delo.	■»
Takšnih važnih razlogov, zadržkov, je seve še več in se zlasti lahko sprejmejo v kolektivne pogodbe.
»Hlapec Jernej ponovno na ljubljanskem odru.
Ob priliki kongresov »Saveza železničarjev Jugoslavije« in, »Svobode« je dramski odsek ljubljanske »Svobode« ponovil dramatično igro »Hlapec Jernej«. Predstava se je vršila na čast udeležencev kongresov in inozemskim gostom. Po popolnoma uspelem nastopu v zagrebškem' gledališču, so mladi delavski igralci ponovno dokazali svoje velike dramske sposobnosti.
V zadnjih letih nas je »Delavski oder »Svobode« presenetil z vsako predstavo. Vsak nastop njegovih članov je bil pravo umetniško doživetje. »Hlapec Jernej« je v Delakovi predelavi in režiji brez dvoma eden največjih uspehov delavskega odra pri nas v Jugoslaviji. Delak je zbral iz dela najizrazitejše odstavke ter jih povezal v dejanje. Vsak stavek je ostal originalen, kakor ga je napisal Cankar. Največja pridobitev nove režije pa je govoreči zbor. Jernej govori iz množice in množica govori z njim. Vse dejanje izhaja iz dveh središč: iz kolektivnega doživljanja množic in iz trhilega sveta brezobzirnih gospodarjev ter čuvarjev njihovih svetih, nedotakljivih zakonov. Med obema svetovoma je velik prepad. Odnos problema dela do družbe, ki ga je Cankar tako velikopotezno označil v svojem delu, prihaja v doživljanju govorečih množic do veličastnega izraza. Poglavitna je beseda, beseda ljudstva, izgovorjena in doživeta v borbi za pravico. Zato	izhajajo vsi	dramatični učinki	iz	govora	množic. Gospodar, župan, sodnik,	ce-
sar in župnik so le trdi odmevi iz sveta krivic in nasilja. Tudi scenerija in okolica dogajanja sta mirtvi, kadar govori Jernejeva armada. Režiser je ozadje poenostavil, da pridejo kretnje nastopajočih bolj do izraza. Svetlobni efekti v posameznih prizorih poživljajo dejanje. Luč spremlja besedo	in v vsakem	obrazu v množici	se	zrcali misel, prežeta	s čuvstvom: kjer	je	de-
lo, tam je tudi pravica. Kolektivni »Hlapec Jernej« ne pozna velikih posameznih vlog. Svet krivične družbe predstavlja vedno eden in isti igralec. Jernejeva vloga je v besedah in dejanju vezana na govoreči zbor. Tudi tretja, gostačeva vloga, je neznatna. Vsi trije nositelji teh vlog so bili prav dobri. Pri govorečem zboru je treba pohvaliti točno, jasno izgovarjavo, veliko sposobnost doživljanja na odru in globino čuvstvovanja. Nastopajoči so velika umetniška enota, ki zna ustvarjati dovršene oblike čuvstvenega kolektivnega življenja.
Uvod k vsaki sliki so podali posrečeni diapozitivi, godba pa je bila prešibka za tako syečano priliko. Delavskemu odru kličemo: »Naprej po začrtani poti!« Želimo, da nas kmalu zopet preseneti z uprizoritvijo kake nove kolektivne drame.
Gorgulova obsodba potrjena. Pariško kasacijsko sodišče je izdalo razsodbo, da je bila smrtna kazen nad morilcem predsednika republike pravilno izrečena. Obtožitelj je izjavil, da je umor navaden zločin, ne pa politični. Zaraditega je obsodba pravilna.
Maribor.
Kongres Zveze delavskih pevskih in umetniških društev. V nedeljo, dne 14. t. m., se je vršil II. redni kongres delavskih pevcev in godbenikov. Kongresu je prisostvovalo 20 delegatov iz raznih krajev naše države. Poleg raznih vprašanj organi-zatoričnega značaja je kongres tudi sklenil, da se prenese sedež Zveze iž Maribora v Zagreb. Novo društveno vodstvo sestoji iz sedem članov iz Zagreba, dveh iz Beograda in treh iz Maribora ter treh članov nadzorstva. Kongresa se je udeležil tudi s. Milorad Belič kot delegat delavskega pevskega društva »Abreševiča« iz Beograda. Pevsko podzvezo »Svobode« pa je na kongresu zastopal s. Tanc iz Maribora.
40 letnica postoja delavskega pevskega društva »Frohsinn«. Dne
3.	in 4. septembra t. 1. bo poteklo 40 let, odkar je bilo ustanovljeno delavsko pevsko društvo »Frohsinn« v Mariboru. Ob tej priliki se bodo vršile društvene prireditve, in sicer:
V	soboto, dne 3. sept., ob 20. (8.) uri se vrši v dvorani pivovarne »Union« veliki jubilejni koncert. Po koncertu pa bo v pivovarniški verandi komerzni večer, na katerem bodo nastopili tudi ostali mariborski in zunanji del. pevski zbori, in sicer: Pevski odsek pekov, »Krilato kolo«, »Grafika«, »Svoboda«. Zunanji pevski zbori: Del. pevsko društvo »Einigkeit« iz Lipnice ter »Eintracht« in ženski zbor iz Voits-berga. Igrala bo godba glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev. —. V nedeljo, dne 4. septembra, se vrši dopoldne v Gam-brinovi dvorani dopoldanski koncert, popoldne pa društveni izlet »Pod lipo« v Radvanje. — Vstopnice se dobijo v predprodaji pri društvenih odbornikih, dalje pri strokovnih organizacijah in v upravi »Delavske Politike«. — Strokovne organizacije, kulturna društva, člani in prijatelji društva se vljudno vabijo, da se prireditve polnoštevilno udeležijo. — Odbor.
Zopet redukcije delavcev v tovarni Riitger v Hočah. Tovarna za impresmiranje brzojavnih drogov in železniških pragov v Hočah je ponovno odpustila 70 delavcev iz službe. Tovarna obratuje le še z majhnim številom delavcev, ker je pred nekaj meseci odpustila že okrog 80 delavcev. Sk0T0 vsak dan prihajalo v zadnjem času žalostne vesti, o redukcijah delavstva in skrčenju obratov.
Književnost.
Angelo Cerkvenik v hrvaščini. V -založbi »Logos« v Zagrebu je izšla lična knjižica na 16 straneh pod naslovom »Kroz rat«, ki obsega dve noveli iz svetovne vojne, in sicer »Prostitutka Zoša« in »Pao za domovinu«. Cerkvenikova pripovedna spisa je prevel v hrvaščino Ivo Frol. Novela »Pao za domovinu« je že izšJa v nemščini in te dni izide tudi v poljskem socialističnem glasilu »Robotnik«. Knjižica objavlja spredaj tudi sliko pisatelja.
Mleko se je podražilo. Vsled suše, ki je letos zelo huda in je doslej uničila že skoro vse pašnike, se opaža pomanjkanje mleka. Kakor pripovedujejo gospodinje, so mlekarice, ki prodajajo mleko na trgu, zvišale cene mleku, in sicer za 25 para pri litru. Kakor zatrjujejo kmetje, pa bo letos mleko še dražje. S podražitvijo mleka bodo zopet predvsem hudo prizadeti širši sloji, katerim je poleg kruha mleko glavno hranilno sredstvo. Najhujše bo pri tem. seveda trpela delavska deca, kajti že danes marsikatera proletarska mati ni mogjla kupiti zadostne količine mleka za svoje otroke.
Prihodnja seja mariborskega občinskega sveta se bo vršila dne 1. septembra.
Dosedanji upravnik mariborske mestne policije g. Alojz Gerzinič je z ukazom notranjega ministrstva premeščen v Ljubljano. Za novega upravnika pa je imenovan dosedanji srezki načelnik v Prevaljah g. dr. Hacin.
Nova ravnatelja tukajšnje realne in klasične gimnazije. Za ravnatelja mariborske klasične gimnazije je imenovan dosedanji profesor na reaJni gimnaziji v Celju, g. Davorin Mastnak: za ravnatelja realne gimnazije pa je imenovan dosedanji profesor tega zavoda g. dr. Marko Heric.
Za tlakovanje cest so pričeli te dni dovažati granitne kocke v Sodno ulico. Na Aleksandrovi cesti pred glavnim kolodvorom pa dogotavljajo kanalizacijska dela, nakar bodo pričeli, s tlakovanjem gornjega dela Aleksandrove ceste. Istotako so pričeli te dni z deli za tlakovanje Einspielerjeve ulice in Dovozne ceste na tovorni kolodvor.
Pomanjkanje vode v mestnem vodovodu. Ravnateljstvo mestnega vodovoda opozarja prebivalstvo mesta in bližnje okolice, da morajo biti vsi vodovodni iztoki, zlasti pa oni višje ležečih stanovanj in objektov tudi ob času, ko nimajo vode, vedno, zaprti, da se preprečijo poplave, ki lahko nastanejo v stanovanjih ob večjem dotoku vode, n. pr. ponoči. Ker je postalo pomanjkanje vode vsled obstoječe suše zelo občutno, se lastniki vodovodnih naprav ponovno poživljajo, da pustijo svoje inštalacije takoj pregledati in mordbitne nedo-statke odstraniti, da se prepreči popolna prepoved uporabe kopalnic in škropljenje vrtov.
Poskus samomora je izvršil minulo nedeljo zvečer na Aleksandrovi cesti stanujoči Franc Lubca, mizarski pomočnik pri tvrdki Nassimbeni. Lubca si je v hipni razburjenosti prizadejal z nožem veliko rano na prsih, kar so pa domačini pravočasno opazili ter obvestili rešilni oddelek, ki ga je odpremi! v tukajšnjo splošno bolnico.
Enoletni trgovski tečaj na državni trgovski akademiji v Mariboru. Vpisovanje dnevno od pol 10. do 10. ure v šolskih prostorih na Zrinjskem trgu 1/1. Radi splošne gospodarske krize je v tekočem letu mesečni prispevek znatno znižan. Za malenkostno odškodnino se poučuje poleg vseh trgovskih predmetov tudi jezike in se polaga posebna važnost na strojepisje in stenografijo. Vodstvo sprejema tudi pismene prijave. Zahtevajte prospekte.
Jesenice.
AH za vodstvo tovarn Kranjske industrijske družbe ni obvezna kolektivna pogodba. V smisli^ določil kolektivne pogodbe, ki je bila sklenjena med vodstvom1 tovarn Kranjske industrijske družbe in delavstvom, bi moralo vodstvo izboljšati nekatere delovne pogoje in naprave v tovarnah, in sicer do julija t. J. To pa se do danes še ni zgodilo. Tako so n. pr. delavci v oddelku žičarne še vedno prikrajšani ■ pri zaslužku v akordu za nad 30 odstotkov. V oddelku livarne pa celo še za nekaj več. Zapisnik kolektivnega dogovora predvideva nadalje tudi, da se bo takoj po sprejemu kolektivne pogodbe izdelal tudi delovni red, ki bo vseboval zaščitna in higijenska določila. — Delavci, zaposleni v oddelku žičarne, so že opetovano zahtevali, da se že preuredijo in renovirajo umivalne naprave, tako da se tem revežem ne bo treba po končanem delu umivati kar na prostem, Pri tem so namreč izpostavljeni prepihu, po zimi pa tudi hudemu mrazu. Razumljivo je, da vsled tega številni delavci obolijo, ter pridejo tako po nepo--trebnem v breme bolniške blagajne. V gotovih obratih še vedno ne dobijo delavci 50 odst. odškodnine za nadurno delo. Zopet v drugih obratih se plačujejo nadure samo ob nedeljah, za ostale izvršene nadure pa morajo delavci počivati med tednom. Medtem ko 'prejemajo delavci v gotovih obratih vsa zaščitna sredstva, mora v nekaterih obratih vedno Intervenirati zaupnik, preden pridejo delavci do svojih pravic. Bil bi čas, da se te razmere že vendar enkrat odpravijo, ker smo menda vsi uslužbenci enega gospodarja. — Da bomo pa te zahteve čimpreje dosegli, kličem vsem žičarjem, vsi v svobodno strokovno organizacijo SiMRJ. — Kovinar.
Zbtratte za tisk. sklad!
USNJENA OBUTEV ZA VSO DRUŽINO
SKORO ZA POLOVIČNO CENO!
Polletni
proračun
zn
uradniško
družino
49.-
Vel. 23-26.	Vrsta	2851-05
Otroški čeveljčki iz laka ali rjavega boksa. Izdelani ileksibl z usnjatim podplatom. Vel. 27-33 Din 69.—, 35-38 Din 89.—.
59."
Vrsta 9875-03
Eleganten udoben in lahek čeveljček iz bar-žuna z visoko peto. Iz satena za isto ceno.
Vrsta 1937-22
Moški polčevlji iz črnega ali rjavega boksa, s prožnim gumijastim podplatom,
Din
197.-
3 pari čevljev
Proračun zu družino katere Sloni hodijo celi dan
59,-
Vrsta 3162-00
Za živahne dečke smo izgotovili visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. Neobhodno so potrebni za vsakdanjo nošnjo.
79.-
Vrsta 3945-03
Za gospodinje:
Za vsakodnevno uporabo praktičen močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji.
Vrsta 0167-00
Čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober mate-rijal jamčimo. Za delo na polju in vsaki štrapac.
Din
227;
3 pari čevljev
Polletni proračun za vsako družino
59.“
99.-
Vrsta 2642-05
Polčevlji iz finega rjavega boksa z usnjenim podplatom in peto.
Vrsta 2945-12
Čevlji iz rjavega boksa. Praktični in elegantni. RSvnotakšhi iz laka za ceno Din 129.—.
109.-
Din
‘	’ ~........................  Vrsta	3967-22
Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa z gumijastim podplatom, ki izdrži trikrat toliko kot usnjeni podplat.
267;
3 pari čevljev
ii ..............................................................          ji*	   ■
Izdelujemo obutev s pomočjo najmodernejših strojev, z rokami jugoslovenskih čevljarjev in iz usnja iz jugoslovenskih tovarn. Odstranjujemo nezaposlenost zatiramo krizo. Vsaki družini omogočamo, da dočaka jesen in zimo v močni obutvi, t Obiščite naše prodajalne, presenečeni boste.
Moške nogavice Din 5'
in 10’— par. Ženske nogavice Din 9'—, 19'— in 25‘— par. Otroške nogavice
Din 51—, 7'— in 9-
Lele pri Prevaljah.
Uprizoritev »Hlapca Jerneja«. Preteklo nedeljo je uprizorila naša »Svoboda« Cankarjevega »Hlapca Jerneja« Po dramatizaciji F. Delaka. Dramo je zrežiral s. G. Čop, dipl. pravnik. Pokazal je, da se da ta kolektivna drama uprizoriti tudi na podeželskem odru z najskromnejšimi sredstvi. Za naše sodruge je bila drama novost in so strmeli na oder kot ukopani. Na očeh je marsikomu zablestela solza. Zavedali so se, da so i sami — hlapci Jerneji. Kot še nikoli, so bili vsi navdušeni za igro. Moralen uspeh je bil popoln in upati je, da tudi finančni, sai je bila dvorana nabito polna. Iz daljne Črne je prihitelo gledat »Jerneja« nad 30 sodrugov. Mežiških sodrugov pa smo žal pogrešali. — Jerneja je igral s. Alojz Hozner. Boljšega Jerneja si je težko zamisliti. Njegov glas se je dvigal in padal, tožil, zahteval, prosil in obupaval. Vsi so čutili, da se je povsem uživel v svojo vlogo. Častitamo . mu! Vloge gospodarja, župana, sodnika, doktorja je dobro rešil P. Čop. Enako vlogo župnika in študenta s. M. Prosen oz. s. I. Ivertnik. Ob Jerneju je stal zbor 11 sodrugov in sodružic, ki je istotako izborno dovršil svojo nalogo. Za Leše je bila uprizoritev praznik. Igralcem in zlasti še režiserju častitamo!
TUF
Razno. ^
Leteče mravlle so povzročile nastop gasilcev. Od Sv. Roka pri Šmarju poročajo o čudnem pojavu: Ljudje so naenkrat opazili, da se dviga iz cerkvenega stolpa gost oblak dima. Misleč, da se je stolp vnel, so alarmirali gasilce, ki so prihiteli na lice mesta z brizgalko. Sele tedaj so ugotovili, da ne gre za požar in dim, temveč, da se je dvignil iz zvonika gost roj letečih mravelj, ki jih je bil zvonik ves živ. Sedaj govore o čudežu.
Boj proti zarodku kobilic. Donavska banovina je odposlala v okraje Kikinda in Nova Kaniža posebno komisijo radi opustošenja po kobilicah. Komisija je ugotovila, da sta oba kraja tako okužena z jaj-cami in zarodki kobilic, da bi se v prihodnji pomladi moglo pojaviti še veliko več kobilic kakor letos. Na enem katastralnem oralu se je naračunalo povprečno 11 do 12 milijonov kobilčjib jajčic. Da se ta zalega uniči, bo še pred jesensko setvijo potreba vse travnike, pašnike in polja preorati, za kar se bo naprosila pomoč vojaštva. Stroški
za to delo bodo znašali okroglo 5 milijonov dinarjev.	'	£■
Mussolini in kapitalizem; Mussolini je dal ameriškemu časnikarju nekaj izjav, v katerih pravi mod drugim: Kapitaliezm se nahaja pri koncu, istotako tudi reparacije in vojni dolgovi.
250 milijonov mark za financiranje javnih del. Nemška vlada je osvojila predlog, da se votira 250 milijonov mark, s katerimi se naj financirajo razna javna dela, da se na ta način omili brezposelnost.
Irski grozi državljanska vojna. Ker ie ministrski predsednik de Va-lera bivšo ilegalno revolucijonarno »republikansko armado« priznal za legalno državno brambo, je Angležem prijazni bivši ministrski predsednik Cosgrave začel organizirati »belo« protiarmado, očividno s pomočjo Angležev, ki naj bi začela z orožjem nastopati proti avtonomistom.
Med Bolivijo in Paragvajem položaj še vedno ni razčiščen. Na posredovanje ostale Amerike se obe državi principijtelno sicer želita vzdržati medsebojne vojne, vendar pa Paragvaj izjavlja, da ne more priznati nadaljnjega status quoa v Gran Chacu in zahteva, da se njegove želje v tem pogledu upoštevajo. Ravno tako pa tudi Bolivija noče izprazniti paragvajskih obmejnih utrdb, ki jih je že zasedla.
Dobrovoljce za vojno med Paragvajem In Bolivijo nabirajo gotovi agenti po Angleškem. Vsakemu plačajo 70 funtov na roko. 500 mož, ki jih bodo uporabili za inštruktorje domačim južnoameriškim Indom, bo do takoj vkrcali, pozneje pa več. Pravijo, da se radi brezposelnosti javlja ogromno število dobrovoljcev, katerih le majhen del sprejmejo.
Kulturni pregled.
Izvestle Muzejskega društva v Mariboru. Muzejsko društvo v Mariboru je izdalo te dni svoje prvo »Izvestje«. Radi informacije članstva poroča MDM, da je dostavilo vsem onim, ki so članarino za letošnje leto že poravnali, članske izkaznice, ki omogočajo brezplačni poset muzeja tekom celega letošnjega leta. Tisti pa, ki članarine za leto 1932 še niso poravnali, dobijo otsenem z »Izvestjem« priložene položnice. Članarina MDM znaša letno 15 Din; v njo je vštet brezplačni obisk muzeja in še »Izvestje«. MDM je sigurno, da ga članstvo kljub težki krizi ne bo zapustilo, temveč da bo upoštevalo uspešno društveno delo (arheološki izsledki na Pohorju, na Koroški cesti!) in kot potrdilo ob prejemu »Izvestja« nakazalo letno članarino. MDM bo po prejemu članarine izstavilo legitimacijo, katera se lahko ob nedeljah dvigne pri hišniku v muzeju.
Na pragu obdobja.
Citati iz knjig socialista Sigmunda Kunfija, ki jih je spisal 1. 1923:
»Po vsej Evropi se vale valovi reakcije, protirevolucije, ki, čeprav v različnih oblikah, imajo povsod namen omajati politično in družabno stališče delavskega razreda in njega življenske pogoje še bolj poslabšati, kakor je to storila doslej.«
»Mogoče se čuje nesmiselno in vendar je resnica, da apel posedujočega razreda na surovo silo, njega javno pospeševanje priprave na oboroženo meščansko vojno, niso dokaz njega moči in samozavesti glede svoje lastne stvari, marveč prej priznanje slabosti in izraz naraščajoče bojazni.«
MALA NAZNANILA.
Vtl letni naročniki dobe
zastonj
14 karatno originalno amerlkansko
zlito milino pen
ali pa KHrschnarJav ročni lakalkon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cov.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radlo“ welt“. Naroča se AdmlnUtratlon der „Radio-welt“ Wlen I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, Interesantne slike ln ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Runo manufakturno blago, perilo, obleke za moške In dečke, pletenino etc. priporoča po jako nizki ceni tvrdka
KARL JANČIČ
Maribor, Aleksandrova c. 11
[0
ii
tu in inozemske nogavico po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Steber,
Maribor, Glavni trg 14, preji Gosposka S.
Pletenine,
stesnlkl, tudi »j po meri, hlgl-Jenskl In kosmatltnl predmeti, po-trebSIlne se otroke, nogavice, rokavice, rolna dela In krojaike po-trebiClne.
FRANC SKOF,
Maribor, Aleksandrova casta 33«
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v	Mariboru,	pred.tavit.li	Jcip	Ošlak	v	Mariboru.	-	Za	konzorcij	izdaja	in	urejuje	Adolf	Jelen	v	Mariboru.