BARJANSKI UTRINKI
Pobudi za turistično pot in trajno predstavitev zapuščine
V eni izmed prejšnih številk Naše komune smo naka-zali misel o muzeju barjanske kullure. Danes bi to zami-sel nekoliko dopolnili. oziroma navedli nekaj dejslev, ki so pripomogla k omenjeni, morda ne povsem novi zatni-sli. Kratek film, ki obravnava temaliko barja. lahko označi samo nekaj vidikov mnogo širšega spektra, še bolj verjelno pa samo čislo določeno usmerjenost avtorja, kar pomeni osebni vidik. Film skuša zajeti neko vizijo, nek pogled na življenje, ki se utrne ob spremljanju tisočletnih sprememb. Ob zbiranju materiala, še bolj pa ob študiranju posameznih zgodovinskih obdobij. so nas presenetila nekalera dejstva. lz koliščarskega obdobja je v Narodnem muzeju vzorno urejena zbirka. Zanimivo je predstavljen oddelek v Mestnem muzeju, ki prikazuje življenje v rimski Emoni. V prelepem okolju Bislre je ob zbirkah Tehničnega muzeja predslavljeno živalstvo bar-ja. Presenetljivo pa je dejstvo, da ni nikjer prestavljeno obdobje zadnjih dvesto let, ki predstavljajn čas intenziv-ne naselitve barja in velikih sprememb. Prav to obdobje bi moralo predstavljati jedro zbirke.
Omenili smo. da je ohranjcnih mnogo predmclov. ki so služili človeku pri opravljanju vrsle dejavnosti. Tc dejavnosti pa predstavljajo tudi osnovno usmcritcv in hkrati zasnovo in vpogled v samo naravo okolja. Tokrat samo naštejemo nekaj najpomembncjših panog. ki so bodisi povczane z življenjem ob reki. bodisi s samo naravo barja. Med te dcjavnosti. ki so nekdaj tvorilc osnovno usmeriicv in določale skozi stolctja tudi značaj mesta, bi prištcli naprvem mestu prevozništvo in čolnar-jenje po reki. Ob tcm pa šc vrslo dcjavnosti. ki so posredno ali neposredno navezanc na reko. kot lov in ribolov, žabarstvo, ptičarsivo. Seveda je bila pcstrosl živalskcga in rastlinskega svcla nekdaj prccej vcčja. Scm bi prišlcli tudi nabiranja polžov, ki se je razmahnilo v zadnjcm času. Zanimiva jc kmetijska proizvodnja. ki sc je širila vzporedno z izsuševanjcm barja. kar tvori dcl barjanske zgodovinc. Velik gospodarski pomen je imclo v preteklem stoletju pridobivanjc šote. Manj pa jc znano. da so se ukvarjali prebivalci z vzrcjo konj. Zaradi vodnih rasllin je bilo zanimivo čebelarstvo. Omcnimo lahko poskusnc nasadc topolov in borovnic. Manj jc znano žganjc apna. prcdvscm na barjanskem obrobju. Ta dcjav-nost jc ohranjcna tudi dancs. Ob pripravi in vzdrževanju kmetijskih zemljišč sc jc razmahnila dejavnost pri čišče-nju in kopanju jarkov. Nc nazadnje bi zaslužilc trajno prcdstavitev tudi vsc prircditve, ki so sc odvijalc skozi stolctja. vsc do danaSnjih dni in so povezanc z običaji. ki so nastali obreki. Mnogo pripomočkov za te priredilvcjc
Pri i/kojuvanju jarkov so se prika/alv /.unimive najdbe. ISajbolj zanimir je koliščarski drevak, ki so ga arheologi dodobra proučili. (najdišee pri Goričici)
bilo v zadnjih desctletjih izgubljcnih. ker ni bilo primer-nih proslorov za skladiščenje. Vrsta umetnikov jc na barju iskala motivc za svoje delo. Morda bi tudi ti lahko našli v prostorih muzeja možnost za stalno zbirko barjan-skih motivov.
Ob sialni zbirki. ki ima možnost za postopno dopolnje-vanje. pa nc smemo pozabiti na objekte. ki sc nahajajo na samem barju in imajo kultuino zgodovinsko vrednost. Teh objektov in arheoloških najdiščje na barju veliko in bi jih bilo možno vsaj označiti in speljati primerno luri-stično pot. ki bi služila lako šolarjcm kot turistom in izletnikom. Ta pot bi lahko dopolnjevala stalno zbirko in bi jo lahko kdaj pozneje dopolnili tudi z bolj ambiciozni-mi projekti.
Tekst in foto: BORIS VIŠNOVEC