spodarske
y
obrtniške
narodne
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošiljane
po posti pa
celo leto 4 gold. 60 ki
pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr
Ljubljani
sredo
decembra 1880.
Obseg: 0 naukn kmetijstva na preparandiji ljubljanski.
vsikdar enako ter stanovitno od rodu do rodii'4, vem shodu kmetovalcev na Dunaji. (Dalje.) Novičar.
Plodi naj boljo in najlepšo
živino z
ajbolj
Nova razmera gruntnega (zemljiškega) davka
najlepšo
Nekaj o
Pr
Kneževina Bolgarija
Slovensko slovstvo
Naši dop
Gospodarske stvari.
0 nauku kmetijstva
na preparandiji 1 jubij anski.
Pojasnilo prof. Linhartovega spisa v 262. listu „Laib. Zeitg."
„Cicero pro domo sua" — si je vsak lahko mislil, kdor je v podlistku „Laib. Zeitg." št. 262 bral članek,
s katerim skuša prof. Linhart zavračati ono reformo ljubljanske učiteljske pripravnice, o kateri je tudi v
„Laib. Zeitg." govoril gosp. E. Kramar, mlad sicer, pa v kmetijstvu odličen strokovnjak.
Ker so tudi ,,Novice" uže marsikaj pisale o tej zadevi in tudi živo povdarjale potrebo, da se predavanje kmetijstva na ljubljanski preparandiji predrugači, — ker je tudi letos ista zadeva se razpravljala v deželnem zboru kranjskem in ker je tudi shod kmetovalcev na Dunaji (Agrartag) obravnaval potrebo kmetijskega pod-uka vzlasti v nadaljevalnih kmetijskih ljudskih šolah, zato ne moremo si kaj , da ne bi pojasnili napačnega mnenja, ki ga je prof. Linhart objavil v navedenem listu „Laib. Zeitung", ki je tudi v tem vprašanji eno-stransk, kakor je enostransk, kedar jaha nemčurskega konja.
Vsa pravda med gosp. Kramarjem in gosp. Lin-hartom se bistveno suče o tem, da gosp. Kramar povdarja potrebo teoretičnega in praktičnega kmetijskega pouka v preparandijah, kateremu edino more kos biti strokovnjak v kmetijstvu, — prof. Linhart pa nasproti trdi, da tacega ni treba, — da zađostuje natoroznanec (Naturhistoriker), kar je na priliko on (Linhart) sam, in da nobene reorganizacije na ljubljanski preparandiji v tem obziru treba ni, češ, da je osnovana po statutu,
ki ga je c. k. naučno ministerstvo razglasilo leta 1874.
Profesor Linhart, obširno se sprehajajaje o tem, da uže ,,naturhistoriker" je zmožen v preparandiji biti učitelj kmetijstva (čeravno mi tudi take „naturhistorikerje" poznamo, ki ne znajo rži od pšenice ločiti) skličuje se zmerom in zmerom na ,,organisationsstatut" od 1. 1874. in z njim vodo na svoj (enostranski) mlin napeljuje.
Ker je dr. Bleiweis v zadnjem deželnem zboru kranjskem ravno s tem „organisationsstatutom" dokazal potrebo reorganizacije ljubljanske preparandije, naj njegov govor po stenografičnem zapisniku tukaj priobčimo, da gosp. Linhart vidi, da tudi drugim je znan celi ta
štatut, katerega je pa prof. Linhart amputiral „ad usum delphini", to je, „naturhistorikerja".
Za dane3 naj zađostuje to, da dokažemo, da kdor v preparandiji hoče podučiti pripravnike v kmetijstvu tako, da potem v ljudskih nadaljevalnih šolah na
deželi morejo kmetiško mladino z vspehom podučevati v kmetijstvu, mora teoretično in praktično sam izveden biti v kmetijstvu, za katero so fizika in kemija, botanika, živalstvo in rudninstvo le pripravljavni nauki, potrebni sicer, a ne v tišti učenostni meri, kakor jih „naturhistoriker" vedeti mora.
Da se je na potrebo kmetijskega nauka v ljudskih šolah na kmetih začelo še le zadnja leta misliti, je obče znano, tedaj ne potřebuje nobenega dokaza.
Naj po vsem tem iz deželo-zbornega zapisnika pre-pišemo, kar je o reorganizaciji kmetijskega nauka o ljubljanski preparandiji govoril dr. Bleiweis, čegar govor se je glasil tako:
„V prvi vrsti stoji vprašanje: kako naj bi se na novo organiziral nauk o kmetijstvu v deželi naši? Gotovo ni nobene dvombe, da pred vsem potrebujemo učitelja za kmetijstvo na ljubljanski preparandiji, ki naj bi podučeval v kmetijstvu pripravnike, ki imajo priti na deželo in podučevati v nadaljevalnih šolah šolsko mladino. O tej potrebi se posebno še prepričamo, Če pogledamo ,,organisationsstatut" za avstrijske preparandije. Iz tega štatuta je razvidno, da se na naši preparandiji sedaj v kmetijstvu celó malo ali, če hoćemo odkritosrčni biti, prav nič ne podučuje, ker nauk ne sme samo teoretičen biti, ampak tudi praktičen.
Naj gospodje slišijo, kako je nauk o kmetijstvu predpisan po osnovi leta 1874. Učiti se ima kmetijstvo v tretjem in četrtem razredu, in sicer v tretjem razredu: „Bodenkunde, Bodenbearbeitung und Dunger-lehre, Pflanzenbau im allgemeinen, Cultur der fiir die Landwirthschaft wichtigsten Gewáchse, Grundziige des Waldbaues, landwirthschaftliche Geràthe", — v četrtem razredu pa se ima predavati: ,,Thierzucht mit be-sonderer Berucksichtigung der Bediïrfnisse des Land-baues, iibersichtliche Darstellung der landwirthschaft-lichen Producte , Belehrung uber die Organisirung der landwirthschaftlichen Fortbildungsschulen, sowie uber die auf die Landwirthschaft bezíiglichen Gesetze, Vo-gelschutz, Schonzeit des Wildes etc.; in beiden Jahr-gàngen praktische Uebungen im S chul gar-
ten und Excursionen. Zu den ersteren kônnen auch Zoglinge des ersten Jahrganges beigezogen werden".
Tako zaukazuje „organisationsstatut".
Pač mu je neka opazka pridejana, in ta opazka menda velja prav za našo preparandijo. Glasi se namreč tako: „An ein z einen Lehrer - Bildungsan-stalten kann dieser Unterrichtsgegenstand mit Genehmi-gung des Unterrichtsministers entfalien." Tako je rea v Ljubljani! Učitelj pripravnikov, ki kedaj imajo biti učitelji na napredovainib šolah, mora biti sam stro-kovnjak, mora vsled „organisationsatatuta" v stanu biti teoretično in praktično podučevati v vseh razdelkih poljedelstva in gospodarstva sploh. V Ljubljani ni tega. Učitelj, ki je za to nastavljen, je le učitelj natoroz n ans t va in ne more se zahtevati od njega, da bi podučeval o predmetih , ki so mu popolno tuji. Iz tega je razvidno, da, Če hoćemo na bolje priti, moramo popravo pri koreniki začeti; učitelji, ki pridejo na deželo, morajo biti sami dobro podučeni, da morejo druge podučevati. Jaz sicer ne trdimř da bi se v ljudskih šolah uže v prvih razredih v kmetijstvu pod-učevalo. Ta nauk je le za odraščeno mladino in je na pravem mestu le v nadaljevalnih šolah.
„Plodi najboijo in najlepšo živino z najboljo
in najlepšo in vsikdar enako ter stano-
vitno od rodiï do rodu "
Spisal prof. Povsè. *
To zlato vodilo podaja nam skušeni pisatelj knjige „Umna živinoreja", katera je le še vse premalo širjena med slovenskimi živinorejci, gosp. dr. Bleiweis.
Da sem ta stavek izbral za povod temu spisu, imam tehtne vzroke z ozirom na to, da naša živinoreja, posebno govedoreja , le zeló počasi napreduje. „Novice" so uže v mnogih člankih povdarjale, da prav v hlevu ima naš gospodar še svoje zaslombe , zato je pač naravno, da se ta steber dobro utrdi in popolnem izdela.
A temu ni tako.
Kako malo se po kmetih ravnajo po navedenem vodilu; dovolj je večini gospodarjev, da ima tele 4 noge, ali kakemu boljšemu živinorejcu, da je lepe postave, malo ali celó nic pa se ne ozira na notranje lastnosti, in prav te so najvažniše. Ali ni žalostno videti v večih kmetijah, da nimajo za svojo družino dovolj mleka, če-ravno imajo po več krav v hlevu? Ali ni mar mleko jako zdravo, tečno jedilo? Koliko bi se prihranilo za-bele , ko bi imeli dovolj mleka, s katerim bi polivali žgance in v njem kuhali kašo namesti bogate zabele. Koliko dobička bi došlo našim živinorejcem, ako bi imeli dobre molzne krave namesti sedanjih slabih, katere tudi hočejo žreti, in morda nič veliko manj ne dobé piče od take krave, ki mnogo mleka daje.
V hlevu naše šolske kmetije imam pac lepo priliko to opazovati. Poleg Pincgavke stoji Plavka iz Kranjskega". Obe ste blizo enako veliki in obe dobivate popolno enako krmo v enaki meri. Prva na leto
molze 3000 litrov, druga le 1300. Kak razloček pri enakem oskrbovanju! Stevilke govoré in jasno obsoju-jejo živinorejce, ki se ne ravnajo po gori navedenem zlatem vodilu.
Na kaj pa mora slehern gospodar paziti in v čem prav za prav obstoji umno gospodarstvo? Gotovo v tem, da ima čistih dohodkov,^koiikor je sploh mogoče pridobiti iz gospodarstva, Ce torej redim kravo
slabo mlekarico, ki mi daje 1300 litrov mleka, težko,
da mi daje čistih dohodkov po odbitih vseh stroških za
seno, slamo, nastil, strežbo itd. Ako pa dobim od krave
poleg teh 1300, še 1700, ali, recimo, le 700 litrov, je
to uže zdaten pripomoček do većega dobička. Vzemimo, da krava s 1300 litri splaca stroške, pa takoj vidimo, da, ko bi krava namesto 1300 še 700 litrov, toraj 2000 litrov na leto molzla, onih 700 litrov le po 5 krajc. za-računanih daje 35 gold, več dobička, in to je gotovo čisti dobiček.
Slišim pa uže kakega gospodarja ugovarjati, da kaj jim pomaga , če imajo krave veliko mleka, saj se ne more prodati po kmetih. Res, pogostoma sem slišal take prazne besede ! Dragi ! ali ne moreš iz mleka naprav-Ijati masla in sira in če sam nimaš dovolj mleka za napravo sira, ali res slovanski gospodarji nikdar ne bomo posnemali drugih naprednih dežel, katere si po-magajo sèzadrugami in v zedinjeni moči vse ovire premagajo? Ali mar niso prav sè združenjem vrli Bo-hinjci dospěli do tega , da njih sir slovi Čez meje naše domovino? Ali mar ni skoro ves sir iz Svajce napravljen od zádrug, ne pa od posamesnih gospodarjev ? In prav tako tudi sloveČi Holandski i. d. Pač ima neiz-brisljive zasluge za to prečastiti gosp. župnik Mesar, in daj Bog, da ga posnemajo tudi drugi častiti duhovni rodoljubi! Ne le ob času poletja, temveč tudi pozimi delujejo mlekarske zádruge in še z večim vspehom zato, ker vsa uprava se more redniše izvrševati. Tako tudi delà Polubinska družba na Tominskem , in splačuje
se ji tako bokal mleka po 8 do 10 krajc., v hribih gotovo lepa cena za mleko !
Ce se resno poprimemo napredka, ni se nam treba bati, da ne bi specali mleka po pošteni ceni. Mar nam mora pa biti pred vsem, da si odgojimo boljših molznih krav. In kako to?
Ravnajmo se po zlatih besedah, katere stojé na čelu teh vrstic. Skrbimo, da si z boljša m o domače pleme s tako krvijo, o kateri smo slišali, da slovi po svetu zaradi mlečriOšti, in prav Belansko in Pinc-gavsko pleme, Katero kupuje iz subvencij kmetijska družba, je za to sposobno. Kupil sem tudi jaz letos iz doline Belanske kravo, katera — čeravno uže prav visoke brejosti — molze do 7 litrov na dan.
A tudi z do m ač im i kravami si moremo pomagati. V vsakaterem plemenu nahajajo se vsaj nekatere krave, ki se odlikujejo po obilni molži, in prav le take morali bi naši gospodarji izbirati za pleme. Kedar od-ločujemo tedaj telce, ali ga bomo ohranili za pleme ali ne, poglej mo: ali je od dobre molzne krave, katera ne le prvi čas po teletu dobro molze, ampak tudi dolgo časa potem. So krave , katere po teletenju kaj veliko molzejo, kedar se zopet obrejó, kmalo nehajo molsti in več mesecev potem od njih ne vidimo ne kančeka mleka. Takih krav ne imenujem dobrih molzaric, Ijubša mi je ona, ki, če tudi po teletu ne molze prav veliko, pa ohrani mleka saj do 7. meseca brejosti. Po Kranjskem se nahajajo uže tudi dobre take krave , in le od takih zbirajmo mladice za pleme. Tudi od jun čeka, namenjenega za pleme, moramo zahtevati, da je od krave izvrstne molzarice, pa tudi od bika, ki je sin od izvrstne molzne krave. Po stariših podedujejo mladici toliko zunanje, koiikor tudi notranje lastnosti, in med te poslednje spada tudi sposobnost za mlečnost.
Da bi pač hoteli naši živinorejci to neovrgljivo resnico pomisliti in po njej se ravnati! Tudi mi bi potem v teku 20 let dospěli do tega, da bi naša kranjska goveda slovela zaradi mlečnosti. Kaj lep zgled imamo zato na cesarjevi grajščini Koleški naCeskem, kjer so iz domačih krav „Opočneskega" plemena, katero ne slovi ravno kot molzno pleme , z natancnim izbiranjem naj-boljših tako daleč dospěli, da dajó sedaj krave po 2000 in več litrov mleka na leto in dan. (Konec prih.)
«
Nova razmera zemljiškega
(gruntnega)
davka.
jamo
Centralna komisija za uravnavo zemljiškega davka
da zemljiški davek ne postane skala, na kateri se razbije sloga avtonomistične (našej stranke.
Imele bodo konečno v davkarski razmeri govoriti
vcjuu aina AULUioija uck utavuavu zjguiijionuga uav ivn,	------ ~--- —~------ * —- ------- ---— — *
ki ima na Dunaji svoj sedež, je bila pod poprejšnjim še r eklamacij ske komisije, v katero vsak deželni
mimsterstvom Auersperg- Lasse rjevem ustanov- zbor voli polovico udov, polovico pa jih bode imeno-ljena in obstojí iz 18 udov, izmed katerih je 15 usta- vala vlada, katera vsaki tako osnovani deželni rekla-
vovercev, le trije pa so možje avtonomistične (naše) macijski komisiji določi predsednika. stranke, je 19. dne novembra imela sejo, v kateri se je
obširno razpr&vljala razmera zemljiškega davka na posamezne dežele avstrijske. Ta razprava se je sukala
po oni vrsti, po kateri je centralna komisija vredila
Nekaj
posamezne dežele in sicer tako-le:
južne dežele
do inje in z gornje Avstrijsko
?
)
planinske dežele , Galicija in Bukovina,
Seje so bile potem do 24. novembra odložene zato, so se izdelali predlogi o tem, koliko davka naj se
Ceska, Moravska in Slezka
HHHHHHHHHi^l da
d an d
prvém shodu kmetovalcev na Dunaji.
(Dalje.)
poljedelski poduk, kakor
e zahtevam kmetoval-
v pra same
Al
d o stuj
cev
j
in ce ne
7
kaj
bil
naloži vsaki deželi. To se je zgodilo v seji dne 24. novembra.
ozirom na to, kako je večina centralne komisije
čevalec baron Villa-Secca.)
leti o tem?" (Poro-
ves zemljiški davek, ki je skupaj za vse avstrijske dežele odločen na 170 milijonov goldinarjev, razmerila na
Po obširnem, mnogostranskem razgovarjanji spre-jeli so se sledeči nasveti:
Shod kmetovalcev vidi v izdatnem pospeševanji
posamezne dežele, so 4 udje centralne komisije, namreč Paierhuber, firko, Do belháme r in baron Wal-terskirchen razglasili sledečo izjavo:
poljedelskega poduka eno najizdatnejših sredstev za zboljšanje poljedelskih razmer, in o tem tudi ljudskega
pričakuje v to svrho najkrepkeje
zato
blagostanja, vi a d n e podpore.
Te dni smo
zvedeli
7
da
Je
večina
centralne komi-
\ ;
sije onih 170 milijonov gold zemljiškega davka, ki jih
imajo vse avstrijske dežele skupaj placevati , razdelila tako, da bodo vprihodnje nekatere dežele veliko več, druge manj plačevale, kakor dozdaj. Po predlogu većine centralne komisije ima: Doljno-Avstrijsko
Shod kmetovalcev hvaležno pripoznava, ako zato zmožni učitelji na ljudski šoli zanimanje za poljedelstvo izbujajo, izreka pa, da se ta namen zadostno varuje, ako ljudska šola toliko doseže, kolikor veleva postava za ljudske šole.
zvezi s podučevanjem ▼ ljudski šoli ima na-
plačati 782.000 gold, več
$
Gornje-Avstrijsko dalje val ni poljedelski poduk namen razum za znan-
600.000 gld.
vec
7
Tirolsko 259.000 gld. več,
stvo kmetijstva med ljudstvom razširjati, zato je želeti
7
Štajarsko 434.000 gld. več
Moravska 176.000 da se nadaljevalne šole krepko gojijo. One imajo poleg
vec
gold. 160.000 gold, ska
Galicija in Bukovina i milijon^ in kmetijskih družeb podpirati tudi deželne šolske oblast-
Da se za nadaljevalni poljedelski poduk odgo
vec
manj pa bi imele plaćati: Ce-
Y C ^ - JLXJL a U j JJC* U i iUiUl \J piav>aitl • V U"	X11J	^ ^ wv	jv »	^vv*^«. v/vi^v
milijona inv 729.000 gld. — Kranjska 343.000 jijo dobre učne moči, naj se na učiteljskih izobra-
Šlezka 190.000 gold, manj, nekatere ževališčih (preparandijah) zvesto ozira na poljedelski
poduk.
gold, manj
druge dežele pa po 20-40.000 gold manj. Nam se te
številke večidel ne zdijo pravšne, zato. nam je dolžnost,
jih javno razglasiti, dokler niso še konečno sklenjene, bauschulen) naj poduče vanje traja vsaj L leti, in ne prida se morejo po časnikih pretresati in objektivno raz poroča se v take šole sprejemati premladih učencev.
Na nižjih kmetijskih šolah (niederen Acker-
leti
in ne
soje vati, kajti stvar ta je za vso državo jako velike važnosti."
Med nižjimi kmetijskimi šolami naj se na vredbo zimskih poljedelskih šol (Winterschulen) , katere so na
To je glas štirih mož centralne davkovske komisije, središčih in pod vodstvom popotnih učiteljev bolj ozira.
7
ki
Gospodarstvo, katero je pri poljedelskih šolah
7
naj
bo
katera konečno določuje znesek zemljiškega davka
se ima naložiti posameznim deželam brez zaslišanja dr-	tako osnovano, da kaže zgledno podobo dobro vredje-
žavnega zbora. Ta glas sicer kaže , da centralna ko-	nega gospodarstva za razmere dotičnega kraja in da se
misija ni soglasna o razmeri davkov, češ, da nekatere	posebno ozira na tisto vrsto poljedelstva, katera je do-
dežele bi imele preveč, druge premalo placevati. In	tičnemu kraju na korist.
na to zidajo ustavoverci upanje, da bode raz por in
razdor postal med avtonomistično stranko.
Več
Shod kmetovalcev izreka željo
7
na:
se kolikor
moči pozornost obrača na podučevanje ženske mladine
davka kakor dozdaj plačevaia ne bode rada nobena de- v gospodinjstvu in tedaj tudi na primeren poduk v po-
žela, to je
gotovo, al Če
se temeljito dokaže
)
da
so ne-
katere dežele po krivici preveč zemljiškega davka plačevale, bode pri poštenih možakih prodrlo prepri-
kar je krivično bilo dozdaj , ne sme kri-
ljedelstvu.
čanje, da to,
vično ostati nadalje. Tako, na priliko, kažejo zapisniki kranjskega deželnega zbora, da uže prejšnji deželni stanovi in njim na čelu grof Anton Auersperg so uže protestovali zoper krivično preveliki zemljiški davek, s katerim je bila kranjska dežela obložena, in tudi deželni zbor kranjski in tu posebno dr. Toman in dr. Bleiweis sta dokazovala to krivico. In na Dunaji so tudi to pri-poznali in presvitli cesar je leta 1864. dovolil, da se kranjski deželi precejšnja svota vsako leto odpisuje. Kakošne so razmere v druzih deželah, nam ni znano, na centralno komisijo zaupamo , da je njena večina
Srednje poljedelske šole naj obdržé svoj značaj kot teoretično praktični učni zavodi za odgojo dobrih poljedelskih uradnikov; na teh zavodih nai bode teorija
da
je ucencu mogoče
to. kar
s prakso tako združena se v šolski sobi uči, potrjeno videti v dejanski poskušnji.
o, sl. vlada naj
Shod kmetovalcev izreka
ucencem
7
ki so poljedelske šole dovršili, voj
dolžnost od
na
leti
zmža
)
učencem polj
delskih srednjih in njim enakih gozdarskih šol pa prej
pripoznane polaj
7
enako kakor jih imajo učenci
viših razredov gimnazij in realk
kot enoletni pro
8tovolj
pet pripozná
Shod kmetovalcev izreka nuj
X i« VV^li ti («1UV 1WJJU ilJl j V	WlAi V/ )	vv J N*» 11 ; VUtV f VJ V14JMI	V«	^	' WW- ^ w I	w —-	J	---J
na podlagi pravice razmerila zemljiški davek skrbi za primerno strokovnjaško nadzorovanj
7
naj
V • M
zjih
se
in
posameznim deželam. In gledé na to se za trdno nade- srednjih poljedelskih učnih zavodov
i) Shod kmetovalcev izreka potrebo , da se na vse-učiliščih in tehniških višjih šolah vpelje poduk v poljedelstvu, tako, da se prihodnjim upravniškim uradnikom, bogoslovcem, gospodarskim inženírjem dá prilika, pridobiti si za svoj poklic potrebnih poljedelskih vednosti.
k) Shod kmetovalcev spozná, da tako dolgo, dokler nadaljevalni poúk ni prisiljen (obligaten), je treba skrbeti za državne in deželne podpore učiteljem, ki pod-ucujejo kmetijstvo — in treba je,tudi skrbeti za izdanje primernega poljedelakega ,,berilau in njega brezplačuo razdelitev takim učencem, ki nadaljevalne šole obiskujejo.
(Dalje prihodnjič.)
Ozir po svetu.
Kneževina Bolgarija.
Prosto po iirvaškem posnel Aleksander Hudovernik.
Bolgarska je 1200 Q m. velika ter šteje 1 milijon
in 800.000 prebivalcev, med temi je 750.000 Turkov, 10.000 Židov, 8000 Rumunce v (ki stanujejo ob Dunavu in v nižinah od Vidna do Nikopolja) in do 5000 Grkov
in Armencev.
Bolgarska leži med 42 — 45° širine in 40 — 47°
dolžine. Južno meji na iztočno Rumelijo, zapadno na Srbijo, severno na Dunav in iztočno na Crno morje. Zemlja je večinoma bregovita, a glavna gora jej je Balkan (Haemus), severozapadno se razprostira viso-čina Korst, katera je jako dobro z vodo preskrbljena.
Reke se zlivajo v Dunav, črno in sredozemsko morje. V Dunav se izliva Lom, Iskav, Vid, Asam; v črno morje Kamčija, ki teče po razvalinah nekdanje prestolnice carja Petra Proslava; v sredozemsko morje se izlivate Struma, ki izvira v Vitoški gori, in granična reka Marica, ki izvira v Bilagori pri Samakovu.
Podnebje je umerjeno; zemlja je večinoma rodovitna, akopram je še malo obdelana. S poljedelstvom se še sedaj Bolgari ne pečajo tako, kakor je žeieti. Zato se pa tem več pečajo s kupčijo, sosebno s kupčijo kónj. Bolgarski konji so majhni, a ognjeviti in uztrajni.
Zemlja je jako bogata rude; rudokopje je še v
povoji. Pri Sofiji je mnogo oglja, ruda, ki je valjda podzemeljski nastavek ove v Banatu. Pri Eleni v Stari Gori je bogato ležišČe bakra, srebra, železa in soli. Industrija sedaj najbolj cveté v Trnovi, Sofiji, Samoro-kavu, Gabrovu in Rohavici. Bolgarska svila in tkanina importira se tudi v druge dežele. Trgovina je prilično živa, sosebno za žito, katerega se več pridela, kakor se ga potřebuje za domače potrebščine. V Bolgariji raste pšenica, koruza, rž, ječmen, oves, proso, riž ; pridelajo tudi jako mnogo vina. Vino je dobro in sladko. Cena
mu je jako nizka; 40 ok stane 10 do 13 grošev (2'/2
franka ali okoli 1 gold, avstr. v.). Manipulacija z vinom je še jako pomanjkljiva, sosebno jim pa primanjkuje dobrih kleti. Kedar bodo za dobre kleti poskrbeli, měřilo se bo bolgarsko vino lahko z magjarskim.
Za splošno omiko in napredek deluje neumorno vlada in narod sam. Bolgarska kot prosta država sedaj bolj napreduje , kakor v prejšnjih 400 letih , ko je še ječala pod krutim turškim polumesecem.
Bolgarska vladana je ustavno; ustava bolgarska je bolj slobodna, kakor povsod drugje po Evropi.
Bolgarska se deli v 5 okrájev (gouvernament) sè središčem v Sofiji, Rušcuku, Varni, Trnovu in Vidinu in v 31 okrožij sè središčem v Varni, BalČiku, Silistriji, Ruščuku, Sistovu, Sumli, Razgradu, Osmanbazaru, Pra-vodiji, Eski Gjumaji, Nikopolju, Plevni, Lovecu, Trnovu, Eleni, Gabrovcu, Rahovu, Vraci, Orhaniji, Lom-palanki, Berkovicu, Vidinu, Belgradčeku, Sofiji, Rado-
miri, Kostendilu (toplice 70—75° R.), Samekovu, Hadži
Orlu, Sevhavi in Terni.
Občna vojna dolžnost je uvedena zakonom. Za
časa vojske more Bolgarija 45.000 mož redovite in 60.000 do 70.000 mož narodne vojske na noge postaviti. Bolgarska šteje 31 družin pešcev, v vsaki po 1000 mož, 8
baterij lahkega poijskega topništva, 2 bateriji za obale, dva eskadrona konjikov, 9 vojnih ladij in dve kompaniji lovcev (sapeurj. Vsa vojska se deli v dve diviziji. Skladišče orožia je v Ruščuku, Varni, Sumli in Razgradu.
Glavno mesto Bolgarije Sofija sè 22.000 prebivalci leži na podnožji Vitoša. V mestu je vojniška in mestna šola ter toplice (75° R.), katere so valjda v z vezi s toplicami v Mehađiji. VeČja mesta na Bolgar-
skem so še: Ruščuk ob Dunavu, šteje 45.000 prebivalcev. Tu je jako živahna trgovina, v mestu je kolodvor, poljedelska šola in realka. — Varna (30.000
prebivalcev) leži ob Crnem morji, ima mestno šolo ter je skrajna štacija železnice Ruščuk - Varna. — Vidin (13.000 prebivalcev) ob Dunavu trži z Avstrijo, Srbijo in Rumunijo. Pod turškim gospodarstvom bila je trd-njava prve vrste, po berolinskem dogovoru je sedaj porušena. — Trnovo (25.000 prebivalcev), stara rezi-denca bolgarskih vladarjev. Tu se trži sosebno z vinom
in z izdelki iz tkanine in svile. — Sis to va (15.000
prebivalcev) ob Dunavu, leži romantično na visočini, živahno trži z Makedonijo in Rumunijo.
Bolgari živé patriarhalno, kakor stari Slovani. Následek temu je, da se le bolj prebivalci mest s kupčijo pečajo, večina ljudstva pa se s poljedeljstvom in živi-norejo bavi.
Bolgar je po naravi dober, miren, bogoljuben, pri-jazen in jako nadarjeo. Upati smemo, da bodo Bolgari, ki imajo uže sedaj lepo slovstvo, kar jim je zasijala zarja prostosti v vsih strokah napredovali.
Slovensko slovstvo.
*	Nauk o gospodinjstvu. Bodočim gospodinjam, ženskim učiteljiščem, učiteljem in učiteljicam na višjih dekliških ljudskih in meščanskih šolah. Poleg nemškega izvirnika Ivana viteza Hermana prosto poslovenila J. N. in J. L. založil Ivan Lapajne v Krškem. Cena 40
krajc.
Ta knjižica, ki je ponatis tržaškega Časnika „Edi-nost", v 24 razdelkih na kratko razklada, kar je gospodinjam vedeti koristno. Tudi ženska, katera hoče dobra gospodinja biti, se mora gospodinjstva učiti. Prvi nauk — se ve da — dobiva hči od matere, če je ona dobra gospodinja, vendar ni nobeni mladi gospodinji od več , če poleg materinega nauka tudi kako podučno knjigo o gospodinjstvu prebira.
V drugih deželah se nahajajo posebne sole, v katerih se dekleta poducujejo o gospodinjstvu. Slovenci dosihmal take šole nimamo.
*	Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška
družba za Kranjsko. V Ljubljani.
To je 15. snopič „Glasov", ki jih je katoliška
družba dosihmal izdala v vnemo pobožnega življenja.
* Zakon in zena. Spisal Alojzij Pader. Novo-mesto. Tiskal in založil J. Krajec.
Ta knjiga, katero je marljivi gosp. J. Krajec v Novomestu na svitlo dal, na 6 polah razklada lastnosti in dolžnosti dobre žene gospodinje.
Naj pri tej priliki tudi mi naznanimo, da je gosp. Krajec kot pošten tiskar in založnik popolno vničil nic-
vređne pesni Malovrhove, ko je zvedel soglasno grajo
v vseh slovenskih časnikih.
Politične stvari
Shod konservativnih Nemcev
*
Vabilo na narocbo „Ljubljanskega Zvona".
Ker
bode s koncem leta 1880. prenehal izhajati Stritarjev
,Zvon" na Dunaji, združili so se podpisani štirje pisa-
7
telj i , l^JL vow	^ .	.v^/v^v.vx, n -------/	--------- J ' --------------
znanstven list, „Ljubljanski Zvon", ki bode od no- strijskih nemških dežel oporekalo tišti kliki
v Lineu.
________ ? „_____ _ _ ___ _________^ ____Dne 22. novembra je bil v Lineu shod poštenih
ter osnovali so v Ljubliani nov lep o s loven in Nemcev, v katerem je blizu 10.000 mož iz vseh av-
J	J	JL	• • 1 #1	1 i 1 ^ ^ I	ft«	m - . m- m « m m m	1 «	t
y y)
vega leta 1881. počenši vsakega meseca
ki
oiiijuuiu	v^jkjl ^aaiw blotl xvillvl y ^ se je
dosedaj ponašala, da je glasilo avstrijskih Nemcev.
prvi
dan
v
zvezkih, po 4 tiskane pole velike osmerke obsežnih, Linški shod je kazal
hodil na svitlo. Po svoji vsebini skušal bode	-----0~ —? —o- ■
Ijanski Zvon" ustrezati razlicnim željam in potřebám od konca do kraja.
Ljub-
----------, da tako zvani „ustavoverci" niso
druzega nič, nego koterija, zlimana z lažmi liberalizma
Naj na kratko opišemo velikanski shod v Lineu
dvorani krasno okin-
>
slovenskega čitajočega občinstva: gojil bode zategadel
v prvi vrsti leposlovje v najširjem pomenu te besede	ki je zgodovinskega pomena
(romane, povesti, novele, pesni, potopise itd.); priobče-	Sani je bila nad odrom videti velika slika Nj. Veličan-
val bode sestavke in spise znanstvenega obsega iz	stva cesarja, nad njo pa se je v črno-zlati barvi leske-
različnih oddelkov človeškega znanja; zbiral bode raz-	tal cesarjev izrek: „Napravite mi mir med mo-
novrstno narodno blagó; skrbel bode za obširen	jimi narodi." Po stenah so visele zastave vseh dežel
pregled sodobnega slovenskega slovstva in imenitnej-	avstrijskih. Na odru govornikov so se zbrali: škof Ru-
Ših proizvodov drugih slovanskih literatur ter naposled	digier, grof Brandis, knez Alojzij Liechtenstein m skoro
poročal bode o napredovanji in delovanji domaćih in
vsi konservativni državni in deželni poslanci iz doljnega občeslovanskih literarnih društev in umeteljnost- in gornjega Avstrij skega , Salcburškega, Tirolskega in nih zavodov. Nadej amo se , da nam bode možno ta Predarlskega.
mnogo obsežni program dovoljno izvrševati, ker se je okoli našega lista zbralo uže nad štirideset pisa-
Kmalu, ko je ena ura odbila, stopi grof Brandis pred skupščino in jo radosten pozdravi. Poslanec dr. V.
teljev in učenjakov slovenskih. A tudi druge pisatelje Fuchs predlaga pa potem zboru, naj grofa Bran-slovenske, ki nam dosedaj še niso obljubili svojega so- disa z vsklikom voli za predsednika skupšeini; zbor z
delovanja, vabimo prijazno, naj oc u i xo.^^«	—---------- ------ r------- ---r— o~ ------- - - - r -
svojega stanů in političnega mišljenja zberó okoli „Ljub-	na oder knez Alojzij Liechtenstein, pojasnuje stan
Zvona" ter nam tako pomagajo osnovati v središči Nemcev v Avstriji, rekši , da nemštvu od nikodar ne
Slovenije slovenskega razumništva dostojen leposloven	preti nevarnost, in govori in znanstven list. Slovenski omikani svet pa pozivljemo
da
naj
se brez razločka navdušenimi klici pritrdi.
Kot prvi govornik stopi
y
tako izvrstno , da
rana kar zibala navdušenih „dobro-klicev".
se je
Ža
dvo-njim
s tem vabilom, da nam z obilím naročevanjem pomore poslanec Lienbacher poroča o resoluciji, ki se je točno izvrševati našo nalogo. Podpisani izdajatelji kakor zboru v sklepanje ponudila; po vsakem odstavku go-tudi mnogoštevilni njih sodelavci slovenski pisatelji — vornika so doneli viharni „dobro"-klici. Glavne točke
s ponosom moremo reci, da se med temi poleg mladih resolucije so bile te-le: Le ona politika v Avstriji je
pisateljskih moči nahajajo tudi obče přiznáni veterani zdrava in prava, katera varuje edinstvo države in pa
naše novejše literaturice — napravljajo se z onim ve- autonomijo posamesnih njenih dežel, — katera ustavno
seljem na delo, ki ga more dajati samo ljubezen do vladovino spoštuje, pa na podlagi pravice politično vo-
svobodo državljansko zdru-
šolstvo z opravičenimi že-
državne stro-
lilno
pravico razsirjuje
y
domovinske stvari. Zatorej pa menda smejo tudi upati,
t/ 1	J	1	'	y ♦	1	J V	ê
da bodo drugi izobraženi domorodci z naročevanjem in	z redom državnim
širjenjem lista za materijalno stran njegovega obstanka	ljami konservativnega ljudstva vreduje
y
skrbeli
in delali, vedoči, da s tem podpirajo razvoj
slo-
venske literature, te prve podlage našemu narodnemu moč davkoplačevalcev preporodu in bodočemu narodnemu obstanku. In pred kmetijstva in obrtnijstva
ške poravnava z dohodki in davkov ne napenja čez
skrbi za povzdigo posebno , — narodne pravice vseh na-
vsem zanašamo se na našo domoljubno odrastlo mla- rodov spoštuje,
nemška konservativna skupščina
dino, vneto za vse, kar je lepega in idealnega.
y y
yy
sezen
Ljubljanski Zvon", ki bode izhajal po 4 pôle ob-po eden pot na mesec, stane: za vse leto 4 gold.,
zvesta svojemu cesarju in udana takému ministerstvu ki se ravná po njenih načelih, protestuje zoper predrz-
nost, da se nemška-liberalna stranka imenuje zastopnica
za pol leta 2 gold., za četrt leta
gold.
narocnina znizana na
Dijakom je
gold. 60 kr. Naročnina pošilja se upravništvu „Ljubljanskega Zvona" v „Narodni tiskarni" v Ljubljani. Domoljube slovenske prosimo, da
avstrijskih Nemcev, kajti za to stranko stoji le manj-šina nemškega naroda, zato je tudi laž , da so Nemci
vznemirjeni zaradi tega, ui uCm0i»w v	ťv
postopanji sedanjega ministerstva v kaki nevarnosti bilo
da
nemštvo v Avstriji po
bi se z naročili oglasili o pravém času bode tiskalo dosti več nego
y
ker
se
lista
ne
ampak
>
sa-
toliko iztisov, kolikor
bode
naročnikov. Vsa pisma in vse pošiljatve, ki se tičejo uredniškega delà, prejema uredništvo „Ljubljanskega Zvona" v Ljubljani, ali kateri koli izmed podpi-
avtonomistična stranka noče federalizma moupravo (autonomijo) dežel tako , ki ne ruši moči dr
pa je pravična njihovim zahtevam in narodnosti
' - _	s^SM ■	^	«m m *	m
zavne
sanih štirih izdaj atelje v.
Josip Jurčič
y
glavni vrednik „Slov. Nar.u
vseh narodov. — Soglasno je bila sprejeta ta resolucija ki obsega ves program poštenih Nemcev in je krepka zagozda izjavam, ki jih je nemško-liberalna skupščina na Dunaji naglašala 12. dne novembra.
Izvrstno lepo je govoril in prav po domaće slavno-
c. k. velike realke profesor, znani poslanec tirolski Gr eu ter, ki je med mnogimi
Fran Levec
y
Janko Kersnik
notar na Brdu.
;
Dr. Ivan Tavčar
y
advokaturski kandidat
druzimi lepimi resnicami v prosti priliki kazal, da vsak narod se dobro počutlin napreduje le, če vživa pravice,
ki mu gredó. Rekel je: če kdo očetu, ki ima 10 sinov daruje za sinove njegove 10 parov enako velikih čevljev ne bo očetu vstregel, vsaj vseh 10 sinov različne starosti ne bode moglo obuti darovanih čevljev; tako je tudi z različno narodnostjo; vsak narod zahteva živeti
9
y
po svoje. — Z burno pohvalo je govornik končal svoj
govor.
več ilij
jihovih burk, toraj naj pa tuđi oni v svoj prid ne
vlade
)
da bi se v Primorji poprijela načela
is-
sten
Linški shod je Avstriji sijajno pokazal, kdo je po- markovega , s katerim precej lahko in
mi
lada v
Nemec, kdo slepar.
Alzaciji in Lota*»uov..
Gorici 28. nov.
Bo
za
Lahe
in c
lovence bolj
mora
Trsta 10. nov. (Kon.)
Kranjci toraj
y
ti sta
Včerajšnjega stoletnega smrtnega spomina cesarice Marije Terezi je v prvostolni cerkvi so se udeležile tudi razne oblastnije; največ je bilo vojaških častnikov.
ki še zdaj tlači Lahe, so uže pred 300 leti dobro cenili vrednost morja; vedeli so gotovo, da so od Ma-
# 1	1	A	• •	.	1 •	1 •	. ^ I
ponoči je napadlo
do
Přetekli četrtek
10 tolovajev nekega
r i b o r a
do
Adrije nepretrgoma biva
S1 o-
kupca ali posestnika iz Bovca „pri Koritu" na Kanalski cesti nad Solkanoui ; pobili so ga in vzeli mu
venci
j
in uže takrat niso hoteli pustiti tega, da bi se
več ko 300 gold.
Gosp. Jožef M aruš ic
?
učitelj
namrec
dežela slovenska razkosala in tako lep kos, Primorje, prodal Laški. Tudi to je bilo nekoliko
pro-
Da
ošabnosti, „burbanza", kakoršno
očita tržaški Slovencem.
fesor Brun i at ti sedanjim
a „irredentovcem" ne poide pogum in up, nadaljuje
7
veronauka na tukajšnjem ženskem izobraževališči in ravnatelj knezonadškofovo - Werdenberškega semenišča , je imenovan Častni kanonik naše prvostolne cerkve. Naša ,,Soča" uže v 2 listih strašne reči pripoveduje o nekem glasovanji in sklepu v deželnem šol-
ko
je po
Tedeschi, daje tudi véliki Napoleon
nesrečni vojski na Kuskem cesarja Franca rairú prosil, ponujal mu ilirske province izvzemši Istro in Trst. Kdo
skem svetu v zadnji seji od 17. t. m. Znabiti, da tudi še kdo drugi kaj spregovori o teh rečeh, kedar bo čas za to.
vé, kaj je nameraval po nesreći spametovani Napoleon
Koroškega 27. nov.
Novi c. kr. deželni
s Trstom in Istro? „Kdo ve to? in (str. 93) nadaljuje po svojem tako:
praša Tedeschi predsednik je na Koroškem
1	1	• »	* ■	m
>
kar
so
)
, Novice
u
uze
j
Vsak
naj
SI !Z-
zadnji pot naznanile, imenovan pl. Schmidt-Zabie-
bere vselej to, kar mu je za svoj čas najkoristneiše.
row, c. k. svétnik v ministerstvu notranjih oprav
Pri-
Pametno živimo
>
bo
uze
(il tempo è galantuomo) m bo uže opravil vse cirugo, VIAU ^oros&em, ua uouimo za preuseuniKa moza, ki příhodnost gré močnim.íť To se pravi po domače: Kedar bode tudi našega jezika zmožen in do katerega sa bode
bolje, bo
Čís je pošten možak čakovali srno Slovenci, katerih nas je vendar lepo šte-
uže
opravil vse drugo
vilo
)
na Koroškem, da dobimo za
predsednika
možá, ki
bodo „irredentovci" imeli dos'i moči, se jim bo zdel '»"g«* KorosKi oiovenec Kar v svojem jeziKu ODrniu.
čas ugoden za odtrganje teh dežel, do tje pa bodo še Guli srao od straní res tudi o nekem takem gospodu
• •
jim
bo zdel
mogel koroški Slovenec kar v
svojem jeziku obrniti.
potrpěli.
i ses da,
moč o takih rečéh kaj izdá. ter se ga srčno veselili, al vsa naša nada se je zdaj po-
«	—	11A	11°	1	• « • i v	ti ti	i	1 • i •	i ^
Lahi in Sloveoci se utegnejo ljubiti ko bratje, a vendar Slovencev ne bo nihče preslepil do tega, da bi razko-sali svojo domovino, si dali zapreti pot do morja; Habs-buržani bi morali veliko grešiti v notranji in vnanji politiki .
drla! staknili
iskali smo po dunajskih časnikih, da bi kje kaj
y
ali
Je
naš deželne predsednik kakega slovan-
skega jezika zmožen, al nikjer ni duha ne sluha o tem.
enem teh časnikov našli smo
tej
zastavici
to
da bi se dali od primorja odriniti, kar želé in uganjko, da „povod imenovanju pl. Schmidta je edino
nameravajo njihovi najnovejši prijatelji Bonghi, Fam-
b r i
y
Bruniatti in Tedeschi.
nost
ozir na upravno službovanje in birokratično izurje-, in da težko bo za to imenovanje iskati in najti
Pač je treba tudi nekoliko uma in poguraa za via- politiških motivov". Radi priznamo to, da je naš novi danje, namreč uma in poguma: Slovan o m zaupati, deželni predsednik spreten uradnik in v tem oziru ves
pa ne ob enem z Grki in Turki pogledavati se, Slovane zmozen za svojo
novo službo; tudi
utegne biti mož tacih
pa pitati le z diploraatičnimi muhami. Zaupanje budi načel, ki ne nasprotujejo nameram ministra Taaffe-a
zaupanje ter ljubezen, nezaupanje pa mržnjo in sovra- ker je bil pod ministerstvom Hohenwartovim predstoj-
štvo.
Pri vsem tem je pa Tedeschi, bivši duhovnik, nik tiskovne pisarne
>
pa
bode
7
nezmozen našega
to
še vendar-le kristijan. Svojim rojakom, starega latin- druzega jezika, pravičen tudi narodu slovenskemu skega plemena, svetuje, naj se sprijaznujejo s	v	v	1	'
7
Slo
je važno vprašanje,
na katero danes
se odgovora ne
venci
7
naj jim v materijalnih potrebah gredó na roko, vemo. Nikdo nam tedaj zaraeriti ne more, da dvomljivi
naj jih zovejo „Istrijane'', a ne zmerjajo s starimi psov-
kami lijo.
,Morlaki",
„S1 o ve n ci",
„Ciči",
da jih
ne za-
čakamo
sednik.
7
kaj
bode nam Slovencem novi deželni pred-
Tudi slovanskim duhovnikom v Istri priporoča, naj bi svoje farane učili jezikov, kajti s samim slovan-
Tolminske soseščine 15. nov.
naj ui svoje larane uciu jeziKov, Kaju s samim. siovan- juvat;	„iw».^	^^^^ ^».« j ,	^ -
skim jezikom si o bedi, v kateri so, ne morejo poma- goriški škofiji na povelje prevavišeo^ega nadškofa gati po svetu.
î"
Naj
Novicamu poročam nekaj
77
Et
meminisse
kar
se je
Res čuden svèt tak !
Bodo
Istrijani dr. Gollmayerja uže leta 1871. zgodilo. Vec duhovnov
učili'se laški zato, da bodo s Furlani in drugimi Lahi, iz cerkljanske in tolrainske fare in iz druzih slovenskih
ki hodi jo v Slavonijo in Bosno po gozdih drva sekat' dekanij je leta 1870. osnovalo slovenske računske
da na Laškera glada ne poginejo, mogli laški ^govoriti? Iz tega namena je bil menda nedavno za Sumberk, čisto slovansk kraj, uro hodá od Labinja, po isterskem
deželnem odboru imenovan iaš
imel laško.
stav Î
Pač
7
Kclo
pač
se
!
briga tu
učitelj
7
sklepe, ter jih poslalo nadškofijstvu. In čujte! Preblagi
knezonadškof jim je uže isto leto slovenski řešil račune in leta 1871. in 1872. so bili uže računski obrazci da bo šolo na povelje škofovo tiskani pri Majlingu v Gorici v treh
za
Brigajo se Lahi, pa
, namreč laškem , slovenskem in nemškem z
takrat, kedar naslovom: „Estratto sommario", Računski po-
19. državnih po-
je žici h
gre za njihovo korist. Naj toraj tudi slovanski poslanci v deželnem in državnem zboru storé svojo dolžnost, kajti povsod preži sovražnik ob meji in znotraj , povsod bi ženi obrazec. *)
rad iz slovanské kože jermena rezal.
snetek dohodkov in s troško v" itd. in „Summa-rischer Rechnungs-Extract" itd., kakor Vam kaže prilo-
Zdaj
še besedico gospodu Tedeschiju.
On
sam
praví,
podale
da so Benečani isterske pokrajine, ki se jim niso
; on sam pravi, da prihod-
Ljubljane, (h občnega zbora družbe kmetijske 24.
dnê t. m.) Ko se je zbralo pravilno število družbenikov,
same
7
V
S
silo
Sl
vzeli
*
Hvala za poslani obrazec, ki kaže, da je prečastiti
nost gre mocnému. No! To naj si zapomnijo „irreden- Goriški knez in nadškof
uže
leta 1871. řešil. za kar se pu-
tovci", da v boji za obstanek tudi drugi ne bodo trpali lijo duhovni druzih škofij dandanes.
Vred.
J
pričel ka
dr. Tavčar, povdarjaje, da ta večer je o tern oziru zgodovinsko pomenljiv, ker narodna čitalnica obhaja
radostni smo videli mnogo nj ili iz dežele
predsednik baron Wurzbach sejo z nagovorom, v	,	ucunam^a wua
terem pred vsem pozdravlja došle gospode, potem pa	vstop v 20 letnic o svojega obstanka. Naš vrli pevski
objavlja, da tudi druge družbe kmetijske so v zboru	zbor je lepo sodeloval z dvema zboroma in osmospe-
___1____ ~ ~	/I nl/^rtirillli 4-nlrA i-i Vi n r/l\A rlimnîolrA	VODI* PûtTol/î A/^/lûlnlr Knan/lJU ia ^	^ a
zastopane po
ljenih delegatih. takó družbo dunajsko
linško, goriško, opavsko in tržaško on (predsednik)
družbo levovsko, salcburško, štajarsko
, tirolsko,
sko-slavonsko in česko dr. Jan. Bleiw
?
moravsko gosp
Mur nik, družbo koroško pa
Pevski oddelek „besedi" pa je še posebno po vzdignilo prijazno sodelovanje priljubljene gledališke hrvat- primadone gospodičine pl. Endler, ki je z velikim družbo aplavzom italijanski pela veliko arijo EÍvire iz opere
K. Seit
Dalj
se v govoru svojem spominj
mno
• «
y)
Ernani" in z burnimi živila - klici slovensko
pesem
zih za našo družbo zaslužnih mož mila smrt v preteklem letu vzela
f
ki
grofa
nam
jih je
ne-
Žalost" od Mir. Vilharja. Da pa gospodičina Endler ni samo izvrstna pevkinja, temveč tudi umetnica na
grofa Gustava Auersperga, patra Benvenut
Barbo-ta, glasoviru, pričela je njena igra na glasoviru. Zanimiva
?
Aleks. Cl
>
viteza
Ham
?
viteza Kal
» )t
Petra Kozlerj
in
iteza Mucija Tom
beseda" končala se je z gladko izvršeno veselo igro
ki je skozi in skozi prouzročevala prav
spanji"
v», i. cti«	-—;—----- ------ —j
Potern omenia predsednik, da kmetovalci niti leta gospema, ki so pripomogli
veliko veselost, za kar gre topla hvala gospodoma in
1879. niti 1880. hvaliti ne morejo
}
kajt
bilo predsednik
vreme pridelkom malo milo. Za tem nagi
(AikVjL 11111	^vujJ^JLUW^	OV ^llMULUU^ll «
v obeh letih splošno zadovoljnost izvršila.
da
se je prva „
beseda
<<
na
da tudi
naša
kmetijska družba se
rada
(Nove volitve za kupcijsko in obrtnijsko zbornico
kranjsko) bodo meseca svečana prihodnjega leta.
Iz
JlJI ^lAO^HHi rv. }	U4C4	lUUI UWWW	uaj	^M. K^mum	---~ ^ ^ ^	* V V> Ml 11
udeležila shoda k m eto valce v (Agrartag) na Dunaji, kupcijskega oddelka imajo letos postavno izstopiti
čegar delovanje ne bode brez koristi ostalo kmetij
gospodje: Burger, Dreo, Emerih Majer, Samassa, Treun
vseh avstrij skih dežel spomin nepozablj
ui ca	io ti uoimhj i\iuviujou» w	va j w .	i^i w, uioi i ii luajci j uauiaooa, iicuii ,
Po vsem tem slavi predsednik prostovoljno je izstopil Andrej Schreier. Za ta oddelek
cesarice
M
29
novembra 1780
i era
je T e re z ij
)
ki
Je
bo toraj treba 6 novih odbornikov.
Iz obrt-
umrla: hv
tolet
spomin na nijskega oddelka izstopi zastopnik rudarstva baron
t, J %	A V V^n	L/i LJU JL A CV %	IX V	1 Vi U A	V J^ V/ A A U	M VI	— ^	^ ^	V	N^ jl JLA WV JlUI^UV Ml	*la IA UlV k/ hjk 1 IV	X ti \jl (A JL I
posebno nam Kranjcem in naši družbi Mihael Zois, in bo toraj treba nove volitve
BLUJ.CLUIUU JC ňO ^uouyuu n i il	ii-i uhoi uîjwi	"«iuj íu kjvj hkj j. c» j lí ^ m, li \j v ^ vuutvv/ 5 llo, druga
kmetijski dolžnost, kajti preblaga gospá je posebno srce obrtnijstva pa postavno izstopijo: Albin Ahčin , Ferd, imela za deželo našo, in pod njo se je leta 176/. usta- Bilina, Fr. Debevec, Hansel, Korn, Mathian, Doberlet,
novila naša družba kmetijska
zbor se pri tem go- namesto katerih bode treba 7 novih odbornikov.
voru vzdigne in stoje posluša govor predsedniko
Dali
se
govornik spominja stolet
kar
ljudomili cesar nikov ostane
Novih volitev bo toraj vseh skupaj 14, in starih odbor-
10.
Volilna komisija je tako-le sestav-
Josip II. kmeta rešil sužaosti. Ta spomin pa rias pelje ljena: Predsednik je grof Chorinsky, c. kr. deželne na hvaležni spomin,
šemu sedanjemu cesarju h
ki smo ga dolžni ljubljenemu na-
kar
vlade svetovalec
Josipu, ki je to
Petričič
mestni odbor bode zastopal
je pričel Josip II., dopolail s tem
da
ui jg lu,	- v, * v,* vj , trgovinsko zbornico pa gg« ficu j u i
dpravil tlako Lasnik, Karl Luckmann, Horaly ťakič in Murnik.
Vaso
Dreo
.i.., uu^uiuu o itiii ,	je vu^ituvii	mhuuiuj ubun jjuvauiauuj iiyiaa.^ i ai\i\j ili iuuiuia* x a
Potem predsednik obrne pozornost zbo- komisija sestavlja volilni imenik, rešuje pritožbe in ob
Biirger
)
Ta
in desetino
rovo na slavljenje 501 et ne g
jevega, katereg
smo
letos
gi
j s t n e g a
ii z V3emi
cesar- svojem času to razglaša.
arodi tudi
3 leto
Pod
imenom
mi slovesno obhajali, in da nas caka prihodnj
nova vesela dogodba, ki jo bodemo navdušeno slavili
porok
tlega cesarjeviča Rudolf
Zato, gospod
>
kličimo: Bog ohrani, varuj in blagoslovi našega premi- gospodje:	ui^ai m uicomi uuuuuua,
lostljivega cesarja in gospoda, presvitlo našo cesarico in Franc Železnikar, krojač, Janez Dolhar, hišnik in
lj ud s k e g a s h o d a" je v nedeljo popoldne v dvorani gostilnice „zur Bierhalle" bil zbor obrtnikov in delavcev, katerega so sklicali deželni poslanec in mestni odbornik gosp. Potočnik in pa
Jos.
Regali, mizar in mestni odbornik
vso cesarjevo rodovino
(Ye
zbor s trikrat ponovljenimi
meščan
slava- in
nikovim.)
klici navdušeno pritrjuje besedain předšed
in Jakob Skrbinec, čevljar, Po poročilu
ki
so se
cah
it
Potem so se, kakor je bilo uže v zadnjih ,,Novi- delcev.
„Slovenčevem" se je zbralo blizo 600 mož razgovarjali o raznih potrebščinah obrtnikov in roko-
Ko
porocano
»
vršile
lit
t n i h in
je gosp. Potočnik pozdravil skupščino
t
P
1 n i h udov družbe kmetijske

m
dbornikov centralnega odbora, in pa
podpredsednika Josipa Regalia.
si je ona po većini glasov za predsednika izvolila gosp
prvi točki, namreč o slabém
g 1 e d o v a 1
družbinih računov.
(Mestni odbor ljubljanski) je v
(Dal. prih.)
dnji
s t aja j i malih obrtnikov sta govorila Železnikar in Sturm, ter posebno pobijala to, da se jetnikom do
svoj
sej
nesrečnim Zagrebčanom dovolil 500 gold, podp
kakor je predlagala narodna stranka. Deutsch-krainerji
voli, da poštenim rokodelcem zaslužek jemljó. O drugi točki, ki je zahtevala odpravo indirektnih davkov na moko, meso, petrolej, kavo in sladkor, je v nemškem
so hoteli le 200 gold, dati, vendar jim ni obveljal njihov predlog, ker so pri glasovanji nekateri iz nasprotne stranke pristopili narodnim odbornikom.
Uže se delajo priprave, da bodo v podporo po potresu oškodovanim Hrvatom tukajšnja narodna dru-
jeziku govoril demokrat Ka lier iz Gradca.
On
pravi,
štva
dramatično društvo, Sokol in čitalnica
v
de-
želnem gledališči napravila veliko predstavo.
(Cesarica Marija Ana) je za popravo cerkve v Kresnicah darovala 100 gold.
da so indirektni davki velika krivica za revno ljudstvo. Haderlap pa meni, da finančni minister ne bo tako lahko pogrešal dohodka iz indirektnih davkov. Sicer pa se davki ne bodo dali prej znižati, dokler se ne odpravi potrata v državnem gospodarstvu, dokler se ne zmanjša obilna množica nepotrebnih uradnikov. Pri tretji točki seje vse zrne šalo, ker so delavci zahtevali občno volilno pravico, vladni komi-
sar pa o tem ni pustil glasovati, kajti v programu je
(Čitalnica) je v nedeljo z lepo „besedo" pričela	bil govor le o razširjenji volilne pravice na vse tište
zabave svoje zimske sezone. Jako radostni smo pozdra-	ki kak direktni davek plačujejo. Predsednik Regali
vili visokospoštovanega gospoda deželnega predsednika,	prosi, naj bi se delavci za zdaj zadovolili z malim, ker
ki je s prečastito svojo rodovino počastil ta večer prvi-	se z enim skokom ne more na vrh lestve priti. K aller
krat
naso
»
besedo" s svojo nazočnostjo
>
přišel iz koncerta filharmoničnega društva.
z občno pohvalo govoril dobroznani spretni govornik
kateri je iz Gradca pa je delavce podkuril, da naj se rajše gla-Prolog je sovanja zdrže, in tako je odborov predlog ostal v manj
šini.
Sploh
se mora reči
f
da je K aller mnogo pokva
ker je ljubljanske delavce k trmoglavosti spodbujal. Odbor gospej in gospodičin, ki so izvršile to milođarno
Meščani in mojstri niso sklicali tega shoda, da bi se z
nalogo
y
vabi vljudno vse dobrotnike in dobrotnice, naj
delavci prepirali, ampak hoteli so se ž njinri mirno raz- se blagovolijo tudi udeležiti vesele delitve v nedeljo. govarjati o skupnih potrebah in željah.
Zato
Je
bilo
jako nepotrebno, da so se delavci toliko opirali na so-cijaldemokratična načela in z nekim sovražnim ognjem meščanski stranki nasproti stopili. Za predsednika so
Novicar
domaćih
tuiih
dežel.
hoteli imeti enega iz svoje srede, ploskali so le svojim
y
drug
Dunaj
Včeraj
o
čem
govornikom; če je pa kdo brez vsakih strankarskih namenov govoril
se je pričel drž
zbor
čisto mirno, Finačni minister Dunaje v ski je předložil proračun
klít on aux\ai c5xv1 úl liauiv^uu r	wi u y p OS tel il ou
ni bilo ne posluha, ne odobravanja, še motili 427 milij
so
za
1881
nemirni
y
so govornika s klici „konec, konec!1'
Bruto-stroški so 441 milijonov, bruto-dohodki
Minister utemeljuje proračun v dolgem
četrti govoru, ki je bil z odobravanjem sprejet. On naznanja
y
naj se uže enkrat sklene postava zoper oderuhe, predlog o borznem dávku in dávku na plin, ter da
točki
govoril je Haderlap čisto na kratko, in resolucija bila se bode deficit zmanjšal
je enoglasno sprejeta.
peti točki, namreč o pro-
Državnem
b
bode vlada predložila
testu zoper sklepe „dunajskega parteitaga" govoril je	načrt zakona o osobném dohodninskem dávku potem,
K aller iz Gradca jako ognjeno. Ta točka je bila v	kadar bode sklenil zakon o glavni svoti zemljiškega
skupščini slovenskih obrtnikov in delavcev prav ne-	davka potrebna.
dnem
Tako je tudi Ljubljana imela svoj „parteitag
ka-
zemljiški davek se bode pričel pobirati z marca 1881.
Vladna „Wiener Abendpost" pozdravlja državni
JL cijxu jv^ IUUÍ ujuuij«ua jjLuuia ov vj jjjjai luxiag , rve*-	- » xauua „ TÍ ituti jniu^uu^ruoi ^u^uiarija ui^avm
terega so osnovali tukajšni obrtniki, pa udeležili tudi zbor s člankom, v katerem pravi, „da je prebivalstvo
delavci, in v katerem je iz Gradca pihala pogubna sito političnega prepira, in da terja, naj bode enkrat
sapa socijalno-demokratična, o kateri le želimo okužila ďomacinov.
y
da
ni
bolje.
Svoboda je ustanovljena v ustavi, a za druge
materijalne interese je treba skrbeti. Na to naj po
Sledeče mitnice (šrange) bode finančna direk- slanci delajo. Prav takó! A sl. vlada
cija za prihodnje leto v najem dala, cenjene so mitnice tudi, kar je „zagotovljeno.
v Šmarji 1480 gold., v Višnjigori 870 gold., v Treb-
(t
naj
i zvrs i
njem 860 gold., v Novomestu ^700 gold., v Krški vasi 1350 gold., v Kostanjevici 900 gold. , v Jesenicah na Dolenjskem 100 gold., v Metliki 860 gold.
Ljubljanski „ustavoverci" uže tudi zgubljajo Ko je namreč v nedeljo pri banketu kazinskem
Česko. Iz Prage. Mladočehi so napravili 28. dné
zoper resolucije Du-
vo-
nov. shod, ki bi imel protestirati najskega „parteitaga". Al uže, ko je imelo priti
da
so se
tepsti
za
sapo
imel dr. Schrey govoriti na slavo ustavi, kakor si jo domišljujejo
„nemški liberalci",
zaprla, da ni mogel z govorom naprej
se mu je sapa
tako
(Trst zdaj in
1810.)
rokah imamo borsni
list (Borsezettel) od leta 1810. v slovenskem jeziku tiskan tako-le (po stari pisavi) se glaseč: „Cena od
Dunaja na Augspurg od inu iz 1. Kozapersk 1799. da . Sushez 1810. Ta rečena Cena prerajtana po Cene usakega dneva na Borse, je bla stanovitnena po sredne
cene glih taistega mesca. — Terst ta 5. dan Marca 1810.
Namestneki te Borse. Anže Mayer, perve Namestnek.
M. M. Dr. Gerolini, Aktvâr od Borse." Vmes je tabela
s slovenskimi rubrikami in meseci v nemškem in slo-
litvi predsednika, so se tako sprli, celi, in je vládni komisar razpustil ves zbor.
Hrvatsko. Iz Zagreba. Naše mesto postaja mir-
nejše; meščani, ki so bežali, se vračajo zopet, in nad 100 rokodelcev in delavcev, ki so nam iz tujega prišli na pomoč, je zapustilo zopet Zagreb, kjer ni več delà zá-nje. — Biskup Strossmayr, ki je daroval nesrec-
nikom 500 gld„ je razposlal duhovstvu svojemu okrož-nico, v kateri jih prosi, naj nabirajo v svojem kraji darove za Zagreb in okolico njegovo.
Nemcija.
Na Nemškem se agitacija zoper jude
nadaljuje. Ko je potihnila v državnem zboru, přenesla se je v časnike,
in celo vladna „Nordd. Allg. Zeitung
venskem jeziku.
obrajtana
1810.
Tako je bila v Trstu slovenščina
y
kako
pa je
danes, 1.
1880.?
(O zeleznici med Ljubljano in Kamnikom) se piše, da se bo vendar dělala. Inženir baron O. Lazza-rini je izdelal že narčt, po katerem gré železnica iz Ljubljane preko Domžalj in Mengša na Kamnik; ta načrt bo železnični odbor kmalu podal ministerstvu trgovstva
v pregled. Dolga bo železnica 25*2 kilometrov, stala pa z vso vozninsko pripravo skup 362.000 gld. Zavoljo
fabrike za smodnik se zanima cesarski erár zeló zá-njo, nesla bo pa tudi dobre obresti, zato je veliko upanja, da se bo kmalu pričela delati. Dobro došla bo v prvi vrsti vsemu kamniškemu okraja, v kterem je veliko trgovine z lesom, veliko mlinov, obtnije s pletenjem slam-nikov itd., ravno tako bo pa velika dobrota za Ljubljano in Kamnik, toraj bo tudi velik promet z ljudmi
se je izjavila, da jo ščuvanje zoper jade veselí, ker na-prednjaki" podpirajo jude, in ti obojni so sovražni monarhiji, tedaj prestolu nemškega cesarstva. Iz te izjave oficijoznega lista se sklepa, da Bizmark sam odobrava protijudovsko agitiranje. 1
Rumunski knez. ker nima otrok, iz-
Rumunija.
volil si je nekega hohencolernskega princa Leopolda za naslednika. Tako nemški princi na iztok silijo in nemške izseljence s seboj vlačijo. Vendar se mora priznati, da se je bolgarski knez Battenberg do zdaj še precej
dobro obnašal in da hoče postati prav naroden knez, ki ne bo plesal na Bizmarkovi vrvici.
Turčija.
Dolgo se je motala stvar, predno so
Turki izročili Ulčjnje Crnogorcem; te dni seje vendar mirno izmotala in Crnogorci posedajo Ulčinje brez upora.
živino in raznim blagom; vzlasti o nedeljah in prazni-kih bodo Ljubljančani lahko vozili se gledat krasno kamniško okolico.
nedeljo ob ll. uri dopoldne se bode v čitalnični dvorani delila zimska obleka ubogi šolski
mladini, obdarovanih bode 40 fantičev, 40 pa deklic.
Žitna cena
- v Ljubljani 27. novembra 1880. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 59 kr
10 gold. 75 kr
turšice 6 gold. 40 kr
banaŠka
soršice 8 gold
50 kr
prosa 4 gold. 87 kr
rži 6 gold. 66 kr
ječmena 4 gold. 39 kr
ajde 5 gold. 36 kr
ovsa 3 gold
kr
Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov
Odg
ednik: AJojzi Majer
Tisk in založba
Blaznifeovi nasledniki v Ljublj