L letni tečaj, število: 15.
1914. april 12.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp hodi..................2 K,
če samo edne...............3 K.
Za amerikance, če jih več vküp hodi . . . . . 4 K 20 f, če samo edne . . . . . 5 K 40 f.
Cena vsakoga falata domá je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v Čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. Cserföld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo: naroč-nina, glasi i dári za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam nazná
Vüzemska nedela.
„ Marija Magdalena i Marija Jakopova i Salome so kupile začimbo, da či pridoče namazale Jezuša i kroto rano prido, k grobi“ (Marko XVI. 1.)
Zakaj prido ? Lübežen je žené. Če ne bi bilé lübile svojega, miloga Bogá, ne bi ga šle iskat. Šle so pa k njemi zdarom. Začimbo, dišáve so küpile, zato k mrtvomi teli Jezušovomi so drü-goga dára ne moglo prinesti. One bi nájráj düšo prinesle mrtvomi teli, da bi za njé znova živo Jezuš. — Ženske bogaboječe pri grobi, ki dár neséte mrtvomi i želete da ne bi bio, mro, da bi bio — vé glás čüjete tü, glás an-gelski šteri vam právi „ Jezuša iščete Nazarenskoga, razpétoga, gori je stano, ne je tü* (Marko XVI. 6.).
Dár so prinesle mrtvomi i dár dobijo od živoga. Živ Jezuš njim po svojem angeli naznani, naj se ne bojijo, naj se veselijo, zato ka on živé i v Galileji ga bodo vidile.
Glejte, drago düšice, kak veliko vrednost má pred Bogom te nájménjši dár, če njemi ga iz lübéžnosti prine-sémOi
Prinesimo ga zato tak svojemi Odküpiteli. Ali té dár naj pripraven bo, Mrtvomi teli so drago ne mogle pobožne žene prinesti, kak dišéče ma-zalo, to je bilo naj pripravnejše ; vstá-lomi, odičenomi, Jezuši pa ne moremo pripravnejšega dára ponüditi, kak vero. j Verimo, da je od smrti vstao i verimo to živo, močno, krepko, da po svojem odzdajšjem živlenji vresničimo spomin apoštolov »če ste z Kristušom gorsta-noli, iščite, štera so odzgoraj“ (Kol. j m. i.)
Jezuš je od mrtvih stano. So, ki verjejo, i so ki tajijo to dnezdén ráv-notak, kak te, gda je stano. Sv. pis-
mo nam právi naime »Nešteri so pa dvojili" (Mat. XXVIII. 17.)
Strážare glejmo, ki so čuvali grob njegov. Kaj pravi sv. pismo ? „0d strahov so pa čuvarje trepetali i bili se kak mrtvi“ (Mát. XXVIII. 4.). Zakaj koli ? Vidili so grob se odpirati. mrtvoga vstáti, angelsko prikazen svet-lobo zvünredno i čüden potres. Vse to je zburkalo, zmotilo i komaj iz omed-lenja k sebi prido, bežijo v Jeruzalem i koga le sréčájo, njemi glasijo tp náj-novejšo, novino : Jezuš nazareriski, ki je na križ bio ragpáti, je od mrtvih stano. — Neprijatelje Jezušovi so prvi svedoki njegovoga gorstanenja^' j Istina da so sledkar že spreme-nili svoj prvejši glás, v to formo da so vučeniki vkradnoli Jezušovo telo,
| gda so oni záspali. Podmitili so je naime popevje židovski, kak právi sveto pismo. — Nora , sleparija ! Pa more svedok što biti tistoga, kaj se godi, kda on spi ? Pa sprejme ide na sveti štera sodnija spajočega za svedoka ? Té drügi guč strážarov nas záto vtrdi ešče bole vu veri kak prvi. Kristuš je stano — glasijo njegovi neprijátelje pred so je židovje podmitili i glásijo to po miti ešče bole. .
Stano je Kristuš! Čüli smo an-gelski glás : »gori je stano*.
Stano je — posvedoči sveto pismo, štero nam naznanja po vseh štirah evangelijah, i drügih spisah da se je po smrti vnögim živ, z telom prikazao. ,Zaistino je stane Gospod i prikazao se je Simoni" (Luk. XXIV. 35.) „Šte-rim se tüdi po svojim trplenji živoga skazao z vnogimi znamenji, kda se njim je prikažüvao štirideset dni* (Dj. Ap. I. 3.). „Vidilo ga je več, kak pét-sto bratov vküp“ (I. Kor. XV. 6.).
Ka so ga židovje ne vidili! ? To je moglo biti zavolo Jezušove neskon-čane pravičnosti. Da če bi se njim pri-
kazao, bi več dobili, kak 'drügi greš-niki. Té milosče, toga smilenja so več ne vredni bili. Pa čeravno bi ga vidili, li se ne bi povrnoli. Da, so lehko ne vidili, kak je Lazara z groba obüdo ? So morebit ne nazoči bili, kda je Jau-rušovo hčerko nazaj dao njénim starišom i najinskoga mrtvoga mladenca oživlenoga njegovoj tužnoj materi? Ki je drügim dao zgübleni žitek povrnoti, sebi ga ne bi mogö.
Mogo je to včiniti i včino je tüdi. Že skoz 2000 let milijoni to verjejo, milijoni trdno i močno i veselo to ver-1 jejo, zátö ka majo fundáment šteri je’ ne more v tom vervanji vkaniti. Té fundáment, te podsek je katoličanske maticérkev. Od té naime sam Boži Sin trdi „Vráta peklenska jo ne premorejo“ (Mát, XVI. 18.) V pékli je krivica — kri-vica záto ne more Jezušove matere cér-kvi premágati, to je ona krivoga ná-vuka ne more dati. Njéni navuk se pa glasi, kak ga v ,,Jaz verjem“-i mo!imo „1 na trétji dén je od mrtvih goristano“.
Dvejezero, let glási že maticérkev té navuk, tista maticérkev šteroj je Kristuš obečao, da ž njov bo do konca svétá, dá njoj pošle sv. Dühá, ki jo na vse pravice navči.
Dvejezero let so se nešteri svetnih, mantrniki s tov verov tolažili v trplenji, v nevolah, si brisali z očih tu- j žne skuzé : Kristuš je stane — jaz tüdi i stanem, Kristuš je odičeno stano, jaz tüdi stanem, če zatrpim, kak on.
Denéšnji svétek: vüzem — vsa-komi glasno kriči do vüh navuk cerkveni : „Na trétji den je od mrtvih stano". Naj se v vsakom srci zato po-büdi zaspana vera : Jezuš, moj Bog je od mrtvih vstao ! Naj se záto že goreča vera ešče bole zažge v vernih düšah : Jezuš je stano, verjem to — jaz tüdi stano bom.
Ali tá naša vera more delavna
2.
NOVINE
1914. april: 12;
biti, to je z delom, z dobrim djanjom se more potrditi. Jezuš je pravo, da njemi Vnogi bodo na sodni dén rekli »Gospod, Gospod ! ali nemo v tvojem imeni proroküvali, i v tvojem imeui vragé zganjali i v tvojem iméni vnogo čüd delali ? I tedaj njim očitno povem : Nikoli sam vas ne poznao, poberite se“ (Mát. VII. 22, 23.). — Pred Jezu-šom boš stao, pred svojim sodnikom i njemi pravo : Gospod, jaz sem tisti, ki sem vsako leto v tvojem iméni hodo k spovedi i sem si jo po čüdnoj poti spovedi vračo pa zganjao ž njé vragé. I on ti pravo bo ; ne poznam te. Zakaj ? Ne zadosta samo vervati z jezikom, — z djanjon morem svojo vero potrditi. Ne zadosta vragá z düše zganjati — zgoniti se more — osta-viti moreš greh. Kristuš je stane -— ti tüdi moreš — on žive, ti tüdi mo-reš. Milost moreš obdržati v düši i is-kati samo nébo „Če ste z Kristušom goristanoli, iščite, štera so odzgoraj“. Jo iščeš ? Káj želeš ? Dobro poslüšaj reči Jezušove „Ne vsaki, šteri mi právi, Gospod, pojde v nebesko kralestvo, nego, šteri spuni volo mojega Očé, ki je v nebesah“ (Mát. VII. 21.) Kaj je pa boža vola ? „ To je pa vola Boža : vaše posvečenje“ (I, Tes. IV.).
Vsaki dén moreš svetejši,., to je čistejši, pravíčnejši, treznejši, vernejši,
z ednov rečjov, jakostnejši postáti. To more v meni i v tebi vera v vstanénje roditi.
Dár vere morem Jezuš! ponüditi, živa, delavná vera se more dnes v meni sklicati štera me sili na svéti žitek. Kak se pa sklije v meni tá vera dnes?
Tak, če si dnes dobro notri v srce posejam i zabijen vstanenje: Kristuš je stano, jaz tüdi bom. Ali kak bom? Što me bo büdio na sodni dén ? Če dete mati, ali oča zbüdita z sna, se njima nasmehé, — če neprijátel, se zosága. Smejáti se ščem na dén vsta-nenja? Te me Kristuš more büditi. Kristuš pa bo tiste büdio, „ki jejo njegovo telo i pijejo njegovo krv“, kak je sam pravo. Jesti jihva morem i ne ku-šati, koštavati, jesti i ne zaprávlati, taglüzniti, to je vredno i pogosto sv. obhajilo mi pripela Jezuša k grobi, ki me milo-sladko bo zvao: dete stani, prišo je čas vstanenja i večnoga veselja za telo tvoje tüdi. — Óh kak ve-liki dár nam bo te prineso Jezuš za našega máloga! Darüjmo njemi zato li vero! Verimo, da je on stano od mrtvih i mi tüdi bodemo, pa ravnajmo se po toj veri — vesélo bo po njej za nás slednjega dnéva zarja počila.
Drágt Naročniki!
Želem vam vsem blážene vüzemske svetke, veselo aüelujo, enkrát pa odi-čeno gorstanenjé! Podarim vas iz siro-maákoga. žepa ali dobro vam hotéčega srca za svetke ešče z štirami stran« Novin!
Prosim vas pa-da mi zvün domače pošte, vsako nedelo više 60 koron zne-séjo stroški štamparije pošlite té mesec notri vsi ki neste na pol leta naročnino, pa če što više má, kakše kro-nico za podporo naših jedinih Novin !
Vrejevávec Novin.
Poštüvani prijateo.*)
Pravo si mi, ka bi Ti za naše »Novine" k vüzmi kaj notriposlao. Da je pa moja pamet topa pa mi misli daleč hodijo okoli pa ne nájdem pred-meta za moje pisanje ! Nikše nemár-nost me ja obládala, tak se mi vidi, kak či bi se proti kmičnoj oblásti meo vojüvati, štere samé pa njéne moči ne poznam. Ne vem, je ona v zráki, ali pod zemlov, od zvüna mene, ali v meni samom, to edno znám, ka je ino me išče, pa to je zrok, ka ne mam volé pisali.
*) Vüzemski list k reditelL
Pripovest za mladino, štera beži z domovine.
Pobožen list amerikanski | slovencov, „ Ave Maria,“ je prineso lansko leto pretreseo pri-povest ednoga slovenskoga mladenca, po imeni Máli Franceka, ki je doma dobro bio zgojeni v katoličansko] veri, pa se je sledkar dao zgra-biti v mreže socialnih demokratov, je zgübo vero, je postao hüdodelnik, pa zdaj zdihavle v dosmrtnoj vozi v Ameriki. To žalostno zgod-bo objavimo tüdi mi, naj bi slüžila za opomin slovenskim mladencom, posebno tistim, ki za; püščajo svoj rojstni kráj pa idejo po sveti. Ž nje se naj navčijo, ka je ne dobro vervati laž-livim obltibam socialnih demokratov; lejko tüdi sprevidijo, ka se je ne dobro potepati po sveti, liki je najbolše, či ostanejo doma. Oni pa, ki so prisiljeni iti v tüjino, naj ostanejo stanovitni pa zvesti v katoličanskoj veri.
Pismo toga pomilüvanja vrednoga mladenca se glasi etak;
Pittsburg v Severno] Ameriki, 27. junija 1913.
Častiti gospod urednik!
Bio sam rojeni na Dolenskom — Krans-kom v v šentpeterskoj fari od dobrih in poš-tenih starišov. Žela po slobodnoj, zlatoj Ameriki je tüdi mene gnala v tüjino. Vojačke slüž-be, komisnoga krüha pa ričeta sam se zbojao kak Vnogi drügi slovenski dečki, záto pa: hajo v Ameriko! Prek mejó se mi je posrečilo vujti ino me je pozorno poIicijsko oko ne opazilo. Prišo sam srečno v svobodno Ameriko. Tam sam šo k svojemi brati pa sam ostao pri njem nekelko časa. Zatem sam pa šo delat v rüd-dnik na Moon Run." V tom mesti je vnogo naših lüdi po radi, Zaistino je pa jako žalostno živlenje naših lüdi po rtidokopih, kak tüdi v mestaj! Gda sam prišeo tá sam bio kak vsaki drügi, ki pride z staroga kraja, dober katoličanec. Kak sam se čüdi?&o, gda sam vido, ka
lüdje v nedelo ne idejo k meši, v petek jejo meso, pijančüj-jo pa nespodobno gučijo. Vse, ka nam je bilo svóto v stárom kraji, so tü po nikoj meli. Nešterni mejo tam naročene slabe Slovenske novine, ne vem, ka njim je ime, čteo sam je pa tüdi jaz včási. Té novine se delajo norca z svete vere, z sv. sakramentov. Pišejo, ka Boga ne ga, ka se je človek razvio z opice, ka dtthovnike trebe pobiti, cerkvi pá podreti, Nespámeten človek, kak sam bio jaz, pa kakša je večina naših lüdi, takšim slovensko novinam vse vervle. Slabi zgledi vlečejo, tak so nas včili že doma. Kak sam vido drüge delati, tak sam delao tüdi jaz. Zakaj bi hodo v cerkev ? Dühovniki tam samo za nos vodijo lüdi, tak sam si mislo. Vervao sam drügim, ka ne trebe svete meše, ka se ne trebe postiti, ka je spoved norost, ka nas rešijo samo soci-alistje z čikage ké nas Bog pa popevje ne po-žrejo. Vervao sam toj norosti, ka, či ednok poderemo cerkve pa pobijemo dühovnike, ka te Boga tüdi ne de, pa de se potom nam so-cialdemokratom cedio méd pa mleko po grli. Potom bomo brezi dela, v senci pod drevjom, pa do nam peéeni piščanci leteli v vtista. Ka ne, gospod urednik, to bi nam bilo dobro! Meni zdaj ne bi trebelo sideti v temlici pa jesti kak kamen trde hrane, štero tü vdablam.
Tak sam se dragi čtevci, tüdi jaz zgra-bo v sociáldemokratske mreže. Vervao sam ne nikaj, zato ka sam mislo, ka so gospodje so-cialisti v čikagi vóčeni, majo gotovo vsaki 8 šol pa šče kakše višišo šolo. Vdao sam se nes-réenoj pijači. Na Boga pa na večnost sam nanč mislo ne. Nevera, pijača, ženske, so me pripelali do toga, ka sam strelo moža té ženske. Od začetka sam se skriva sem pa tá. Amerikanske pravica me je pa naskori dobila v svoje klešče. Pripelali so me v temnico v Pittsburg v Pensilvanijo. Prišeo sam pred porotno sodbo. Tü sam lagao pa se opravičüvao, naj bi samo rešo nikajvredno žensko. Pa vse nikaj ne pomagalo. Dvanajset porotnikov je povedalo
sodbo: „Vmoritev prve vrste,* pa me je sod-nik dva dni zatem obsodo na smrt na vešala. Strašna obsodca, dragi čtevee! Mreti na. vislicaj kak razbojnik, kak lüdomorec — grozno! Upravnik države Penna je odločo den moje smrti 9. majuš 1912 ob 10 vőri pred poldnom. Strašen je bio den, gda sam zvedo to obsodbo. Gda so mi povedali den moje smrti, sam šo z sodne dvorane nazaj v tem-lico; komaj sam znao, ka se z menov gedi. Med potjov sam Vido vislice, štere stojijo pri-pravlene včasi polek temlice. Pogled na vislice je bilo z mene nekaj groznoga, ka ne mo-rem popisati. Pelali so me nazaj v vozo v vršio 22., v sobico številka B. med nesrečno obsojence na smrt.
Tü sam začno misliti, kak ešče nigdar ne prló. ,,Na smrt si obsojeni, mreti boš mogeo na vislicaj 1“ — Grozno! Vislice so mi stale pred očmi pa sam na vislicaj vido sa-moga sebe. Kam sam prišeo! ? — Kaj do meji dragi starišje doma mislili, gda zvedijo, ka je njihov negdašnji dober pa pošteni sin tü v tü-jim tak daleč zajšeo! Začno sam tüdi pozve-davati, kak bo z mojov smrtjov? Kak bom šo na višlice? — Pelali me bodo z temlice na zadnjoj poti — v strašna smrt! — Pod vis-licami mi dajo čarno kapo na glavo, denejo vajatna šinjek, me potegnejo na vešaía. Sprá-ščalo bo v mojem šinjek], zlomleni bo zátanik pa bom zlomleni tüdi jaz na večno! Strepeto sam po celom životi! Zatulo sam na ves glas kak ranjeno živinee. Strašno obvüpanje se me je lovilo! Začao sam jokati pa kričati, ka so me mogli spravili v zosebno sobico pa me tam zvezati kak noroga človeka. Za dva dni sam se nekelko pomiro, pa so me te pelali nazaj v prvešo sobico. Zdrav razum se mi je nazaj povrno. Moj Bog, moj Bog, ka bo z menov, sam si mislo. Pa v tom strašnom stani se mi je zbüdilo v srci vse ka sam dobroga čüo v svojoj mladosti. Strezno sam se! Spomeno sam se na mlada leta pa na lepe navuke svo-
1914. april 12.
NOVINE
S.
Ka bi pisao ? Od sprotoletja? Ka Že vijolice cvetéjo, zvončeki gláviee od-krivajo, ftice pojejo, ka je lipa listje pognála, trávniki se želem jo, potocje žluborijo ino štrki so prišli znova domo ?
Ka je to, vse, či sv, srca izda ½-dena, je šče globoki sneg pokriva pa spijo svoj dugi zimski sen ?
Ka bi pisao ? Ka je tü goristanenje, ka je tü vüzpm, ka deca rumenice dobijo pa se njim veselijo ?
Kda de tisto velko goristanenje, v šterom ne smrti, niti smrtnoga spánja, v šterom do bilice vösklüvane pa se ž njih pobüdi novo živlenje !
Pomliš, kda sva mládiva bila, te se nama od toga goristanenja od toga veséloga vüzma od večnoga sprotoletja senjalo v šterom do vsi národje i vsi jeziki i vsa lüstva edno vekivečno vé-sélo nepretrgano alIelujo spevaIi!
Tü pa takšega vüzma ne ga. Tü Vnogi cvet požené pa pride hüdi mraz ino ga vzeme. Právijo, ka je lepi bio konči. Pa njegova lepota samo žalost nihá v srci, ár ga ne več.
Pa šteri, ostánejo, povehnejo pa dolispokáplejo pa nam je znova žao za njé, Ki je vidi, právi, ka so ne zaman bili, so nam oko razveselili ino rodovitne včinoli one, ki so ostati — da pa njega li ne več pa ga ne bo.
Pa potoc;je žluboreči nas veselijo pa pride süšava, pa se sfávijo mlinovje, štere so dečáeje med igrov vesélo na njé nadevali, süha zemla pa zeréče sunce je omori pa jih ne več mednami, šče trava zeléna i rože cvetoče vmer-jéjo kre njih.	1 f
Pa v jajci se čüje mládi glás pa ednok samo zanemi, mládo pišče je ne melo moči potreti lüščanja. Slabo je bilo, živlenje je štelo pa v svojem is-kanji žitka je najšlo smrt.
Pa lipa zeléna v iváuščeki doli-prigne zeléno glavo, listje povejhne pa je v ednom tjedni süha: Črv jo je vmoro, šteroga je zpovala sáma v svojem lastivnom srci.
Práviš, ka nemam prav ! Ob, jas dobro znám, ka Vnogi cvet sád prine-sé, vnoga lipa stoletja preživé, vnogo jajce vesélo pišče da, Vnogi potok v nájvékšoj süšavi vesélo tekoče mline žené. Da pa več je tistih, šteri prejdejo prvle, kak bi sád goristanenja začütili.
Živlenje je nesmileno, ne pozna mehkoče. Za živlenje je boj v naturi pa boj med lüdmi. Lačen ne pita, jeli je slobodno, kda se njem i glád z smrtjov proti.
Znova práviš, ka je ne tak, ka poznaš, ki ráj krivico trpijo, kak kri-vico činijo ? Istino máš, liki kelko jih je ?
Samo edno goristanenje je gvüšno. edno je tisto, štero nam vüpanie dá. Njegovo ! Jezuš Kristuš njemi je iraé. Boži sin, Bog sám je bio. V tom ne dvojnosti. Pa z njegovim je gvüšno goristanenje vseh onih, ki z njim ščéjo stánoti.
Ne razmi me krivo ! Tak sam pi-sao, ki „ščejo“, ne, ki bi radi, niti ki računajo .na njé, nego ki ščejo, tak močno ščéjo, ka za to močno volo vse drügo tá dájo ešče sprotoletje pa vüzem tüdi, či je potrebno.
Pa poznam takši vüzem, jé takše sproto!elje! Čüj: Ferenc se je zváo. Mi ga za Assiskoga právimo. Na morje je seo, šteo jo hitro, čüdovitno napraviti večno sprotoletje za sebé, z svojov krvjov je želo posejati svoje goristanenje, pa je za pol leta znova tam bio, odkod se je napoto k svojemi cili. Pa je tü grá-tao sám začétek sprotoletja, čvetéča roža vüzma za vnoge millione, ki so bili pred nama i bodo za nama. Šteo je, pa či je ne mogeo po tistoj poti, po šteroj je obprvim mislo, je šo po drügoj, štero njemi je pokázalo bože sprevi-denje. Pa zdaj že má večni vüzem i večno sprotoletje.
Dokeč nama je pol ne nemogoča, sva dobra na njoj. Kda pa pride moč vékša, šteroj protistáti ne more, jeli te bo drüga da nájna žela se spuni pa
ih starišov! Kak daleč sam z bredo tü v Ame-iki 1 Prišeo sam v roke nesrečnim našim so-jialistom, stopo sem v njihovo drüštvo, pozabo ram na Boga pa na vse. Zdaj sam pa tü! Ob, da bi konči meo dobroga človeka, šteromi bi potožo svojo nesrečo! Ob, da bi meo konči edno sočfitno srce, štero bi konči kaplico to-lažbe vlejalo v tom žalostnom stani v moje obvüpano srce! Da bi meo konči ednoga človeka, šteromi bi povedao, kak jako mi je žao, ka sam to včino, kak jako želem vse popraviti, kak veliko je moje požaíüvanje!
V tom pride k meni, kak angeo-rešiteo, éastiti gospod plevanoš Jožef Vrhunec. Nigdar sam v svojem živlenji ne pozdravo s takšim veseljom dühovnika, kak toga. Odkrio sam njemi svoje srce z globočine svoje düše, kak dra-gomi oči. Zjokao sam se pred njim, kak se je zjokao zgüb!eni sin, pa sam ga proso tolaž-be, proso sam ga, naj mi da konči kaplico tolazbe, ovači morem obvüpati. Pa resen, njegovo lepe reči od desnoga razbojnika na križi, od drügih dosta vekših spokornikov, šteri so dosta več grešili,- pa so postali ešče svetniki, so mi dale nove moči, batrivnost, dalé so mi zavüpanje do Boga pa v njegovo sveto Mater Marijo. Bio sam pokrepčani! Drügi den je gospod plevanoš pá prišeo ob pol 7 vöri zajtra, me je spovedao, prečisto pa je molo z menov. Prineso mi je tüdi molitveno knigico, Čislo pa par drügih knig.
Potolaženi po sv. spovedi ino prečišča-vanji sam začno moliti sveti rožnivenec, lita-nije pa križno pot. Dragi čtevči, či ne poz-nate, kakšo moč ma molitev, mi vervte, či jaz ne bi molo pa zavüpao na Boga, bi zaisti-no odnoro. V tom časi, gda sam öakao na smrt, je pripelo častiti g. plevanoš k meni ešče več drügih gospodov slovenskih dühovni-kov. Vsi tej častiti gospodje so meli za mene tolažlive reči, za štere sam njim jako zahvalen. Pa vsaki mi je tüdi kaj stisno v prgiščo. Meji negdašnji prijateli pa, tisti socialisti, o tej ne-
majo časa za tiste nesrečne lüdi, štere so nji-hovi strašni navuki spravili v temlice. Včási me je prišeo gledat moj brat Miška, zvün njega je pa prišla samo malogda ešče kakša poštena düša.
Deveti máj, den moje smrti se je prib-ližavao. Maja 2. so,me odpelali od ovib voz-nikov v tak zvano ,smrtno sobico", naj tam sám, zevsema sám preživem zadnje dneve svojega nesrečnoga živlenja. Tü je vnoči pa vudne sedo pri meni paziteo. Bio sam popolnoma pripravleni na smrt. Vdani v božo volo sam čakao, gda mi zlomi krvnik šinjek pa me pre-seli v bolše živlenje, tá nad zvezde, gde ne bo več zapelali. Bio sam popolnoma pripravleni mreti.
Eden den pred smrtjov 8. maja, mi pa prinesejo novico, ka je upravnik države preložo den moje smrti na 25. marca 1913. to je na vüzemski tork nasvótek Vceplene Marije. Kak ešče črviček v prah! rad žive, tak sam se jaz tüdi veselio toj novici. Sledkar sam zvedo, ka so tisti gospodje döhovniki, šteri so me prišli obiskavat z nešternim! svojimi prijateli dobili dobre zagovornike (pri sodbi sam najmre ne meo drügoga zagovornika kak tistoga, seroga mi je dala sodnija), ki so napravili za mene moldbenico, ka sam bio največ zapelani od drügih, ka sam vmoro tistoga človeka. Na to prošnjo je potom upravik resan preložo den moje smrti, ka bi se moja zadeva bole natenko preiskala.
Približao se je vüzem 1913. ojo smrt so zdaj pá preložili na 24. aprila, potom na 27. maja, zadnjič pa na 26. junija. Državna sodnija je zavrgla mojo prošnjo za novo sodbo. Zato so jo prinesli meji prijateli pred Pardon Board, to je pred pomiloščüvaino komisijo. Ta komisija je preporačala upravniki moje pomi-loščenje, pa je upravnik nato resan dneva 18. jnnija spremeno mojo smrtno kazen ? dosmrtno vozo. Té tjeden ništeren den me odpelajo z z okrajne voze v državno temnico na severnoj
stran! mesta, gde bom delao ceIo svoje živlenje pokoro za svoje socialistovske norosti.
(Kak se je z drüge strani zvedilo, je bio poglaviten zrok, ka je te nesrecen míadenec zadobo miloščo, to, ka se je ves čas svojega zapora v okranoj vozi tak dobro oponašao, ka so pravili vsi pazitelje, ki so meli ž njim kakši poseo, ka to ne more biti hüdodelnik, ka je to samo pomilüvanje vredna pa nedužna žrtev zapelivcov, ka je to vrli míadenec, šteri zasliiži pomilüvanje pa tüdi živlenje. Priküpo se je vsem tak, ka je bio lüblenec vseh voz-nikov, kak tüdi pazitelov.)
Mogoče, bodete me, častiti gospod urednik, pitali, Zakaj sam Vam to pisao, pa Zakaj Vas prosim, ka bi to naštampati dali v listi ? To ne pitajte! — Zato sam to včino, naj se s toga včijo drügi slovenski mladenci pa moški, tak tüdi ženske, kam pripéla človeka naš nespameten socializem, ki vči naše nesrečne rojake, ka ne ga Boga, ka ne ga nebes pa ne pekla, ka so dühovniki vsi samo ,,lumpi", ka vodijo lüdi samo zanos s svojimi navuki, ka živemo na sveti, kak žive na priliko oseo, pes, ka nemamo düše, ka ne ga večnosti. Oh, či bi jaz prle poznao te norske socialistovske navuke, kak je poznam zdaj, nebi mi trebelo biti tü, gde sam. Dragi Slovenci po širnoj Ameriki, sveta vera, dühovniki, to so naši je-dini pravi prijateli. Vera v Boga, v bože za-povedi, to pa samo to, i nigdar ne vaši soci-alni demokrati, vas včinijo za srečne pa zado-valne lüdi. čuvajte se vaših zapelivcov, šteri pridejo k vam pa vam ponüvlejo zamazane novine s Čikage. Oni so laž!ivci, so roparje svete vere vaših očakov, roparje vašega pošte-noga pa zadovolnoga živlenja. Naj vas vči moje žaIostno živlenje, kam pride človek, ki pozabi na Boge pa verje nespametnim socialistom.
Srčen pozdrav Vam. pa vsem čtevcom lista „Avé Marija.*
Franc Mali.
4.
NOVINE
1914. a pri! 11
se léd raztopi, zemla se gene, ftice do spevale, drevje cvetelo, potocje do žluboreli, mlinovje mleli pa pride spro-toletje nazáj v srca, v drüžtvo, v kraj, pa bo goristanenje z spánja za národe vse: velko, štero ne miné, štero de vsikdár trpelo, ka de donela po bregáj i doláj edna jedina zmožna groméča alleluja.	Vören.
Dom i svet.
Novi volilni kráji so poleg náj novejše právde nastanoli i občine Slovenske so se zaloga volo razdelila v že-leznoj županiji. V Sobočki volilni DoI-nji-Slaveči, Dolnji-Moravci, Andrejci, Ba-kovci, Püconci Rakičan, Sodišini, Bo-donci, Bokreči, Boreča, Borejci, Novi-Beznovci, Stári-Beznovci, Veščica, Gor-nji-Slaveči, Gornjalendava, Rankovci, Gedőudvar, (Guitzenhof) Gerlinci, Ža-navla, Bradanovci, Határfalva (Siners-dorf), Sotina, Vančaves, Topolovci, Krášči, Stánjovci, Korošci, Mlajtinci, Kismáriahavas (Füilinci), Črnelavci, Krog, Gederovci, Prosečka vés Küz-doblan, Lucova, Lömérje, Gornji-Črnci, Pórdašinci, Nenčavci, Lukačavci, Már-kišavci, Martjauci, Matjašovci, Teša-novci, Motovilci, Črnci, Tropovci, Küp-šinci, Potrovei (Mürski), Satahovci, So-bota, Gradišče, Moštjanci, Neradnovci ottovci, Dankovai, Poznanovci, Pužavci, Sv. Zellérei (Pertoci), Pétrovci (Gornji-Nedela), Radovci, Ropoči, Gorica, Sala-menci, Sülinci, Srdica, Štrükovci, Ro-gašavci Skakovci, Petánd, Sebeborci, Sv. Sebeštján, Vadarci, Noršinci, Can-kova. Koprivnik, Kovačavci, Vaneča Brezovci, Polana, Krajna, Vidonci, Sv. Jürij, Dolina, Dolič, Zenkovci.
Pod Öriszentpéter-ski kráj spádajo sledéče Slovenske vesnice: Ivanovci, Števanovci, Čekečkavés, Domajnšavci, Gornji-Morávci, Kančovci, Küštanovci, Máli-Dolenci, Málavés, Košaro vči, Ve-liki-Dolenci, Selo, Andovci, Šalovci, So-morovci, Križavci, Otkovci, Kükeč, Fo-kovci, Pánovci, Vučagomila.
Pod Szentgotthárd-ski (Monošter) kráj spádajo sledeče Slovenske vesnice: Gornji-Senik, Čepinci, Trdkova, Mar-kovci, Ritkarovci, Sakalovci, Matjašovci, Slovenskavés, Dolnji-Senik.
Kako gospodári prva Slovenska fara v Ameriki? Prva Slovenska fara, štero tvorijo naši vogrski Slovenci, je v Brid-geporti. Plebanoš so njim Golob M. 1. Té goreči dühovnik se z celov düšov skrbijo, naj morejo svojim ovčicam čemprle lastno cerkev podignoti. V té namen so edno leto nabrali to je leta 1913-ga 22,258 K 60 fil. Z toga je
8478 K 30 fil. na preminočega leta potroše (árenda za cérkev, farov, cerk-vene potrebe, oühovnikova plača itd.) odišlo. Čisto ostane tak na 1. 1914-to, to je letošnje 13,780 K 30 fil. Pokaže se štera da korén poštenosti našega národa žené i dale rasté i v dáljnoj Ameriki. Dober dühovnik tüdi bridko odkinajo. Kak čitémo v njihovom „Poročili“, da so njim ništeri protivni bili, ali oni so to suprotivnost z gore-čimi molitvami za njé povračüvali. — Daj Srce Jezušovo, da té molitve genejo srca vseh protivnikov i jih spravijo v mir i edinost té nove fare, štere, Pat-ron je predrági Križ Jezušov.
Kéliko je katoličančov na sveti? ,Annuario Pontificio" imenüvaui rim-ski cerkveni list nam dá na znánje, da vseh Katoličančov na sveti jé: tristo-edenmilijon, 87 jezero 152. Z teh jih žive v Europi 190.630,848, v Aziji 6.207,405; v Afriki 2.816,669, v Ameriki 92.144,396; v Australiji 9.287,833. Na Vogrskom jé 13 milijon Katoličan-cov, 7 milijon pa evangeličancov, ka-lavinov, starovercov, unitarev i židovov sküpno. V sosodnoj Austriji je 26 mi-lijon katoličančov.
Veliki strajk so napravili na Rus-kom rüdnárje. Polmilijona delavcov strájka že.
Kralovje se zidejo na otoki Pálma, naime angleški i španjolski z nemškim casarom.
Nove cigaretke so se dále na svetlo aprila 6-ga z iménom „Misjam“. Cena svakoga žaleža je 5 fil.
'Mandič Mikloš novi bosanski de-želni glavárni namestnik je nájtopleje bio od Njihove králeske svetlostvi sprejeti v Beči.
Novi solnogrački (Salzburg) knezoš-kof je dr. Kaltner Boldižár. Dozdaj je imenüvani v Celovcih bio višešnji pas-tér i kak takši tüdi zavetnik te náj-vékše pobožne Slovenske drüžbe „Drü-žbe sv. Mohora*.
V Albaniji je nemir, za toga volo so velevlasti dovolile da grčka vojska sme ešče v Epirus-i ostati. Pokrajine Elba-san i Epirus so samostojnost razglásile i se od Albanije odtrgale. Zrok nemira poleg sodbe angležkih novin bi praj bio to, Zakaj se Albanija tak krepko naslanja na Austrio-Vogrsko.
Veliki viher je bio na Blatnom jezer! (Balaton) dva dni. Pri postáji Al-mádi je i postaje streho dolodneso i drevje podro.
Vlovili so 30 cigánov v Pešti žan-dárje, ki se kre Dünaja vnogo ro-parstva i tolvajije doprinesli. Med vlov-lenimij so ništerni izmed tistih, ki so pred nešterimi leti tak grozovitno mo-
rili v Danos-krčmi krčmára z ženov i skrmlenkmjov, hišo pa vužgali.
Smrtna nesreča v zráki.' Vedrinez Emil franeoz je spadíio deli iz svojega zrákostroja i smrti se bujo. Pol vüre zatem je dragi leto v zráki z ednim potnikom, ali benzin se je vužgao i obá sta zgorela. V Reims-i se je to zgodilo.
Velika »páka pri izseljenji. Weis velikotrgovee v Prági na Češkom je 18 jezer dečkov, ki bi meli pod vojáštvo priti, Spravo v Ameriko i si je štera miljone Spravo. Pomagali njem je pri tom 10 žandárov, iz šterih so jih de-vét zgrábili, eden strážanaešter se je pa strelo.
Strájka 50 jezer rüdnarov, ki ka-meno vogelje kopajo v Ameriki v Ohio držávi.
Dühovnik naše püšpekije. Soós Ja-noš, plebanoš v Rábahidvégi so mrli v 77 leti svoje starosti i v 54-tom svojega dühovništva.
Nova právda tiskovna se aprila 11-ga, včeraj vpelala. Ministerski ukaz jo vpela. Ki obsega 80 stran! v urad-nom listi.
Eibiéje. Ki so v tistom kráji kde se je lani velikanska ládja Titanic raz-bila, rozmáre i morske pse lovili, so ledepi bregáh pogübleni. 40 mrtvih i 30 na pol zmržnjenihi so najšli. Ali ponesrečenih je še več.
Švédski kral je nevarno zbetežao. Leiner profesor je k njemi v Stockholma odpotüvao.
Svetilka Matjaš krála. Na steni stárodávne cerkvi košičke. Kassa od nigda sveta je visila edna svetilka, štero so košički varašanci na spomin Matjaš krala vsaki den dáli goreti. Konrády Ludovik kanonik košički plebanoš, je dao to lampic vzdaj ponoviti i aprila 4-ga z velkov slovesnostjov jo posvetne Té den je mro naime Matjaš kral, te pravičen, od šteroga pravičnosti právi vogrski predgovor „Meghalt Mátyás ki-rály, oda az igazság* to je „Mrö je Matjaš kral, ne ga več pravice.*
PonesreČem zrákoplovci. Ruchti rad-lájtnant i Lakmayer lajtnant sta z zra-kostroja dolspadnola, Te Zadnji je taki mro, prvi je pa močno ranjeni. Jeli dobi koli človek gda sveta popolno zmago nad zrákom, da bo moglo v njem letati, kak ptica ?
Povoden. Tisa je šance vtrgale i več što orálov goric poplavila.
Železniška nesreča. Na Jáva otoki je vlak v vodo spadno. 20 lüdij je mrlo, 50 je ranjenih.
Penezi bodo pá falejši, glásije iz Berolina.
1014. anrS TO.
NOVINfi
g.
Pri novoj vogrskoj grčkokatoličanš-koj püšpekiji spremembe bodo. Nešterni vogri so ešče, ne sem prikapčeni, te sem správijo, do 10 jezár romanov pa nazáj dájo pod oblást romanskim püš-pekom, ki so tüdi na Vogrskom. Mogoče, da štera se kaj zburkani vláhi pomirijo.
Albánci so grčke bande premagali v Epirusi. Da je nemir veliki Viljem novi kral je odločo, da sam bo novo albansko vojsko vodo proti puntarom.
Odgovor na pismo ednoga evangeličanca.
Želem vam veselo Allelujo, dragi prijáteo i z tem veselim pozdravlenjom začnem dale razvijati najni razgovor. Alleluja pomeni „Dika Bogi“, i sveto pesmo, posebno pa psalmi (žoltárje) štere vi evangeličanci radi popevate, so puni z tém izrázom Alleluja bodi záto v nájnom srci v nadalnom razgovár-janji, Bogi na diko bodi nájni guč.
Vi pišete nadale „vaša vera je bole kriva i zablodjena, kak naša evan-geličanska.“ Jaz vam ne zamerin té sodbe. Vi od svoje stráni tak mislite i svojo misel za právo držite, čeravno je potrditi ne morete. Tü se znajdemo. Eden ovoga za krivoverca držimo, ali mi katoličanec kda to trdimo, svojo trditev tüdi moremo posvedočiti. Naj pa bodete znati i mogli naše svedo-čanstvo sprejeti, je potrebna Boža mi-lošča. To pa zadobimo, če za njo ino-limo. Záto, kak sem dnes tjeden pisao: molimo, molimo evangeličanci i katoli-čanci za práve vere svetlost, pišem i dnes i prosim te molitve ves té tjeden, šteroga se spominjamo odičenoga Jezu-šovoga od mrtvih vsta nenja Pri njegovom grobi se je svetlost prikázala, štera je strážare omámila pa tüdi pre-dramila, da so nehoté glasili njegovo vstanenje, to je postali verniki njegovi konči do časa. Tá svetlost naj i naše düše prehodi, da postánejo verne, ver-vajoče, da se predramijo iz spanja i zavarajo pol odičenoga vstanenja i v nébo zastoplenja. Na té namén molimo zdaj osem dni k odičenomi Odküpiteli katoličanci i evangeličanci za svetlost práve vere za vas.
Vi drági prijátel v svojem pismi tüdi zrok dáte, Zakaj je naša katoli-čanska verá bole kriva i zablodjena, kak vaša. Pišete naime „Vaša vöra se po mrtvom jeziki glási, ka národ naj ne razmi Gospon Kristuš je to ne včio.*
Té zrok ne obstáne. Katoličanska vera se glási v maternoj reči i ne v
mrtvom jeziki. Predge i návuke tak v cérkvi, kak zvüna cerkvi vsaki réden dühovnik po maternoj reči glási poleg zapovedi matere cerkvi i po zglédi Kristušovom. Spovedávajo rávnotak, mo-litve opráv!ajo rávnotak. Vase duženje meri na sv. meše, štera te v latinskom ali dijačkom jeziki oprávla pri rimsko-katoličáncih. Ali to krivenje tüdi nema obstanka. Vse, kaj dühovnik latinski moli, lüdstvo po svojem maternom jeziki moli ali popeva, razumi záto navuk Kristušov. Ka je pa meša v la-tinskom jeziki, je stárodávni spomin, pa zavolo edinosti matere cérkvi je tüdi potreben eden cerkveni jezik. Jezere jezikov se govori na sveti i iz vseh i iz vseh má kotrige maticérkev — po-vejte, je na sveti človek, ki bi se jih vseh mogo navčiti? Zdaj pa amerikanski dühovnik tak pošle latinsko pismo v Rim, kak afrikanski ali nas europejski i smo zdrüženi i zjedinjeni ešče v toj máloj reči v jeziki, kak nas Kristuš opaminao „ Bodi te edno, kak sem jaz i oča edno.*
Nadale to je tüdi ne istina, da bi se meša v mrtvom jeziki vsepovsod slüžila, Idite vi k Jadranskomi morji (Adria) med hcrváte, nájdete tam rim-ske katoličanec, ki meše po dovoljenji Rima v horvackom jeziki slüžijo. Ráv-notak románi, rusini, armenci itd, ki so tüdi katoličanci, ali grčkoga obréda (ceremonij). Vsem tem dovoli meticer-vse meti v domačem jeziki ne je zato istina, da bi po mrtvom jeziki glásila vero, štere národ ne razmi. Naš mili narod slovenski je tüdi vnoga-vnoga leta meo pravice, ka je Slovenske svéte meše meo mesto dijačkih, kak stári lüdjé ešče dnes dén znájo pravijo „Inda so prej naši popi slovenski mešüvali samo da so pastérje na paši za njimi oživlávlali krüh, je Slovenska meša dol-povedana bila.* Právi zrok je pa bio, da se je tá püstila pomenjkanje slovensko dühovnikov i sosedstvo z vogri i nemci, ki so latinsko meše meli. Z toga lehko razvidite, drági prijáteo, da se katoličanska vera ne glási v mrtvom jeziki. To, če dühovnik dijački moli pri svetoj meši, nikaj ne posvedoči, da tisti evangeliom, šteroga tam dijački čite, ga na predgánci po maternoj reči znova prečite i razloži.
Te „Novine* vam tüdi svetlo ka-žejo, da se katoličanska vera v mater-noj reči glási i tüdi bo glásila do konca svetá.
Od toga, da je Kristuš nej to včio, ka bi se vera po takšem jeziki glásila, šteroga národ ne rázmi si bova, če va živela s dnestjeden pogováijala. Tečas pa naj drági Jezuš z veselov Allelujov,
to je z močnim nakanenjom, samo Bogi na čast vse delati, kralüje v náj-nom srci.	(Dale pride.)
Kaj bi mi radi?
Mi bi radi med vrle Slovence edno lepo navado vpelala Ta navada bi pa v tom stála, da bi se po nedelah i svétkih v vsakoj hiši slovenskoj navuk razlagao. Kak to jaz razumim ?
Vsaki hišni oča i vsaka hišna mati naj vküp správita svojo drüžino i njej če samo edno Pitanje iz slovenskoga katekizma razložita.
Zakaj je to potrebno ?
Záto ka v šoláh se zadostno ne more razlagati vera.
Pa dühovniki "ne včijo navuka ? Včijo ga, ali kaj je dve vüri na tjeden od te náj potrebnejše reči ? Kelikokrát pa pride zmes cerkveni posel, šteri je zadrži, da niti té vüre ne morejo zdr-žati ?
V keliko šol pa dühovnik niti noge ne more notridjáti od velikoga posla? Na ednoga dühovnika v našem kráji 3—4 jezero düš pride. Kak bi té mogoče biIo oskrblávati i te ešče više de-set razredov v šoláh voditi z poduče-njom navuka !
Tem nevolam stem protipridejo cerkveni višešnji voditelje, v da učitele iménüjejo za navukov razlágare. Tei pa vnogokrát ne vejo slovenski, ne morejo záto popolnoma podučiti deco v tistom, kaj je za večno zveličanje potrebno. Pa čerávno znájo slovenski, da za svoj glávni namen spoznájo, vogr-ski jezik včiti, z tém namenom včijo i katekizem, to je jezik včijo po veri .t— pa bi se vera mogla včiti po jeziki. K tomi prihája včasi tüdi ,nevernost vu-čitelov, ki na Bogá nikaj ne dájo, ešče pred decov nevernost glásijo, kak se je že od decé zvedilo, včijo záto navuk ne iz prepričanja notrášnjega, nego za volo slüžbe, ne morejo ga záto globo-ko v srce poslüšavcov posaditi, ne morejo zrása njemi dati, da dete nasprotno vidi pri njih, kak je včijo. Mámo hvála Bogi tüdi dobre vučitele, ki deci lep zgléd dávajo, deco k spovedi vodijo, ž njimi vréd se prečiščávajo — a vsi ne so tákši.
Záto je pa neobhodno potrebno, da se po nedelah i svétkih té zámüde poprávijo po razláganji katekizma.
I to delo nas more siliti. Mladina nam je večinoma pokvarjena. Kda k zdávanji se priprávla i k navukam bodi, te spozna dühovnik, da je verskih rečeh popolnoma nevučena, neVedna. Človek! se do globočine srca pomili nebožé mladénec i deklina, ka ne veta niti moliti, niti poglavitne resnice naše vere. Moj Bog, pa kakši odvejtek bo takši stariš meo? Pa takša nevedna zaročnica štera se komaj križati zna, če mati postáne bo znála svojo deco na návuk včiti ? Časi so slabi i ešče slabših moremo čakati. Sküšávanje bo vsikdár vékše. Té dnéve so dokončali v Pesti neverni slobodnozidárski vuči-
6.
NOVINE
1914. april 12.
telje, da bodo prosili ministra, naj šole vse držávne (államske) bodo i naj se v niednoj šoli ne vči katekizem. Tak ščejo napraviti, kak na Francoskom, Taljanskom, da se v šoláh vera ne bo smela včiti, nego samo v cerkváh.
Žalostno je to, ali tak je, da se na Vogrskom nezmerno širi ne verno slobodnozidárstvo med vučiteli. Poleg njihovoga návuka se jákost, vera, pošteni zákon práva domoljübav more zavrči. To nas naj z enkráj pobüdjáva, da bomo svoje vučitele kak najbole poštüvali, ki so dobri krščeniki. Ti dobri gospodje tak dobijo vnogo špo-tov od svojih nevernih prijátelov — pa bi je še mi dreselili, šterih deco na poštenost i znanost včijo ? To bi grda nezahvalnost bila. — Z drügikráj pa naj pazijo kotrige šolskih stolcov pri odebiranji novih vučitelov. Od zavüpa-nih lüdih naj što Pozvedi od tistoga vučitela, ki se na mesto novo prosi-kákše novine čite? Je ne kotriga ne-verne slobodnozidárske drüžbe ? Če tak-vkraj žnjim, naj prepádne čerávno bi vsakoj kotrigi stotko ponüdo. Düšno zveličanje vaše decé je več, kak bo-gástvo celoga svetá, záto pazite!
Naj se deci v šoláh verski návuk po maternom jeziki ne razlága je slo-bodnozidárcov žela i zahtevá. Zakaj ? Najdete ne razumi návuka dobro i never-no postáne, samo ka nevedne oslepijo z tem izgovorom : to domoljübnost tirja. — Siromačeki! Domoljübnost ne obstoji v jeziki, nego v obdržanji postáv, v tre-znosti, čistosti, v vernosti i poštüvanji ido višešnjih. Bog drži gor domovino, on če se ne poštüje — se fundáment podkáple domovini. Eden neveren človek nikdár ne more istinsko lübiti svoje domovine.
Kem veraejši, poštenejši sem, tem bole lübim svoj dom, da zavolo moje pobožnosti tembole ga blagoslovi Bog. Moja vernost i poštenost je pa odvisna od navuka verskoga. Té če je pome-njkliv, pomenkáva meni tüdi právo já-kostno življenje. Pomenkliv je pa návuk, če se ne razumi. Ne razumi se pa, če mi ga v tákšem jeziki predá-vajo, šteroga ne vem.
Žatoga zroka volo je predpis cerkveni, da se návuk samo v maternom jeziki sme včiti. Zatoga volo so tüdi vogrski püšpeki 1. 1896. máj. 28. do-končali, da se deca, štera ne ve vogrski ne sme návuka včiti vogrski tečas do-koč se popolnoma vogrskoga guča ne na vči. To sliši držávnim šolám, v šterih držáva ne dá pláče dühovnikom, ki v višešnjih rázredah ne včijo tüdi kaj vogrski to je poglavitne reči. (Vm. 77,199. sz.) V menjših šoláh dovoli samo po maternom jeziki včiti.
V fárnih, verskih i občinskih šoláh se pa sme poleg svecke právde samo slovenski včiti katekizem i je v nikšo formo ne dužnost deci tüdi vogrski ka-tekizmuš si spravili. To právda ne žele ne cerkvena i državna.
Siromaški je naš narod, na jezere more odhajáti v tüjino si krüha iskat,
Vnogi nema na sol Zakaj bi záto želeli od njega dár, da si nema vnogokrát kaj v zobe djáti!
Zakaj pišemo to ? Zato naj sta-riši znájo, kaj právda veli i jo morejo zdržati tak, da ne bo na kvár düšam nemrtelnim. Zato ka se vera samo po maternom jeziki more popolnoma ra-zumlivo razlagati, kak Bog žele piše-mo to naj stariši poleg právde to že-lejo i zahtevajo po šoláh z enkráj, z drügikráj pa naj po nedeláh i svétkih sami ga tüdi svojoj deci tak razlagajo.
I če stariši pri razlaganji kaj ne razumijo ?
To rávno ščémo iz teh vrst vüp-rinesti.
Če kaj ne razumijo, naj opitajo vrejevaštvo Novin. To bo odsehmal odgovore davalo na to razlago gledoč. Samo opitati trebe na ednoj kárti: Zakaj je to, ali kak je to, kaj maticérkev vči i dámo odgovor.
Prvo Pitanje z odgovorom naj tü stoji ?
P. Zakaj se vči navuk verski?
O. Záto, ka če ga ne vem, ga ne morem zdržati. Kristuš je pa samo tistim obečo nebo, ki njegove zapovedi zdržijo : „Će ščeš iti v živlenje, spuni zapovedi.“ (Mát. XIX. 17.)
Glási.
toga je zgorelo 40 plügov više Szombathelya v fari Incédskoj. Posestnik loga je gr. Batthiány Ivan.
Breg se gible v Udine pokrajini na Taljanskom. Premikávle se Korone gora. Že je vnogo logá goric, njiv požrla. Bojati se je, da bližanje občine Caluzatte Vito Desiro i Vito Altagli-mento tüdi prejdejo. Stanovniki si že v shrambo devlejo, kaj si li morejo.
Odaja. V Dolnjoj Lendavi pri ka-peli so k odaji gorice pokojnoga Pé-terka Jožefa dovice. Goric je 1 plüg: k njim sliši tüdi hiša, klet i krnica (preša). Vcenjeue so za 3400 K. Zanimiv« naj se oglásije pri posestnici v Beltincih.
Smrt. Vmrli so pri Sv. Jürji Bo-rovnják Janoš v 85-tom leti svoje starosti ; 27-ga márciuša so jih pokopali. Té človek so v s svojem dugom živ-lenji prek praga zdravnikovoga nikdár ne stopili niti zavolo zobne bolezni ne.
Zavrnjena moldbenica. Vogrinčič Štefan z krašec je proso z nekimi drü-gimi, naj je milostiven višešnji pastér od dužnost oprostijo, da bi k povanji nove jelenske šole plačüvali. Pod št. 1940/914. je odgovorjeno nazaj, da se tá prošnja ne more sprejéti.
Smrt jihva ločila i zdrüžila. V Ivánegerszegi je vmrla v 83-em leti svoje starosti Nagy Ludovika žena ob edenajstih v noči, za edno vüro pa mož za njov.
Preprečena žekucijo. V Berkovcih sta nikšo právdo mela Horvát Jauos i Koltay Ivan. Koltay je zgübo právdo i
da je ne mogeo plačati, dobo je žek-ucijo. Ekzekutor je ščeo roštao (mlin) gorpisati, ali na to je tá skočo Kol-tay-ovovoča, je pisma razčesno, ekze-kutora pa z dvora stirao. Právdo so proti njemi podignoli zavolo nasilstva proti oblast. Szombathely-ska podnija ga je samo na 2 dnevno vozo obso-dila zato, ka je v tom včasi dosta nesreče meo, mrla njemi je naime žena, sin pa odnoro.
Popravek- Dühovne vaje se za dekle začnejo v Celji, 4-ga maja večer ob 6-ih. Naprej trétjega je slovesnost sv. Jožefa, pri šteroj so vnoge dekle rade nazoči, záto nikaj ne škodi, če so že trétjega tam.
Na znánje dájo Rožam čerensovski plebánoš Vogrinčič Bcldižár, da v pér tek i v Soboto vsaki tjeden se hodo za kotrige živoče i preminoče sv. meši slü-žile, mod šterima naj se Čislo moli. Če bi na tedva dnéva kakša drüga silna meša prišla, rožna meša, se te na drügi den prestavo
Prvi april je vnogo smeha prineso čerensovčarom. Ki dveri, ki kola, ki potače se je mogo iskati. Po celoj vesi so nekši huncutje vse na opak obrnoli. Pri Cigan Ivan! so dveri dolvzéli i v mlako vrgli, potače pa spremenili na kolah, pri Baligáčovih so kolesel na kola potégnoli, pri Štafarvih kola na cesto odpelali itd.
Vudné so pa pá vnoge vkanili. Doktora so semtam gonili po vési zobé mikat-bolo pa nikoga ne ; — pisač se malo ne nog spotro, tak je bežao z pisárne domo, ka se njemi bik praj rogel dolvdaro pa je lepo privézani stao pri jaslah ; te trétji je pa na pošto hodo zaman, te štrti pukšeni práh kü-püvao za krajcar itd.
Té aprilske norije že od nigda sveta gorstojijo i če so poštene, lübav-ne, naprávijo smeh i dobro volo. Kvár i neprilika se pa ne sme delati.
Automobilska V0Žnja bo medLen-davov i Radgonov, če se poravnajo dotični krogi.
Samomor. Bogdan Janoš financ se je v Lendavi strelo zatogavolo, ka so ga v cesti ne naprejdjáli. —Poniz-nost Kristušova njemi je falila.
Vtopleniki. MedLegradomiDrnjom na Drávi se je prevrgo en čun, v šte-rom sta sedela eden mozák i eden dečko. Obá sta se vtopila. Štirje so vidili nesreče, ali pomágati so njima ne mogli, záto ka je voda prevelika bila, ládje pa ne so meli.
Sobočke šole zidanje je vcenjeno za 86,665 K 25 fil.
Živinskoga sejma ne bo v Lendavi na veliki četrtek zavolo küge.
Ogenj je bio v Murakereszturi; 23 hramb je zgorelo.
Spadno je S kol Šebjan Jožef v Lentibi i nego si je potro.
JÜnec je razmrcváro svojega gos-podára Egi Ferenca v Bagoli, kda ga je pri napájanji bio, záto ka je ne šteo piti.
1914. april 12.
NOVINE
7.
Aprila 1-gá so ednoga nedoraše-noga deteta telo najšli kre železniške poti med Sobotov i Kermedinom. Nesreča peršona je na vláki porodila i skoz okno lüčila. Imé njoj je Finta Treza z občine Keményfa. Kdaozdrávi, jo pred sodnijo postávijo.
Pomirovlenje (pensio) Pósfay Pon-gráca sobočkoga sodnika je ministers-tvo dovolilo.
Rrijéti ponočni razbijačje. V Bel-tincih so se v zadnjen časi ponoči vršila takša razbijanja, ka je že ne bilo za prestáti. Dečki, ki se še nanč ne za stelingo, ki so še v resnici dečáčje, so vršili tak gvda dela, štera nikak nedeljo časti ne njim pa ne njuvim starišom. Te junáke je doségnola roka pravice. Aprila 1. so je zasledili orožniki (žandarje) v osebah: Glavač Andraša sin Stevan. Pozdérec Miška, Žálig Jožef, Vörös Franc, Lebar Ivan Gujtma-nov, i Žálig Števan, pa je zdaj posta-vijo pred sodnijo kje do se mogli za-govárjati za svoja nečedna djánja. Na svetlo so tüdi prislo veči, štere v slabo lüč postávlajo nisterne hiže, štere hiže so ovak na dobrom glási, štere pa tem ponočnjákom dávlejo prostor pa ?pos-vét, ka se pri njih zebérajo pa delajo svoje nespametne naklepe. Vüpamo ka se tüdi té hižé streznijo i ka do starišje bole pazili na svoje sine, potom do stanovniki v Beltincih zanaprej meli mir, kak ga majo stanovnicje po drügi vesnicaj.
Vkrádnjena mešterska tábla je bila v Beltincih, pri šoštari Škáfar Jožefi, med 29 i 30 marcom. Najšli so jo Ižekoski moški aprila 5 zajtra pod moštom poleg Košarove hiže. Vesi je znam ništernoga preveč pekla i jo je odneso pod most. Nego vüpamo, ka tüdi te močni junák pride v roke pravice, ka de se mogeo zagovárjati za svoja pridna dela.
Cena inseratov (oglasov) v Mali
Edna stran stoji iz 24 kock V2 stráni	12	„
7s	.	8	„
m	> s	6	r
Ve	»	4	„	e
Ve	-	3	„	e
V12	■	2	„	i
Vsi	»	1	■ »	o
Cena edne kocka je za enkrátni oglás 1 K 50 fil., za dvakratnoga 3 K; za trikratnoga 4 K. Za večkrátni og-lás poleg pogodbe z popüstom od 10-30%-
Gospodárstvo.
Kak naj pomagamo setvam, štere so slabo*prezimile? Kak znaglič se začne narava na sprotoletje büditi, naj bo skrb vsakoga kmeta, ka setvam, štere so slabo prezimile, pomaga pa je pošivé. Setvo gor oreti, to je še to zadnje, pa se naj včini samo te, gda je tak redka pa slaba, ka drüge pomoči več nega za njo. Zato si tü moremo dobro premisliti. Či je vremen dobro, pa se setvi pomaga v pra-vom časi, se dostakrat dosegnejo tak 'lepi us-pehi, pa se setva natelko popravi, ka se človek sám čüdiva nad njov. Slabim setvam lejko s tem najbole pomagamo, či njim pognojimo po vrhi s takšimi snovmi, štere se v zemli hitro raztopijo, pa štere rastline lejko hitro povžijejo. Nešterni skušeni kmetje preporačajo v pomoč slabih setev eilski soliter, drügi pa pravijo, ka je najboše vrednosti, pomagati s kalijom, s fosforovov kislenov pa z dušcom. Po takšem so za gnojenje po vrhi najboše gno-jila na sprotoletje : kalijova sol, superfosfat pa čilski soliter. Ta troja gnojila majo vse od-zgora imenüvana redilne snovi v sebi, vzeti pa trbe) na eden plüg :
100 kg. 40 odstotin kalijove šoli,
200 kg. superfosfata pa 70 kg. čilskoga solitra.
Gnoji se lejko z vsemi tremi gnojili na-ödnok, či je dobro vküp zmešamo, ali pa dva-krat; drügo gnojenje sledi pivomi na dva ali tri tjedne.
či se je na površji zemle napravila trda skorja, pa se setva zavolo toga nemre prav razvijati, je dobro, či jo povlačimo. Pri povla-čenjej se napravi raha plast, štera jako dobro vplivle na odspodi ležečo zemle. Zemla ne postane zlejka ven skorjasta, tüdi pri močnom dešči nej, liki spije vodo kak goba. Zvün toga pride tüdi zrak ležej do korenja, pa se tak cela rastlina začne lepo razvijati.
Kotati setvo na sprotoletje pa trbej v takzvánoj „redkoj“ zem i, to je ná takšoj zemli, štere zgoránjo plast je zmrzlina z rastlinami vréd preveč zdignola od tál, tak ka se setvi odtrga korenje. Prinas pravimo na takšo setvo, ka jo je „sren potegno." Pri takšoj setvi ko-renje, štero je z ednim krajom spretrgano, nemre priti do vlage, zato postane setva žuta pa se začne süšiti. Navadno pravimo, ka .je setva pozebla. Tomi pa tak odpomoremo, či setvo na sprotoletje rane povaljamo ali poko-tamo z lesenim valókom. To valékanje priiisne odtrgano korenje nazáj k zemli, zgoranja plast postane nato bole vlažna, pa de se nam setva Iepo záčala zeleniti.
Pripomba. V tom spisi smo priporočali umetne gnojila, či ravno ka so šče ta gnojila po nešternih naših vesnicaj zevsema nepoznana. Včinili smo to zavolo tistih, ki so se že s tem gnojenjom zoznanili, ovim pa naznanimo, ka mamo želo šče letos v naših Novinaj dosta pisali pa razpravlati od umetnih gnojil, pa zoz-naniti naše vrle kmete ž njimi natelko, ka de v jesen že znao vsaki delati poskušnje z tem gnojilom.
Cena
Pšenica má 24-40	—	24-80	K
žito	18-40	—	18-60	K
ječmen	15*60	—	16-—	K
oves	15.--------15-40	K
kukorica 16 K po 100 kil. v Szom-bathely-i.
Sena meter 81-------9’40 K
luceme	9*60 K
slame	4 K v Budapešti.
Svinjsko meso na živo vágo 132—154 fil. kila.
Pošta
Koz. Ant. Satahovci. Serci v Žetince sem poslao od aprila mal novine, prle sem ne znao, če je trebe poslati. Ne boj se, ne prejde naš materni jezik. Molimo samo dosta k BI. Dev. Mariji, naj nam ga obdrži i mi si ga tüdi bránimo i zagovárjajmo proti tistim, ki nam ga napádajo. Vogrska právda nam ga ne bráni rábiti, gučati, v njem pisati, čiteti, ne sramttj-mo se ga záto i tistim, ki nam ga vzóti ščéjo samo to Božo zapoved glásimo: sódma: ne kradni. So naime takši bedáki, ki glasijo i se za to tüdi trüdijo, naj naš narod zapüsti svoj jezik ga zavrže. Ki v drűžbah kajtákšega mo-drüjejo, le odločno zavrnoti z rečmi: sódma : ne kradni. Mi se ne bránimo vogrski včiti — ali svoje matere zapüstiti pa nik ino nikdár ne smemo. Včinoli bi pa to, če bi zavrgli, njeno reč. Gde nam právda dovoli svoj jezik meti — tam z zahvalnostjov živimo stov pravi cov.
Mekiš J. Nuskova. Zodosta je tri štrtine plačati. Ki pa ščó slobodno celo dá. Potre-büjemo taki Ovi drügo štrtino té drügi frtao, gda morejo, tüdi naj pošlejo. Hvála na trüdi.
Št, Küh. Bratonci. Novine v dotično mesto hodijo. Oglásov ceno nájdete v denéš-njoj številki.
J. Kočar. Steelton. Pišite na naslov: Katoliška Bukvarna v Ljubljani, Krajna, Aus-tria. Dobi se da dvoje svóto pismo: Wolfovo, štero má 24 k. cene, i Lampetovo, štero má 32 k. cene. Oboje je zvézáno po toj ceni. Poštnina so spozosed more platiti. To drügo sveto pismo je spodobami narejeno i je izdala Drüžba Sv. Mohorja. Zvolite si. To drügo bo bolše po mojem sodi. Meni tüdi lehko pišete. Pozdráv vsem.
Vőren. Hvala, da si bogao. Molimo i bomo meli vsi vüzem, ešče bole pa trpimo ; po trplenji je naime vüzemska zarja počila. Križ gléda i odpira grob.
Za krátek čas.
Rešitev vgange.
Trijé so šli v edno prázno hišo. Prvi se zvao Nikák, te drügi Pa, le trétji pa Nišče. Obprvim je vüprišo Nišče, zatém Nikák, nostri je ostáo tak Pa, te trétji.
Prav so vgonili: g. Tkálec Viljem z če-rensovec. Kodila Ludvek z Tišine, Kreslin Jožef z Veržeja, Sreš Jánoš z Bratonec, Keréc Anton z Canko?e, Hegedüš Štefan z Petánec, Balažic Štefan z Beltinec, Miholič Trezika z Bákovec, Švarda Ladislav s Brezorice, Raj-nar Franz z Bakovec, Gábor Števan z M. Po-lane, Cigan Marko z Belotinec, Smeh Jožef z Bogojine, Zalik Vanč z Žižkov, Gomboši Franc z Kroga, Toplak Štefan z Renkovec, Horvát Štefan z Melinec, Zver Franc Matkov z Adrijánec. Pri vleki se je Švarda Ladislava ime potégnolo, bnigo je dobo tak té.
8.
NOVINE
1914. april Iti.
Zamuši, 1914. februora 28. Pošt. gospodje
Sewér M. és Társa
Hum, u. p. Ormož.
Jaz sem dobo Vaše cenj. pismo od 20, t. m., in Vam odgovarjam da sem z motorem in velikov mlatilnico v ki sem jo lansko leto od Vasnaroči, celo zadovoljen, in moram Vas pač z mirnov vestjov vsakomi svojemi prijateli kak najtopleje priporočiti. Tüdi Vaši brzoparilni kotli, ki so si je na ročili posestniki od Vas so mnogo bol-jši kak z drügih fabrik, pa zato, da hitro kühajo in so iz močnoga železa, pa ne s pleha napravleni. Tüdi je ob-čina zadovolna z mlinom i z žagov, ki jo od Vas imajo.
Vsi Vas povsod priporočamo. Pro-sim da mi še poš!ete od preše pa seč-kara cenik, ka bom še si iste naročo. Lepo Vas pozdravim in se priporoča
Janoš Gáwes m. p.
Zamuši, p. Moskanci.
Priprava za leženje piščanec je desetkrat vékša.
Naročile se
Pripravo za val-jenje picekov
od tvrdke
Drozstvo Jiospodáí
v Miloticich n/Bečvou. Morava.
Zahtevajte cenike od vseh pe-rotninorejnih priprav.
To je tisti stroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator R.T.
Budapest, VI., Lomb-utca 11.
Sewér M. és Tsa
Hum, p. Ormozs.
Stajer.
Priporocsa razne kmetijszke sztroje, motore na benzin i ogenj, rocsne mlatilnice, szecs-kare, pumpe za sztüdence, brzopárne kotle, vet rence, (binte, rostále, mline) triere. Plácsa sze lehko na obroke (r$te) na vecs let. Veliki cenik sze doposle brezplacsno na prošnjo.
„Ce je što siromák,“ právi pred-govor, „má pred šebov troje mogoče pripetjé: ali bo njegov sosed takši si-romák, kak on, ali pa obá od gládi merjéta.“ Najbolše je po mogočnosti obogateti. V zdajšnjem časi, v šterom valájo reči »skrbi se i Bog se bo skrbo
zaté“, je mogoče to doséči skrblivim. Najbole zahválno i nájbole hasnovito za vesnice je küija reja, ali samo te, če je prav vpelana i rábi te nájnovejše nájdbe v tom dugovánji. Gorpozávamo čitetele na „Norma“ ali „Land“ leženja ali valjenjá pripravo štera je poleg
svoje priličnosti perotninorejcom vsak-denešnja potreba i štera se dela pri Gospodárskom Drüštvi v Miloticih pri Bečvom na Moravskom, Pišite vi še dnes v to fabriko po cenik No 1. za pripravo, štera piceke ležé (vali) i drügo škér za kürorejo.
Njomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.