191
                                                                             
Čevljarji na spodnjim Štajarskim.
Naše ljube Novice se zovejo ;,kmetijske in rokodelske novice," pa le premalo slišimo od rokodelcov kaj povedati, kar bi radi bolj pogostama imeli. Krajnskim čevljarjem bom jez danes eno na uho povedal. Vi ste na naše semnje na Štajarsko začeli veliko obuval nositi in pošiljati; to našim usnarjem in čevljarjem, ki skozi menj usnja in obuval prodajo, šembrano noše zaferkuje, nam drugim pa močno s tem vstrezete, ker nam veliko vredniši obuvala dajete od naših. Čevljarji so se spun-tali, za noben denar ne vec krajnskih čevljev nam popravljati*), vam pa obetajo prihodnjič vas prestreči z veliko boljšim blagam. Kar pervo vtiče, je naša skerb, ponošeno obuvalo si zopet popraviti, drugo pa? — mož beseda! roko na roko! na vaši strani smo! Kupovali bomo vaše blago, dokler nam domači čevljarji za pravični denar boljših obuval ne bojo dajali; zato, le nosite nam, le nosite čevlje, šoljne, pa tudi jer-menčnice (punčohe)!                                         Musy.
*) Upamo, de ne bo tako huda. Krajnski čevljarji zares delajo dvobro blago in posebno Teržičanj e tudi po prav niski ceni. Štajarski čevljarji se bojo po tem izgledu obudili in bojo jeli dobro blago po ceni delati. Tako rokodelstvo ene dežele na noge spravi rokodelstvo druge dežele. V Ljubljani nam neki Štajarski pek (Kaufman iz Marburga) že od noviga leta peče prav lep kruh, kakoršniga poprej nikdar nismo imeli, in ga nar več proda. Kaj je bilo Ljubljanskim pekam potem takim druziga storiti, kakor tudi svojo peko zboljšati in nam lepšiga kruha peči. Eden druziga mora bezati, potlej gre vsaka reč naprej.            Vredništvo.