P.b.b kulturno -potHicno glasilo Motorne žage znamk: Stihi, JO-BU (Tiger), IJiiioneor — že od Sil. 3.900,— naprej vam nudi Johan Lomšek Tl H OJ A 2, P. Dobrla ves — Eberndorl (tel. (04237) 246 Štedilniki, peči in kotli vseh velikosti stalno na zalogi. — Naročite takoj. — Zahtevajte ceniki — Brezplačno predvajanje žag in dostava na dom. s v e./ o\/nih in . dom ačih do g o d kov Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostanil klagenlun "v . Izhaja v Celovcu - Erscheinungsort Klagenfurt LETO XIV./ŠTEVILKA 45 CELOVEC, DNE 5. NOVEMBRA 1964 CENA 2.— ŠILINGA Pomemben dogodek (Dr. Valentin Inzko) Odbor Družbe sv. Mohorja v Celovcu je ustanovil »Janežičev sklad“ za pospeševa-nje literarnega dela med koroškimi Slovenci- Kot prva je Mohorjeva družba položila v ta sklad 20.000 šilingov. Vsekakor lepa vsota, ki bo vzpodbudila marsikatero slovensko ustanovo ter marsikoga med Slovenci, da podpre na novo ali pa ponovno delo ter stremljenja naših mladih literatov. Kaj se nam zdi na ustanovitvi »Janežičevega sklada" tako pomembno? Predvsem spoznanje, da je treba našo mladino pri njenih naporih za narod vsestransko podpreti- Naši mladjevci so izdali doslej pet štetih »Mladja", literarnega glasila, ki je vzbudilo na Koroškem, a tudi preko naših ^eja, veliko pozornost ter tudi priznanje. priznanje so si mladi koroški pesniki 'n pisatelji prislužili; v kolikor so se uvelja-VlJi> je treba to pripisati njihovi vztrajno-sti ter njihovim resnim naporom, poživiti n^cd koroškimi Slovenci literarno dejavnost. Zares je naše literarno delo skorajda za-mrio. Izgledalo je, kot da kljub tako pri-sicni, pristno koroško-slovenski, docela do-jnaei izpovedi Milke Hartmanove ter Va-entina Polanška nihče ni več veroval v ka- 0 literarno pomlad med Slovenci na Koro-■rfem, ako izvzamemo sotrudnike številnih etnikov družinskega, oziroma versko-kul- rnega mesečnika »Vera in dom“, ki so se ^vedali, česa najbolj manjka koroškim Slovencem, namreč domačih glasnikov-pesni-Kov in pisateljev, kateri naj bi poživili zani-nianje za slovensko besedo v deželi v času, n so narodne korenine še tako zdrave, da zmogle pognati novo življenje. Glede jezika, vsebine, idejne vrednosti tCr °blike literarne izpovedi je bila marsika-,^a beseda že spregovorjena. Padale so t e ‘n krivične obsodbe, vmes pa je bilo n mnogo stvarne kritike. Prav teh glasov - adina ni prezrla. Zaveda se tudi, da se ji Pomagalo premostiti težave prav tam, ler jim sama ni mogla biti kos, če pomi-‘n*0 n. pr. na tisk njihovih petih številk adja“- Slovenske ustanove, vsi oni slo-J'ns,sfV°tnih društvih, dočim je šola v pretek-1 tozadevno odpovedala. Johnson • zopet predsednik Volitve za predsednika Združenih držav Amerike so končane. Ponovno je zmagal dosedanji predsednik, demokrat Johnson. 72 milijonov državljanov Združenih držav Amerike je volilo včeraj svojega 37. predsednika. Volitev ameriškega predsednika je ena izmed najpomembnejših odločitev za ves svet. Predsednik Johnson je dobil nad 60% vseh glasov. Da bo zmagal, je postalo še posebno jasno v sredo zjutraj ob 4.30 (po srednjeevropskem času), ko je bilo znano, da sd je priboril očividno zmago v zvezni državi Mdinois. V 19 zveznih državah, kjer je prej imela večino republikanska stranka, so sedaj zmagati demokrati; nasprotno pa si je v petih zveznih državah z dosedanjo demokratsko večino v torek priboril zmago republikanski predsedniški kandidat Gollidtvater. Tudi pri istočasnih volitvah v ameriški kongres (parlament) je zmagala demokratska stranka. Hkrati so bile tudi delne volitve v ameriški senat, pri katerih sta kandidirala tudi oba brata pokojnega predsednika Kennedyja: Edward in Robert. Po zadnjih poročilih sta bila oba izvoljena. Robert Kennedy, bivši pravosodni minister, je bil izvoljen za senatorja v New Yorku in s tem premagal svojega republikanskega protikandidata, senatorja Kenneth Kea-tinga. Volitve so se začele v nekaterih zveznih državah že ob 13. uri (po našem času), v drugih ob 16. uri. Na vzhodu so zaprli vo-lillme lokale ob 23. uri; v Kaliforniji so se končale volitve šele ob 5. uri zjutraj (po našem času). Najkasneje so bile volitve končane na Aljaski, in sicer v sredo, ob 8. uri zjutraj. Vsi štirje kandidat je za predsedniške volitve so preživeli voliilni dan v domačem kraju: Johnson v Austinu (Teksas), Gold-water v Phonixu (Arizona); Humphrey v Beverly (Minnesota) in Miller v Lookbord (New York). Lyndon B. Johnson Predsednik Združenih dužav Amerike Lyndon B. Johnson je bil rojen 27. avgusta 1908 v Johnson City (Teksas). Je član »Cerkve Kristusovih apostolov". Njegovi starši so bili farmarji. Z 29 leti je bil izvoljen — pod predsednikom Rooseveltom — v ameriški kongres (parlament); s 40 leti pa je bili že senator. Od leta 1953 je bil najmilajši voditelj demokratske frakcije v senatu in v veliki meri soodločujoč za politično dajanje in nehanje Združenih držav Amerike. Leta 1960 se je zaman potegoval, da bi ga imenovali za predsedniškega kandidata (nasproti Kennedyja). Pod Kennedyjevo vladno dobo je bil Johnson podpredsednik Združenih držav Amerike. Po smrti Ken-nedyja — 22. novembra 1963 — pa je postal predsednik. Lyndon B. Johnson je uresničil zakonske osnutke pokojnega predsednika Kennedyja: zakon o enakopravnosti vseh državljanov Združenih držav Amerike in zakon o davkih. Izdelal je program za boj proti »uboštvu". Or. Kreiskv v Budimpešti Slovesen sprejem našega zunanjega ministra v Budimpešti Pretekli 'teden je bil avstrijski zunanji minister dr. Kreisky tri dni na uradnem obisku na Madžarskem. V Budimpešti so ga sprejeli s častmi, ki so sicer običajne samo pri sprejemu državnih predsednikov in vladnih voditeljev. To je po dolgem času prvi uradni obisk nekega avstrijskega vladnega zastopnika na Madžarskem. Zadnji tak oilbšk sega precej daleč nazaj v predvojne čase. Takrat je uradno obiskal Madžarsko zadnjič zvezni kancler dr. Schusohnigg. Ko je avstrijski zunanji minister dr. Krei-sky ob 5. uri popbldne prekoračil avstrij-sko-madžarsko mejo, ga je sprejelo odposlanstvo madžarskega zunanjega ministrstva. Tri ure pozneje je prispel salonski voz na budimpeštanSki vzhodni kolodvor. Tu so našemu zunanjemu ministru izrazili S Slovensko gimnazijo, z novo slovensko učiteljsko generacijo, s pojavi prvega slovenskega meščanstva med nami, z razgibanim slovenskim literarnim ustvarjanjem v zamejstvu ter drugod po svetu, je ob današnjem splošnem stremljenju, človeka čim širše in globlje izobraziti, pač razumljivo, da bo morala tudi Mohorjeva družba prilagoditi svoja pravila zahtevam sodobnega časa ter si ustvariti v dobi vsestranske duhovne preorientacije ob sodelovanju mlade pisateljske generacije novo, modernim načelom ustrezajočo književno tradicijo. Stavbe Mohorjeve so v glavnem obnovljene, tiskarna ima trdno gospodarsko osnovo, v kratkem bo odprta nova knjigarna, začelo se bo z gradnjo doma akademikov na Dunaju. Da je Mohor»eva na tem. da si izoblikuje tudi novo, sodobno duhovno lice, pa je dokazala sedaj z ustanovitvijo »Janežičevega sklada". Vsekakor dejanje, ki mnogo obeta. dobrodošlico in ga pozdravili člani madžarske Vlade z zunanjim ministrom Janošem Petram na čelu. Na »Trgu herojev" je dr. Kreisky položil venec. Njemu na čast so priredili državni sprejem v hali parlamenta, kjer je bil navzoč tudi državni predsednik Ištvan Dobi. Dr. Kreiskega je sprejel tudi ministrski predsednik Janoš Kadar. V madžarskem zunanjem ministrstvu pa sta dr. Kreiisky iim njegov madžarski kolega Janoš Peter podpisala pogodbo o perečih finančnih vprašanjih. Tu je šlo za premo-ženjisko pogodbo. Ta namreč predvideva odškodnino za posestva avstrijskih držav-llljainov, kajti Madžari so številna premože-nja im bivša gradiščanska posestva po drugi svetovni vojni zaplenili. Dalje sta mini-istra podpisala še pogodbi: o poočitovanju skupne državne meje iim o postopku preiskovanja mejnih pripetljajev. Medtem pa bodo pogajanja o pogodbah: pravne pomoči, o potniškem prometu, o carinski odpravi lin o iražširiltvti kulturnih odnosov med obema državama nadaljevali. Kancler dr. Klaus sprejel delegacijo gradiščanskih Hrvatov Pretekli teden se je zglasila pri avstrijskem zveznem kanclerju dr. Klausu delegacija gradiščanskih Hrvatov. Kakor je znano, vsebuje člen 7 avstrijske državne pogodbe tudi točna določila glede narodnostnih pravic hrvatske manjšine na Gradiščanskem. Zato Hrvatje upravičeno smejo pričakovati, da bo država tozadevna določila izpolnila tudi po duhu pogodbe. Razveseljivo je, da se je kancler dr. Klaus tako živo zanimal za manjšinska vprašanja na Gradiščanskem ter je ponovno med razgovorom poudaril, da je v interesu Avstrije, ako podpira narodne skupine. Položnice, ki so priložene naročnikom na Koroškem, so namenjene vsem dobrim srcem, ki hočejo prispevati v »Janežičev sklad". KRATKE VESTI • Blizu železniške- postaje Langhagen na progi iz vzhodnega Berlina proti Rostocku se je pripetila huda prometna nesreča, ki je zahtevala 18 smrtniiih žrtev, sto potnikov pa je ranjenih. Brzec se je zaletel v loko-moitfivo tovornega vlaka. Pet vagonov se je iztirilLo; ranjene potnike so prepeljali v bližnje bolnišnice. e Prvič v letošnlji jeseni je legla na južno Anglijo tako gosta megla, da so razen londonskega zaprli tudi letališče Gatwick iim, Birmingham. V megli, ki je zmanjšala vidljivost na 15 do 20 m, je trčilo pet avtomobilov; dva potnika sta izdihnila na kraju nesreče, 14 ljudi pa je dobilo razne poškodbe. Letala z evropske celine so pre-usmerjaili na letališče v Manchestru, tista iz AmeirCIke pa v Frankfurt. Vlaki so imeli do pol ure zamude, na cesti Lomdom-Bšrming-ham so Videni aVtcmobTJislti ma nekaterih odsekih le kakih pet metrov daleč. Vreme-noslovOi so napovedali še gostejšo meglo. Gverilci uničili 28 letal ZDA V medenje zjutraj so južnoVieitnamski gverilci Vletkang bombardirali sajgonSko letališče Biem Hoa, ki je oddaljeno komaj 20 kilometrov od Sajgoma in je najvažnejše ameriško oporišče v Južnem Vietnamu. Ameirličamli so utrpeli hude izgube: štirje ameriški vojaki so bili ubiti, 20 pa je bilo hudo ranjenih. Poleg tega so uničilli ali poškodovali 28 težkih bombnih letal tipa „B-57“. Bombardiranje letališča je trajalo 30 minut. Napadalci so uporabili šest možnarjev in so iz mjiih streljali iz razdalje komaj 800 metrov. V Was|hing|tonu je napad na letališče povzročil veliko razburjenost. Takoj so sklicali nujna posvetovanja. Predsednik Johnson se je sestal z Ruškom in MoNemaro. Ta napad ocenjujejo ikot doslej najhujši napad Vietlkonga na pretežno ameriška oporišča v Južnem Vietnamu. Arabski kralj IbnSaud odstavljen Radio Meka je (javil, da so odstavili kralja Sauda in da je bil princ Fejsal imenovan za novega kralja Saudove Arabije. Novi kralj Fejsal Ibn Abdel Aziz je znan kbt doisbopen za moderno civilizacijo in velja za dobrega dilpllomata. Praktično je imel oblast v rokah od leta 1958, ko je moral njegov starejši brat kralj Saud prepustiti večino svojih pravic pod pritiskom oblasti. Marca letos je Fejsal prevzel tudi naziv podkralja in regenta. Fejsal velja za predstavnika naprednih tendenc v Islamu. V zadnjih letih je Skušal doseči, da bi se njegova država razvijala v moderno državo in da bi opustila razne tradicije. Pri tem pa je moral biti zelo previden, kar je Saudova Arabija močno zaostala dežela. Kralj Saud je Vladal Od 9. novembra 1953. Njegov oče in oče Fejsala je postavil temelje sedanje države leta 1932. Politični teden Po svetu TAJNI DOKUMENT OBJAVLJEN V KREMLJU V italijanskem tedniku „L’Espresso“ so objavili najvažnejše odstavke obtožbe, ki jo ,je na [plenumu centralnega 'komiteja prebral Miihail SuSlov. Gre za tajni dokument, ki ga je izdalo sovjetsko vodstvo partije, da bi tako z njim seznanili podrejene vodi-itellje o dogodkih v centralnem komiteju. Na tem mestu podajamo najvažnejše točke Obtožbe: 1. Hruščev se je. Obdal s kultom osebnosti lin prti tam stalno kršili načela kolektivnega vodenja lin odločanja. 2. Hruščeva so zaradi tega že enkrat opomnili in je svoje napake tudi priznal. Takoj nato pa je zopet zapadel v stare napake lin sam odločal o stvareh, ne da bi prej vprašal partijo. 3. Njegova samovOlljnost se je izkazala kot močno škodljiva, predvsem v odnosih s tujino. Vsa potovanja v inozemstvo, ki jih je Hruščev pod vzel od leta 1962, je sto-iriil na lastno pest, ne da bi se o tem posvetoval af obveštil partijo. Hruščev je zaupal taka potovanja tudi svojim prijateljem liln sorodnikom (n. pr. Adžubeju), čeravno niso 'imeli niti on niti prijatelji oziroma sorodniki pravice do takih inozem-Skilh poisllamstev brez vednosti partije. 4. Uspehu takih poslanstev v tujini so bili večkrat škodljivi za Sovjetsko zvezo. 5. Ko je bil- Hruščev na uradnem obisku v Egiptu, je odlikoval egipt. predsed. Nas-serja din maršala Amerja za „heroja Sovjetske zveze", čeravno podeljuje taka odlikovanja samo pnezildiilj Vrhovnega sovjeta. 6. Hruščev Ije večkrat poverili svojemu zetu Adžubeju 'skrajno kočljive naloge v inozemstvu. Zadnje tako poslanstvo je vodilo Adžubeja v Bonn, kjer je sprejel predloge, ki so bili za partijo popolnoma nespre-jemlljjivti. 7. v času kitajško-andijskega obmejnega spoira je nastopal Hruščev v korist Indije na tak način, da je to silno negativno vplivalo na takrat začeta soVjetsko-kitajska pogajanja. 8. Hruščeva izjava, da ima Sovjetska zveza tako strašno orožje, ki bi lahko popolnoma uničilo svet, je vzbudila po celem svetu ogorčenje ta preplah. To je bila ena od mnogih izjav, s katerimi je Hruščev stalno škodoval koristim Sovjetske zveze. 9. Hruščev je preprečil vsako zdravo načrtovanje s tem, da je izdajal sam odločitve, ne da bi prej seznanil pristojne organe. 10. Največjo škodo pa je Hruščev s svojimi odločitvami prizadel partiji, industriji ta kmetijstvu. 11. V kmetijski politiki je Hruščev nekje začel, potem je pa stvar večkrat brž spremenil, ne da bi o tem poprej premislil. 12. Hruščev je lahko razpolagal z državnim denarjem Sovjetske zveze brez vsake izjave im brez posvetovanja. Tako" je vzel n. pr. naložen denar iz nekega industrij-sfcega področja lin ga dodeli drugemu, s čimer je prišlo celotno državno načrtovanje industrije v nered, čeprav je Hruščev govoril stalno o porastu industrijske potrošnje, 'So ravno te njegove mere privedle do težkih zamud ta deloma celo do zloma te industrije. GOVORICE O ODSTOPU RADARJA IN ULBRICHTA Govorice, ki so se minuli teden razširile po Budimpešti o odstopu madžarskega ministrskega predsednika Janoša Radarja, je neki govornik urada za zunanje zadeve odločno zanikal. Na vprašanje urednika dunajskega časopisa „Kuriar“ Wamerja Stanzla, ki je bil v tem času v Budimpešti, je ta govornik izja-vlil: „Nimam nobenega razloga, da vam ne bi povedal, da o tem nič ne vem. Lahko vam celo zagotovim, da sem še pred nekaj minutami govoril osebno z njim. Sestala se ništa miti Vlada niti partija, da bi razpravljala o odstopu ministrskega predsednika Janoša Kadarja.“ Po teh govoricah, ki so krožile po Budimpešti, naj bi bil Kadar odstopil kot ministrski predsednik, vendar pa bi še nadalje obdržal mesto vodje partije. Za njegovega naslednika naj bi bil imenovan prvi namestnik ministrskega predsednika Gyula Kallai. Vladni govornik tudi niti ni omenil, da bi bila v bližnji prihodnosti talka sprememba možna. Tudi vzhodnonemški vodja partije Wal-ter Uibricht naj bi odstopil, po pisanju londonskega množičnega lista „Daily Mirror“. Časopis se je skliceval na svojega bonnske-ga poročevalca. Londonski časopis „Eve-ning News“ pa je pisal, da ugibajo v Berlinu zahodni diplomatje, če bo ostal Uibricht na svojem mestu. Vodje partije namreč ti že niso Videli v [Berlinu od 12. oktobra in tudi ni bil navzoč na nekem večernem koncertu, prirejenem na čast sovjetskega poslanika. stranka na različna dejstva: pdjačema bilateralna '(dvostranska) 'pogajanja Francije z vzhodnoevropskimi državami, gospodarsfco-pofllitični dogovor Pariz-Moskva z dolgoročnimi krediti in pa nepopustljivo zadržanje Francije pri pogajanjih o žitnih cenah. Slednje naj bi Služilo Franciji kolt povod za izstop iz EWG. De Gaulle sam je najavil, da bo v slučaju, če se ne bodo zedinili o cenah žita, zapustil Evropsko gospodarsko skupnost. DE GAULLE HOČE RAZBITI EWG Nemška socialistična stranka je pretekli teden vzbudila pozornost z novico, da je de Gaullle trdno odločen izstopiti iz Evropske gospodarske (Skupnosti (EWG) in da je o tem dobro poučen zabodnonemški kandler prof. Erhard. Nemško poslaništvo v Parizu in pri Organizaciji [severnoatlantskega pakta (NATO) dobro vedo, kakšno zunanjepolitično pot isi je začrtal francoski ministrski predsednik de Gaullle. Brez dvoma pomeni trditev nemške socia-lištifine Stranlke notranjepolitični napad. Vendar gospodarski izvedenci ne izključujejo izstop. FranCije iz Evropske gospodarske skupnosti. Nemški kancler Erhard o tej zadevi' do sedaj še ni podal izjave. -Svoje trditve opira Nemška socialistična ODPRTI PREHODI V BERLINU Oblasti Vzhodne Nemčije so pretekli teden odiprie prehode na maji med obema deloma Berllina, tako da lahko zahodni Berlinčani zdaj Obiskujejo svoje sorodnike v vzhodnem Berlinu. To so določili s sporazumom o prepustnicah, ki sta ga sklenila vlada Vzhodne Nemčije in zahodnoberlin-Ski senat. Do sedaj so- izdali že milijon prepustnic. PrebivaLci zahodnega Berlina imajo tokrat že -drugič priložnost, da svobodno prehajajo čez mejo v vzhodni Berlin, odkar iso to mejo zaprli 13. avgusta leta 1961. Po novem sporazumu bodo zahodni Berlinčani lahko potovali v vzhodni Berita od 30. Oktobra do 12. novembra in od 18. decembra pa do 2. januarja. Mnogi prebivalci zahodnega Beriina so dobili dovoljenje, da v tem času tudi po večkrat obiščejo vzhodni Berita. Prepustnice pa so ilzdali samo tistim, ki imajo v vzhodnem dellu mesta najožje sorodnike. in pri nas v Avstriji TEDEN JUBILEJEV IN PROSLAV. Dne 26. Oktobra 1955 — torej pred devetimi leti — so odšle zadnje zasedbene čete -iz Avstrije ta velja torej ta dan kot datum, ko je Avstrija -postala zares zopet popolnoma svobodna. V spomin na to je bilo tedaj uradno -določeno, naj se ta dan praznuje po vsej državi kot „dan avstrijske zastave". Da dobi njegova važnost še večji poudarek, so po mestih parade vojaških garnizonov in islaviiOlstna zaprisega novih rekrutov. V -Celovcu je bila vojaška parada na Novem -trgu; zaprisego je položilo 1100 rekrutov, ki -so nastopili svoj obvezni vojaški rok 1. oktobra t. d. — Tudi po šolah so se tega zgodovinsko -važnega dne spominjali s primernimi nagovori in proslavami. Naslednji dan, 27. Oktobra, smo letos prvič praznovali ,,dan kruha". S tem naj bi bilo poudarjeno, da je kruh še vedno „v-sak-dartji" — najvažnejši del -naše prehrane, Svoj čas iso ljudje imeli kruh, ta to večinoma tako iimenovani črni ali kvečjemu mešani, dosti bolj v časti kot dandanes, res kolt pravi „dar božji". (Saj se še dobro spominjamo, (kako so nas starši -učili, da je treba poljubiti vsak 'košček kruha, ki je komu padel -na tla-. In preden je kdo — navadno gospodar ali gospodinja — načel nov -hlebec -kruha, ga je z nožem prekrižal; po vernih krščanskih hišah je ta hvale vredna navada še ostala.) Da bi torej zlasti itudi naša -mladina znala bolj ceniti ta božji dar, je bil vpeljan „dan kruha". Tri dni nato — 30. Oktobra — je bil tretji v-ažnli dan, i-n sicer »svetovni dan varčevanja" (Sicer ga obhajamo 31. oktobra; ker pa je letos ta dan bila sobota, ko po novem [Službenem redu denarnli zavodi ne poslujejo, so ga preložili na [prejšnji dan). V celoti je bila ta dan naložena v avstrijske hranilnice zopet višja vsota kot lani. — Glavni namen tega dne pa je, vzbuditi zlasti pri mladini (že pri iljudskošolski) smisel za varčevanje. Zanimivo je, da ta ideja naleti iz -leta v leto na vedno bolj ugoden odmev pri mladini. Letos je ta vsota skoraj za 50 odstotkov Višja od lanske. vdria v kleti, kjer je napravili a veliko škode. Enako nevarno -stanje je bilo tudi- po nekaterih drugih predelih Koroške oziroma Avstrije (posebno na Gradiščanskem). Nevarnost je proti koncu zadnjega tedna nekoliko popustila, iker je v petek proti večeru nehalo deževati. (O katastrofalnih poplavah v sosednji -Sloveniji in še hujših na HrvatSkem, posebno v Zagrebu, smo deloma že zadnjič poročali.) Precej panike je -povzročili v prvi polovici prejšnjega tedna itudi potres na Dunaju in v Okolici, o katerem -smo na kratko že zadnjič poročali. K sreči ni bilo nobenih človeških žrtev im tudi materialna škoda ni znatna. Najbolj močno so ga čutili na Nižje--alvstrljlsfcam v Okolici Dunajskega Novega mesta ta 'Payerbacha ob južni železnici. IN TEDEN KATASTROF IN NESREČ Letošnji oktober -nas je s svOjim slabim -vremenom neprijetno presenetil kot že dolgo let ne. Dan za dnem dež lin deloma tudi že pravi snežni metež. Vremenoslovci pripovedujejo, da v Oktobru pri nas ni bilo toliko padaViln kot letos že od leta 1933. Vse to je 'imelo v nekaterih -predelih države 'katastrofalne posledice: poplave, zemeljske plazove oz. udore, snežne zamete ta polomljeno drevje. Posebno je bil ogrožen -niže ležeči del Vetrinja z okolico, kjer je voda vdria v več kleti oz. hiš ta je občina- razglasila izredno stanje. Deloma je prizadet tudi Žrelec z Okolico, li-buška okolica pri Pliberku, Okolica Železne Kaple (poškodovana je bila tudi železniška -proga pri Železni Kapli) itd. Vsepovsod je narasla voda poškodovala -ta razdrla več cest in BREZ LOVORIK IZ TOKIA ,.. Olimpijske igre v Tokiu so sicer že skoraj dva tedna za -nami, vendar po vsej Avstriji mnogi pristojni in nepristojni ljudje še vedno kaj pridno razpravljajo o njih — večinoma bolj kritično, če ne -kar ostro. Sanje o dobljenih kolajnah v Tokiu so se [razblinile v nič! Saj nismo dobili niti ene bronaste! Razočarano se je vrnilo iz Tokia avstrijsko športno moštvo, -katero je bilo sestavljeno -iz 59 aktivnih športnikov in 19 športnih funkcionarjev, tedaj skupno 78 udeležencev. Pravijo, da j-e stala državo ta „išala“ Okoli 3 'ta pol milijona šilingov! Da so bile nekatere druge države bolj kritične in ekonomsko misleče Ob izbiranju moštva za tokijsko Olimpiado, naj navedemo n. pr. Francijo, ki je približno petkrat večja od Avstrije, a j-e poslala v Tokio le 40 aktivnih -športnikov! »Mii, ki imamo, lahko damo!" so si menda miSl-ilii odgovorni či-nitelji. Kdo je kriv temu neuspehu oz. razočaranju, se -sedaj vsepovsod -sprašujejo ta išče-jo »grešne -kozle", na katere bi zvdMi krivdo za -to, da so avstrijski športniki v Tokiu s svOjlimi 9 dobljenimi točkami šele na 30. mestu. (Za primer na(j -navedemo, da so si Športniki Sovjetske zveze priborili 606 točk, oni iz ZDA pa 580 točk! »Naj gledamo 18. Olimpijske igre od -katere koli -strani," piše športni referent nekega večjega avstrijskega dnevnika, »ob koncu ostane le razočaranje za Avstrijo. Tega ne more odstranita -niti nekaj' manj-ših avstrijskih uspehov." Po njegovem mne-pju je temu neuspehu kriva precejšnja zaostalost -našega športa ta premajhno zanimanje prizadetih državnih organov za razvoj športa. Neki drugi avstrijski športni urednik pa ta avStriljSki neuspeh takole komentira: »V državi, kjer sicer -rastejo nove postaje za pečenje pišk kot ,gobe po dežju’, športna igrišča pa le redko kje, ne moremo pričakovati kakšnih posebno dobrih tekmovalcev." Bilo, kakor že bilo — sedaj moramo ugrizniti v to kislo jabolko ta se sprijazniti SLOVENCI dama in rl jazne ste višave, Jaz vem za deželo in -Kje so tistc, stezice — ustvaril lep uvod v izvajanje. f Avgust Kuhar Avgust Kuhar, brat pisatelja Prežihovega Vorafl' ca, je umrl dne 17. oktobra v Topolščici pri Celjn-K zadnjemu počitku so ga spremili v ponedeljek-dne 18. oktobra, v Ravnah na Koroškem. Njcg»' poslednji dom je v -Kotljah, v grobu brata Voranes- Nemška turneja slovenskih književnikov V Zvezno republiko Nemčijo je odpotovala te dni skupina slovenskih kjiževnikov, ki bo v Dortmundu, Loverkuscnu, Dusseldorfu in Frankfurt® prirejala literarne večere. Turneja je toliko p*1 membnejša, ker je prva toke vrste, ki so jo Prl pravile tamkajšnje nemške .ustanove, in sicer Iju1' ske univerze. Zasluge pri organizaciji ima ‘h’ Vladimir Houač, slovenski rojak, ki živi v Zahodu1 Nemčiji, za nastop v Frankfurtu pa profesor tam kajšnje univerze dr. Anton Slodnjak. Na pot 90 Šli: prof. Filip Kumbatovič, dr. Franjo Smerdu-Lojze Krakar in Kajetan Kovič. Na začetku vsakega literarnega večera bo Fd')’ Kumbatovič spregovoril o podobi in razvoju 4° venske lirike, potem pa bodo Franjo Smerdu, 1>IC’ vajalcc slovenske poezije v nemščino, ter pesnih11 Kajetan Kovič in Lojze Krakar brali pesmi ka-kih sedemnajstih slovenskih pesnikov. Začeli bodo Kosovelom in končali z Gregorjem Strnišo. Fes*®1 bodo recitirali seveda v nemščini, le po eno svoj’ pesmi bosta prebrala Lojze Krakar in Kaje111(1 Kovič tudi v slovenščini. Na univerzi v Frankfurtu bodo pogovori obširnejši. Književniki se bodo na poti srečevali z in-nišh1 mi književniki in z drugimi kulturnimi delavO-med njmi z ljudmi, ki bodo imeli opravka antologijo slovenske lirike v nemščini; ta an-toJ®' gija bo kar kmalu izšla pri ugledni zahodnoneU1 ški založbi. Navezali bodo seveda še nove stike u načenjali ali dopolnjevali dogovore o novih m1*® zmajih. Turneja lw> trajala dvanajst dni. * V s tam razotčararij-em, -katero Ihi lahko liilko omiillili, če Ihi poisllallii v Tokio- boUjeJ® brano -in manj -štavli-lno -m-oštvo! V foO'do& naj veli ja: temeOpto »pPljiutniiibi v roke din začeti čtaipreij [pripravljati s pravillniin siistematiičniilm [treniranjem za 19. Pliimpip5 igre, ki bodo lata 1968 v Mehiki! BO RES PREVLADALA PREMOČ CESTE? V drugi pctaviici preteklega tedna j-e Pr _ štdlniiško mesto Dunaj zapet doživelo ^ dne pocestne -poHiltične demonstracije: PT jjatdljii in -pristaši -bivšega socialističnega n°_ tranijieiga mii-misbra Fr. Olaha -so zlasti ^ pretekli -četrtek v večjem številu prišli d manstrirat in protestirat pred sedež ^o0( stva Socialistične -stranlke v I. okraju, M0 so bili ta čas zbrani nekateri vodilni član1 Z -ostrimi vzkliki iso zahtevali iponavf^ upoštavitev Olaha na njegova prej-šnija ‘S1^ bena mesta -ta hkrati odstavitev podkanch’ -ja dr. Fittermamna, pravosodnega minist dr. Broda -ter -glavnega predsednika AVsOT ske delavske (gindiikalne) zveze Anton* Benya. Ministra dr. Broda iso, ko Ije potiš«1 ^ poslopja na cesto, dejansko mapadlli. ta je , s težavo odnesel »zdravo kožo". Tudi pre sednilka Benya ni čakala dosti boljša o* da, vendar se mu je posrečilo še prav0^ sno pobegniti pred demonistriraj-očO' ogorčeno množico [socialističnega delaivst’ ,Oiahov primer" in s tem hkrati notfj*. rtja .kriza v AvštriljiSk-i socialistični streh* Sta -s temi dogodki dosegla -nov dramati^j vrhunec. Ker -so Itaki izgredi tudi oS^ javnosti bolj ali manj v škodo ta lahko P° Stanejo nevarni ter nikakor -niso v kč^f- i jj I i ir :Ž l 'I J r 2 t 0 . hUe sa fkoUat\eM k^e za 1.1965 Za letošnji Vseh svetnikov dan smo po našilh farah spet zvedeli, da lahko dobimo Mohorjiefve knjige kolt vsako leto. Tisti, ki so si pred imesed ogledali tiskarno Družbe sv. Mohorja v Ceflovou, so takrat že videli, da se knjige tiskajo. Sedaj so pa gotove. Sedaj isto izšle. Kaj nam (Je za letošnje jesenske večere priprarvilLa Družba sv. Mohorja? 1. Lepa koledarska knjiga Ze mesece nam ponujajo razne koledarje. Od raznih strani prihajajo in ponujajo. Toda noben drug koledar ni tako domač in naš, kot je Koledar Družbe sv. Mohorja. Vsaj tega bi morala imeti vsaka hiša po naši deželi! Letošnji Koledar je po velikosti sličen lanskemu. Odet je v lopo zeleno obleko, da se mu kar poda. Ko ga odpreš, te seveda najprej zanimajo svetniki in koledarski del. Napovedovali so, da bo morda kon-dii tudi koledar spremenil. Toda vidimo, da loga - še ni naredili. Svetniki in dnevi se vrste še ,po .starem. Lep dvobarven, svetlobi temnozeleni tisk kalendarija Je prijeten za oči. Drugi del koledarja je kot vsako leto namenjen branju, pouku in razvedrilu. Poseben članek je namenjen spominu začetka bojev ob Soči v prvi svetovni vojni. Mnogi naši možje .se jih še živo spominjajo ... Naš novi doktor g. kaplan Skuk je napisal kraj-^ zgodovinski članek. Zanimivi so tudi popisi nekdanjega življenja na Strmcu in dru-'gib zanimivosti fare sv. Jurija. G. kanonik A. Zechner nas spominja na škofa dr. Adama Hekerja. V članku „Cesta skozi hrib“ 'Zveste zgodovino ljubeljskega predora. G. Vauti je zbral več podrobnosti iz življenja dveh duhovnikov, ki Ju naše ljudstvo ne bo pozabilo, č. g. Zupana in č. g. Dober-n|ika. Medgorjani bodo z veseljem ogledovali v Koledarju podobi dveh svojih cerkva. In druga vsebina? Predvsem je treba omeniltii popis najrazličnejših značajev ljudi. Eni so vročekrvni, drugi razburljivi, tretji počasneži, četrti flegme. Ta popis je treba prebrati, da boš poznal in razumel vtrdi. Kdor še ni bral kaj o misijonarju Frideriku Baragi, bo lahko vsaj nekaj zvedel o njem tudi iz letošnjega Koledarja, visak bo gotovo pogledal sliko iz življenja brazilskih Slovencev. Slika kaže namreč Abesinskega cesarja in njegovo ženo, kako ‘se Pogovarjata z našim inženirjem Konjevem njegovo hčerko. Marsikaj pove Koledar tudi 'iz življenja ■naših rojakov ,po Amerilki. Prav je, da je ■Poseben članek posvečen .spominu pOkoj-^Vga č. g. Blažiča, ki je s svojim darom Pomagal, da je naša Mohorjeva Družba pred kupila .prvi tiskarski stroj lin tako za-V s svojim delom. Rojaki iz Zapadne Evrope so ,poskrbeli, je letos v Koledarju veliko slik iz njfi-n°ue®a Oljenja. Tudi za naše male je spet ekaj zanimivih strani. Visi pa bodo go-(.?Vo brali zgodbo te davnih dni, kako je nkllljain nesel mimo Železne Kaple rake a Dunaj iin kalko je tam .sklenil kupčijo, da je na dunajskem dvoru dobil vsak, kar mu gre ... Koristen je v Koledarju tudi članek o je triih. Zdravje je namreč velika reč iin se splača zanj prebrati tudi kakšen tak članek. Med ugankami bodo nekatere posebej zanimale tri podobnice, ki jih je sestavil in narisal naš talentirani g. S. Olip. 2. Večernice: Fant s Kresinja Za letošnjo večernično povesit nam je Družba sv. Mohorja pripravila knjigo z lepim ovitkom, ki Ima sliko fanita In dekleta. Napisal jo je Ivan Matičič; naslov pa je: Fant s Kresinja. Povest je malo daljša, kot so dosedanje večernične. Dogaja se na •deželi, med 'kmečkim ljudstvom, čeprav ne ravno na Koroškem. O čem pripoveduje? Govori o fantu, ki slo ga starši dali v šole, pa je šolo obesil na klin. ..Popival je potepin, potepal se je z mestnimi cigani, zapravljali menii denar, a Bogu čas, namesto da bi se učil. Mar bi ga dal za hlapca namesto v šolo!“ vzklika razočarani oče, ki je v fanta stavil toliko svojih nad ... Povest bo zanimala naše starše, ki imajo tudi vsak svoje upanje — svoje otroke. Zanimala bo seveda naše študente, pa tudi druge. 3. Črna žena To je povest, ki je bila na Koroškem prava redkost, a zelo zaželena. Ni nanovo napisana, a jo bodo povsod radi brali. Popisuje o fantu, ki se je poročil s ciganko. Izglodalo je, da so jo Turki vrgli v ogenj in da je postal vdovec. Vrnil se je v domače kraje in si ustvaril dom z družino. Tedaj se pa pojavi črna žena, straši po okolici in seže v njegov dom ter ga končno odpelje neznanokam. Povest se dogaja okoli Bleda v preteklih stoletjih. Tudi ta povest je daljša, kot so navadno večernične povesti, pa bralcem zaradi tega ne bo nič žal. Družba sv. Mohorja je letos podarila svojim prijateljem dve daljši povesiti, ker nekateri menijo, da je škoda, če je povesti prehitro konec. Knjigo je moderno, a lepo opremil naš alkademilk g. Hubert Grdimer. 4. Našli so pot Četrta knjiga se imenuje „Našli so pot“, ker popisuje, kako je 17 ljudi našlo pot k Bogu. Sestavil jo je č. g. Franc Sodja, izseljenski duhovnik med našimi noijaki v Kanadi. To knjigo posebej priporočamo v branje. Zgodbe niso dolge, človeku prinesejo toliko notranje molči in ga poglobijo, da je taka knjiga res primerna za branje v času vesoljnega cerkvenega zbora, ki išče poti, kako bi se krščansko in pošteno človeško življenje utrdilo med ljudmi.. Knjige vas čakajo iŠltM leltošmjie Mohorjeve knjige vas čakajo, da sežete po njih, da jih naročite in vam bodo potem delale kratek čas skozi vso letošnjo jesen in zimo. Znova lin znova jih boste 4ogledovali ,im brali. So zanimive in lepo opremljene. Ponosni smo na to, da je Družba sv. Mohorja tudi letos izdala svoj redni knjižni dar in ga 'tako lepo opremila. Sedaj ji moramo pomagati ta knjižni dar razširiti med našim ljudstvom. Družba sv. Mohorja prijazno vabi, da se oglasite pri njenih pover-janiilkih po deželi in dvignete letošnje knjige. Vzemite vse štiri knjige, saj so v primeri z drugimi knjigami tako poceni. Kdor jih dvigne pri poverjenikih, dobi vse štiri za 58.— šilingov. Kdor pa jih naroči po pošti, naj doda še nekaj za pošto. PRVO TABORJENJE SLOVENSKIH KOROŠKIH SKAVTOV 4. nadaljevanje Indijanci in gospod čarodej Pot ni bila sicer nevarna, pa vendar smo morali poslušati tekušenega in Drznega jelena, zlasti ob kakih previsih, kjer je bila zelo ozka steza, prepad pa globok in nevaren. Toda mi smo pokazali svojo gamsjo tori in spretnosti. Nabirali smo prvič planike z velikim veseljem. Razgled nd bil kaj prida, ker je bilo preveč megleno. Srečali smo se z družbo avstrijskih turistov. Tako je bila Avstrija številčno najbolj zastopana. Pot domov je bila lahka. Brez vsakega napora smo prišli zgodaj domov. Utrujeni nismo bili. Popoldan je prišel napovedani gospod hipnotizer in čarodej. Učen gospod, duhovnik, salezijanec dm študira v Rimu. Prišel je k nam in smo se ljubeznivo pozdravild. Poskušali je kar kmalu med živahnimi pogovori, ki jih je imel z nami, kako bi dobil kakega fanta, da bi ga hipnotiziral. Kar 'kmalu je dobil na piko našega ..Počasnega gamsa". Vsi smo se mu smejali, ko je delal lin govoril, kar mu je hipnotizer rekel. Nova škofija na Južnem Tirolskem nth Pred kratkim je prišlo do ureditve cerkve- razmer na Južnem Tirolskem. : _ na južnem jLitiuismraii. Nekaj se "Drolcev je doslej spadalo pod brik- n.ško, nekaj pa pod tridentinsko škofijo. ^ nekaj leti je bil postavljen v Boznu sebni generalni vikar za dvojezično ozem-cel škofije. Ta je bil imenovan ° za pomožnega škofa, gpa je bila ustanovljena nova škofija 'ksen—Božen, v katero je prišlo doseda-Jv °zcmlje briksenške škofije in dvojezič-k .Jemlje tridentinske škofije. Dosedanji vi fiSen^^' Škof Jožef Gargitter je postal pr-vk°f te nove škofije, svojem prvem pastirskem pismu verni-svoje nove škofije piše škof Gargitter: ve enako ljubeznijo in vdanostjo hočem vse . nike, 'naj bodo tega ali onega jezika, utreti v veri in jim pomagati." tev Potrc»k- jeziK, sienerno narodnost, v e enote. Te enote temeljijo na osnovi Vrednote ali vrednot, ki jih ščitijo, po-spe-■>ujejo in uresničujejo. Vrednota je jedro in °benem cilij in gonilna sila dejavnosti. ► kaj kmalu si bo že izbral, ^ Da BOŠ ZA BOŽIČ DAROVAL! KOROŠEC — kupuj v domačih trgovinah! 'Pod takšnimi pogoji pušča tudi narod °t naravna Skupnost ati občestvo dz sebe rganizaciilje, katerih jedro je vrednota - na-dnost. v našem slovenskem primeru, je Poudaril referent, je prav jezik najvidnejši >. HajosmoVnajši izraz narodne skupnosti. 0lrri jasnejša je zavest človeka .in čim bolj Stožena je narodnost, tem glasnejša je ' hteva po zaščiti lin tem bodij čuti zaveden vek potrebo po združitvi sil v organi- *aoiji. ^‘Nato j e ipc dal predsednik kratek zgodo-pr0§IecL Zgodovinska potreba je pri-la slovenske študente, ki so prihajali z skiiQma Ze* *'° belečimi vtM s Koroškega, do ^ ?Pa> da so ustanovili leta 1923 ta naš te • .^va Pojmu sta mu bila osnova: ma-ja ln jozik in stanovska pripadnost. Te pod-ltakrat nihče ni zanikal, nikomur ni bila problem — saj se s tem ne taji nobena druga vrednota. Koroški slovenski študentje so se združili v klubu kot Slovenci in visofcošolci na Dunaju, s koreninami in končnimi cilji tam, odkoder prihajajo na avstrijske visoke šole, torej v domačem ljudstvu na Koroškem. Organizacija kot taka more ,posvetiti svojo pozornost eni vrednoti, torej biti v drugih ozirih neopredelje-ma. S tem ne tajli drugih vrednot, ki so za posameznika in za ljudstvo deloma enakega, deloma višjega, deloma manjšega pomena. Obenem pa se moramo zavedati, da organizacija obstaja iz živih konkretnih članov, ki ne morejo biti neopredeljeni do bistvenih odnosov za človeški obstoj, to Ije eksistenčnih resnic. Se več, žgileti je, da je ali postane človek - član^jlasno opredellljen. V tem oziru je klubu podobna na Koroškem Zveza Slovenskih absolventov visokih, srednjih in višjih strokovnih šdl, katere predsednik dr. Joško Tischler je dejal, da smo ravno zaradi te svoje osebne opredeljenosti v stanu, da se usedemo k isti mizi na razgovor. Po bežnem pogledu v medvojno dobo je referent prikazal razmere po drugi svetovni vojni., ko klub še ni imel pravega sedeža. V ta čas spadajo tudi prvi -stiki s p. Ivanom Tomažičem, ki so postali ključna točka za nadaljnji razvoj. Po njegovem prizadevanju ni bil ustanoVljan le slovenski visokošolski dom, tudi klub je dobil tu svoje novo središče. Nadalje se je bavill z notranjo dejavnostjo kluba, katerega oillji naj bodo svetovno odprta in praktična narodna izobrazba Mubašev in odprta nešovih,»stična narodna zavest. Nakazal je konkretne naloge in možnosti za prihodnje mesece. Perspektive za bodoče pa, ko bo na Dunaju 50 in več slovenskih visokošolcev, so zelo nadobudne, če bomo vnaprej vsi Skupaj znali najti pravo, razumno, realno pot. Prej bo treba razčistiti več vprašanj, ki so danes še odprta, ali pa se niso pojavila. Druga Stran klubske dejavnosti, ki je v zadnjih letih stopila bolj v ospredje, je usmerjena navzven. Danes Slovenci v Avstriji nismo več v .izolaciji, nismo prepuščeni samim sebi. Zato je klub razumel znamenje novega časa in navezal stike z oseb- stovenska ustanova in tudi marsikateri slovenski človek častno dolžnost, delo naše mlade ustvarjajoče generacije podpreti s primerrtilm darom. Družba sv. Mohorja ustanavlja za izdajo omenjenih del »Janežičev sklad“ (v spomin na prvega urednika Družbenih publikacij). Ta sklad bo upravljal zastopnik Družbe sv. Mohorja in zastopnik naših mladih književnikov. V ta sklad daje Mohorjev odbor na razpolago 20.000 šil. za publikacije naših mladih. Mohorjeva družba se Obrača z zaupanjem na vse slovenske gospodarske, kulturne in politične ustanove, na našo slovensko inteligenco im na vsakega slovenskega človeka na Koroškem: Darujte v ta sklad mladih literatov! V upanju, da ste nas razumeli, prilagamo položnico. Celovec, dne 30. oktobra 1964. Družba sv. Mohorja v Celovcu Pokojni Mohorjani Drava. — Aichollcer Tomaž, Ožgan Matevž, Koller Jan., Fuger Jan., Bunter Matija, kmetje; Valušnik Janez, zidar; Mlinarič Matevž, kmečki sin. Sv. Ožbolt. — Šumah Balant, fajmošter; Šenk Jernej, Muri Peter, Muri France, Muri Anton, posestniki; Muri Miha, Tepina Jože, Virnlk Juri, krčmarja; Močnik Nande, Slapar Jože, Slapar Anton, Zadnikar Janez, Waisaiisen Anton, žagmojstri; Virnik Luka, voznik; červ Jaka, oglar; Murn Jan., kmečki sin; Stular Al., ofersk. sin; Karničar Jernej, hlapec; Stular Rozalija, Rezman Ter., Stular Katra, Nahtigal Mica, gospodinje; šmidhofer Marija, logarjeva žena; Hkavc Roza, cestn.; Balantič Urša, dninarjeva žena; Mufi Marija, posestnikova hči; Kogelnik Jožefa, kuharica; Skuter Lena. zasebnica; Dobrun Lenka, Zulej Tereza, dekli; Šenk Nežka, deklica; Polajnar Micka, šola-rica; Farna bukvama. Naraščajoči dvig avstrijskega gospodarstva Po nedavnem poročilu avstrijskega zavoda za gospodarsko raziskovanje se odstotek .naraščanja avstrijske družbene pro-lizvodnlje drži stalno ma isti ravni; predvidevajo celo povečanje tega odstotka. V prvem tromesečju letošnjega leta ,se je namreč stvarno (upoštevajoč naraščanje cen) povečala proizvodnja v primerjavi ž istim razdobjem lanskega leta za 7 odstot. in 7,3 odstot. v drugem tromesečju leta 1964 pa za 6 odstot. (brez kmetijistva za 6,5 odstot.). V prvem polletju letošnjega leta je avstrijsko gospodarstvo dejansko proizvajalo za 6,5 odstott. več blaga in storitev kakor lani, bo se pravi, .da je družbena proizvodnja prekoračila povprečje lanskega leta. Vzroke za to je treba pripisovati nakopičenju zalog ;in poživitvi uvoza In naložb, tujskemu prometu iin uvozu fcapitalov, ki jih ne utegne popolnoma zabeležiti statistika. Le izvozna konjunktura me narašča. Odstotki nostmi avstrijskega javnega življenja. Te stike hoče klub tudi vnaprej vzdrževati in izgraditi. Še več, avstrijske mladinske orga-nizacije same iščejo dialoga (dvogovora) z nami. Izdajanje Informacij je odprlo klubu nove perspektive, ki jim hočemo tudi v bodoče slediti. Stari zidovi se podirajo, odpirajo se nove možnosti, vera naša v dobro volijo Avstrije in človeško rešitev manjšinskega vprašanja se krepi. Ne smemo pa prezreti resnega položaja po naših vaseh in pri naši mladimi. Najti bomo morali vsi skupaj z drugimi organizacijami novo sodobno pot k tem problemom. V sivo jem govoru se je referent nadalje dotaknili tudi klubskih odnosov do slovenskih ustanov, starejše generacije iin še posebno mladinskih organizacij. Mi dolgujemo starejši generaciji, ki je delovala pod mnogo tršimi pogoji dn neredko trpela za svoje prepričanje, naše spoštovanje, kljub vsej knMčmoistii., ki jo pripisujejo mladini. Naj bomo pa kritični tudi do sebe, je dejali, kajti če mladina dela dn ®e trudi, pa prii tem dela napake, jli bo gotovo odpuščeno.. Za mladino pa, ki spi in nič ne dela, pa tudi ni priložnosti delati napake, ni oproščenlja. Naša naloga je torej, da presojamo položaj, da zavzemamo stališče. Kakor je klubaš lahko član tudi še kake druge organizacije, tako hoče gojiti tudi klub dobre odnose še posebno do društev, iz katerih prihajajo klubski člani. Za nas nastaja nov čas, M nas kliče v vsej. resnosti in odgovornosti na rešitev vprašanj. Ob koncu pa je pozval vse klubaše k skupnemu naporu dn delu ter je poudaril, da je klub danes priznan kot predstavništvo Slovanskih študentov na Dunaju, ki presega danes svoj ozki notranji Okvir. »Ne smemo in ne moremo nazaj v stagnacijo. Da pa bomo mogli vršiti svoje dolžnosti, nočemo postavljati stvari, ki jim gre drugo ali tretje mesto, na prvo mesto. Smo za mir, za dobre medsebojne odnose. Slovencem so očitali, da se radi pravdajo. Ka-kakor je marsikateri naš kmet hotel pri-pravdati kravo in je izgubil vso domačijo, glejmo, da tudi mi ne bomo s svojimi malenkostnimi pravdami zapravljali naše slovenske domačije. Vsak razkol bi se krvavo maščeval nad nami vsemi in zgodovina koroških Slovencev bi nas klicala na trdo odgovornost. Vzemimo si kot glasilo besede očeta koroških Slovencev Andreja Einspielerja: .Slovenci, bodite edini, še enkrat, bodite edini!’ “ naraščanja proizvodnje posameznih indu-striijskih panog so različni. Kot podlaga Služijo surovine in imveistidijslka blago. Od leta 1963 narašča proizvodnja poibrošnega blaga 'Stalimo za 7 odstotkov. Odstotki naraščanja industrijske proizvodnje: v Avstriji: Surovine: Invest. Pobnoš. blago: bliago: Povprečje 1933 — 3.1% 0,0% +7,5% I. tromes. 1964 +25,3% +7,8% +8,0% april-juiij 1964 +13,4% +10,5% +7,1% Izdelovanje naložbam namenjenega blaga ni bilo na prvem mestu kakor v letih 1954, ko je proizvodnja strojev, električnih naprav in vozil narasla za 30 odstot. in 1960, ki je zabeležilo porast za 21. odstot. Vse kaže, da je vzpon konjunkture sedaj položnejši, ker iso talko] v začetku izkoriščali vse proizvajalne moči in vse možnosti povečanja storilnosti. Zaradi tega se zatekajo naložniki kapitalov k uvozu investicijskega blaga, a dobršen del dobička podjetnikov — vsekakor bolj kot poprej — Služi za povišanje plač. Izredne težave podržavljene industrije, elektrogospodarstva in petrolejskih Obratov so povzročile skrčenje naložb. Le malo je verjetno, da bo ostalo gospodarstvo utegnilo izpolniti to vrzel, čeprav je njegova investicijska dejavnost živahnejša, kat je bila doslej. Avstrija znižala carine S prvim oktobrom smo v Avstriji znižali carine za 90 blagovnih postavk. Zaenkrat bo morala država pogrešati 130 milijonov šilingov carinskih dohodkov, če se bodo tudi cene zadevnega uvoznega blaga sorazmerno znižale za široko potrošnjo, se bo omenjena izguba za državo lahko (izravnala in bo morda dohodek od znižanih carin na povečani uvoz celo prekoračil prejšnje carinske dohodke. Znižanje carin znaša povprečno 20 odsto. Nekatere vrste blaga so popolnoma oproščene carine in Sicer: pomaranče, mandarine, grapefruits, pomarančni jam, mak, komservirani ananasi in breskve, sadni sokovi. Za več kot 20 (celo do 50) odsto so znižali carino na sledeče vrste blaga: pražena kava, ribje konserve, pralna sredstva, Oblačila iz kavčuka, opna ali tapetni papir, volneni sukanec, ženske in moške nogavice. Za manj kot 20 odsto so znižali carino napr. na: margarino, na globoko hlajeno sočivje aHi zelenjavo in sadje, na marmelade, mazila za čevlje, vosek za imazanje poda, torbarske izdelke, izdelke iz umetne kože, linoleum, bombažni sukanec, britvice, ključavnice, žarnice, hladilnike, peci za kopalnice, naprave za gretje vode, pralne stroje, šivalne stroje, električna ognjišča, dvokolesa (bioikle), vozičke za otroke, pohištvo, ščetke, igrače, vžigalnike, svinčnike idr. Izravnalnega dohodka ni treba v Avstriji plačevati na uvoz pomaranč, banan, mandarin, grapefruits, 'sardin v olju, kakava v zrnu, premoga in briketov ali stisnjenega prahu premoga. Trgovdi predočUjejo ,potrošnikom, da ne bodo mogli znižati cene zadevnega blaga, dokler ne razprodajo starih zalog. Na to jim odgovarjajo kupci, da zvišajo v trgovini cene, čim se dvignejo carine. Javno mnenje zasleduje z velikim zanimanjem razvoj, a merodajne ustanove hočejo dognati, v kakšni meri vpliva znižanje carin na življenjske stroške. Duhovniki v tovarnah Ko je papež Pij XI. zaklical svetu, da je ,/treba vse prenoviti v Krlstusu“, so se katoličani še bolj živo zavedeli, da j,e treba apostolsko delovanje poglobiti. Nastala je ..Katoliška akcilja“, ki naj bi po papeževem navodilu imela nalogo pritegniti vernike k sodelovanju pri pokristjanjenju versko brezbrižnega človeštva. Od vseh stanov je v zadnjem stoletju, ki je stoletje industrializacije, delavstvo v naj-večji meri zapustilo Kristusa. Odpad delavskih mas od Cerkve ije šel vzporedno z raz-vijajočo se industrijo in pred tridesetimi leti je že skoroda veljalo pravilo: kdor je delavec, ta je brezveren. V nekaterih deželah so sicer krščanske .delavske organizacije imele nekaj uspeha, a delavskih mas im njihove miselnosti nikakor niso mogle doseči. Pa je v Belgiji nastopil irilad kaplan Car-din, ko je videl to duhovno revščino med delavci. Zbiral je mlade delavce in jih prepričeval, da je Kristus njih največji pObor-hik 'in njegovo prizadevanje je uspelo. Danes je postalo njegovo delavsko gibanje svetovni pokret z mililijoni članstva po vsem svetu. Toda tudi mnogi drugi duhovniki bo uvideti, da je treba delavske množice pridobiti za Kristusa, sicer bo Evropa postala poganska. Najvažnejše pa je bilo vpraišanje, kako priti do delavcev, ki so zaposleni po tovarnah. Kako se jim približati? Pri’ tem so se spomnili na (papeževo besedo: „De-lavcu naj bo apostol delavec”. Zlasti v Franciji se je našlo nekaj mladih duhovnikov, ki so bili pripravljeni, da .odložijo svoj talar in oblečejo delavsko obleko ter se podajo v tovarne, v rudnike lin plavže ter kot navadni delavci postanejo enaki poklicnim delavcem. Mnogokrat se niti spoznati niso dali in tako vršili z vzgledom tar v razgovoru svoj apostolat. Po nekaj letih delovanja teh .delavskih duhovnikov” pa se je (izkazalo, da uspehi niso bili zadovoljivi, dasiravno ne brez pomembni. Celo med delavci je bilo slišati: ,,Duhovnik naj ostane duhovnik, delavec pa delavec.” To pač pomeni, da tudi delavec hoče gledati' v duhovniku človeka, ki ima visoko poslanstvo oznanjati Kristusa, ki je bil „sim delavca”. Oni namreč me želijo, da hi duhovniki postali njim pri delu enaki, marveč, da imajo Kristusovo mišljenje, ki' zna čutiti s trpečimi ter razume njih probleme. Delavci si želijo duhovnika, ki se jim zna približati, jih razumeti, jim svetovati, skratka z njimi enako misliti. V Avstraliji so v zadnjih letih uvedli sistem ..delavskih kaplanov”, ki imajo že v mnogih tovarnah prost vstop in dostop do delavcev. To niso duihovniki-delavci, marveč duhovniiki-učiteijii. Samo v Viktoriji je osem velikih (tovarn, ki imajo za svoje delavce kaplana po vsaj en dan v tednu. Pri tem pa ne gre te za katoliške duhovnike, temveč tudi za kaplane drugih .krščanskih ZA MLADINO INPROS VETO Kolikor znaš — toliko veljaš I Razum je človekova največja odlika; je kakor svetilka pri vozilu v noči: pot kaže. Zato je nadvse važno, da je ta svetilka zares svetilka. Z drugo besedo: razum mora na svet prav gledati, stvarem dajati ceno, kot jo v resnici imajo. S tem pa je že dana prva naloga: treba je brati knjige, ki polnijo razum s pravim pogledom na svet. To je brez dvoma najvažnejše: če zgrešiš cilj, ti vse drugo nič ne koristi. Dalje moraš v razumu nabrati znanje za svoje bodoče poklicno življenje. Pa nikakor ne zadostuje vsakega nekaj. Italijani pravijo: 99 poklicev — kup revščine. Nikdar 3.000 hiš mesto alkohola Čeprav Koroška ni vinska dežela, ne za-oistalja prav nič za kraji, kjer je „vince doma”. Nimamo statistike od drugod, pri nas na Koroškem pa so ugotovili, da smo v tem oziru zelo podjetni. Izdali smo namreč v minulem letu okrog 750 milijonov šilingov za alkoholne pijače, kar je vsekakor zelo mnogo za našo Koroško. Za ta denar bi lahko postavili .3.000 ©nostanovanjskih hi.š z vsem odgovarjajočim konfortom. V ite(j primerjavi vidimo, da je alkohol še vedno eden največjih škodljivcev narodnega gospodarstva in urejenega socialne- / veroizpovedi. SvOjo centralo1 imajo ti duhovniki v Melbournu, ki je skupna za vse krščanske veroizpovedi. Kaplani, ki delujejo po tovarnah, poročajo centrali o svojih izkušnjah ter dobivajo za svoje dete' potrebna navodila. Vsak kaplan pa mora 'imeti dovoljenje za to delo od svojih cerkvenih predstojnikov in od tovarniškega vodstva tor delavskega (sindikata. Plačuje pa jih mlsljomška centrala im so zato popolnoma neodvisni od delodajalcev im delavcev. Kot poročajo, imajo ti ..delavski kaplani” lepe uspehe in so povsod prijazno sprejeti. Delavci jih sprejemajo kot svoje prijatelje im (tudi tovarniški gospodarji jim radi od-pro vrata tovarn. Baje jih še nobena (tovarna mi odklonila, pač pa je povpraševanje po njih vedno večje. Vsekakor se ta način apostolata med delavci 'kar dobro obnese. Ker so kaplani popolnoma neodvisni, izobraženi in strokovno (pripravljeni ter polni apostolskega duha, zato uživajo splošno zaupanje in so zares priljubljemi. ga življenja vobče. Že dejstvo, da mora Avstrija velik del vina uvažati, pomenja za državo veliko gospodarsko škodo. Se hujša pa je moralna škoda, 'ki jo nujno povzroča prevelika Zloraba alkohola. Pri tem je posebno pogubno, ker porast za-uživanja alkohola beležimo zadnja leta prav pri ženah. Vsekakor hočejo današnje moderne žene tudi v tem doseči »enakopravnost”. Tudi kriminalistika beleži kot posledico naraščajočega alkolizma porast deliktov na cesti, za volanom, na delu in zlasti oddelkih bolnišnic za živčne 'bolezni. Nihče pa ne more podati Slike o tragedijah v dušah posameznikov in družin. V dnevih od 19. do 24 oktobra je koroška deželna Vlada organizirala (protialkoholni teden. Otcaški Uo-tiuU polovičarstva! Takih je itak povsod že dovolj. Ti bodi v svojem delu strokovnjak! Razen poklicnega znanja je treba še marsikaj vedeti v življenju: ne vprašajo te, če si se tisto učil, ampak le, če tisto znaš. Nekoč so rekli: človek toliko velja, kolikor jezikov zna. Kolika sramota bi bila, če bi niti materinega jezika ne znal. Vrabec čivka, ker je vrabec, krava muka, ker je krava. Ti si pa slovenske matere sin, zato boš govoril slovensko. Naučil se boš čim bolje slovensko govoriti, pisati in brati. Bog pa ti je dal tudi grlo, da boš prepeval lepo slovensko pesem... Fran Erjavec: ''Palček Ptički so hoteli 'imeti kralja. Sklenili so, maj bo 'tisti njihov kralj, ki bo 'Zletel v naj-večjo višavo. Vsi ptiči so se vzdiigmiili. Tudi palček je mislil, da ne sme zaostati. Ali revček je dobro vedel, da se v letanju ne more meriti z drugimi ptiči; zaito je z zvijačo poskusil priti do najvišje časti. Palček ne bodi len; smulkne pod letečo štorkljo 'in se Skrije med njeno perje; štodk-ija tega še zapazila mi. Ptiči tete im late vse više iln Više, ali sčasoma omaga drug za drugim; nazadnje se samo še orel im štorklja zibljeta v zraku. Naposled začne tudi štorklja pešati. Zdaj pa ji palček izleti izpod perja in se drzne meriti z orlom. In glej, tudi orel že omahuje! Palček ga premaga im hoče biti kralj. Toda ptiči so zvedeli za mjegovo goljufijo; hoteli so ga ubiti in bi ga tudi b®> da se jim mi o pravem času Skril v mišjo luknjo. V mjegovo sramoto pa so mu nadeli ime kraijiček, kakor ga sem ter tja še dames imenujejo. Pregovor pravi: Kdor visoko teta, niZko pade. UGANKA OKROGLA STREŠICA NAM GLAVO VARUJE, KADAR SNEŽI Cpuzod) »toda on se je zna! zadnja leta ta-° 'temeljito zgubiti .ih zbrisati svoje riledo- ve, da se mi zdi verjetno, da ga je nekdo moral pred kratkim spet poiskati, častiti J. D. Eltham, molj dragi Petrie, morda ni 'tako uspešen pri reševanju duš, 'je pa vsekakor iritefl kakih dvajset krščanskih žensk isirmtti! tn — hujšega." »J. D. Eltham...“ sem začel. »Je .Župnik Daril" me je presekal Smith, „,Boreči se misijonar’, mož, ki je s posadko dvanrijstorice pohabljencev in nekega nemškega zdravnika .branil bollirilšrico v Nan-Yangu proti dvema istotiinama boksarjev. To ti je Eltham! Toda kakšne čilije ima zdaj pred isebdj, še risam megel dognati. Nekaj skriva —nekaj, zaradi česar Ije postal predmet zanimanja mladi Kitajski." Med večerjo se pogovor ni sUkal okrog stvari, zaradi katerih sva prišla, marvo£ se je v glavnem vrtel okeffli. vsakdanjih reči, o knjigah in gledališčih. Greha Eltham, pastorjeva hči, je bila očarljiva mlada gostiteljica in je v družbi z Vernonom Denby-jem, Elthamovim nečakom, dopolnila našo družbo. Brez dvoma je dekletova navzočnost vsaj deloma pripomogla, da smo se izogibali pogovora, ki nam Ije bdi vsem najbolj važen. Ta večer je bil svetla točka v majem spominu na 'trsti hudourni tok okoliščin, ki .so naju s prijateljem nesle proti temni negotovosti. Tako se bom vselej z radostjo spomnil tiste večerje v Redmoa-Itu, v starinski jedilnici; vse je bilo tako pdkofjho, nOkam čudno tiho. Vendar sem čutil prav do kosti, da je to bila tišina pred nevihto. Ko smo kasneje moški odšli v knjižnico, se nam je zdelo, da smo tisto vzdušje pustili za sobolj. »Redmoat," je dejal duhovnik, »je postal kasneje prizorišče nenavadnih dogodkov." Stal je na preprogi ob kaminu. Zasenčena svetilka na veliki mizi in sveče v starinskih svečnikih na kaminu so motno razsvetljevale sabo. Elthamov nečak, Vernon Den-!by, je sedel na stolu rib oknu, jaz pa blizu njega. Nayland Smith je nemirno korakal sam ter tja po sobi. »Pred nekoliko meseci, skoraj latom," je nadaljeval duhovnik, »ije bil Izvršen v hišo vlomilski poskus. Vlomilca so ujeli in mož je priznal, da ga je zvabila moja zbirka." Neodločno je zamahnil z roko proti sosednjim sobam, ki iso bile razporejene Okrog mračne knjižnice. »Ne dolgo pritem sem se predal svojemu nagnjenju, igrati se trdnjave." Nasmehnlil ise je v opravičilo. »Tako sem izdatno (Utrdi! Redmoat — proti nepoklicanim vsake vrste. Opazili ste, da stoji hiša na inakakšnem velikem nasipu, ki so ga umetno, zgradili in ki je del razvalin nekdanje rimske utrdbe." Spet je pomenljivo mahnil z roko, trikrat proti oknu. »Ko je bil tu še samostan, je bil docela obdan in utrjen z vodnim jarkom. Danes ga Obdaja okrog lin okrog ograda iz bodeče žice. Na vzhodu teče spodaj pod ogrado majhen potok, ki je dotok Waveneye; na severu lin zapadu 'je deželna cesta, ki pa je obrobljena s skoraj navpičnim, kakih dvajset čevljev širokim pobočjem. Na južni strani je ostanek nasipa — zdaj moj zele-njadmi vrt; toda od spodaj do tal hiše je spet kakih dvajset čevljev, v čemer je vračunana bodeča žica. Kakor veste, je vhod nekako izsekan. Ena vrata so ob vznožju Stopnišča (nekatere stopnice so še iz časov samostana), droga vrata so pa na zgornjem kolnctu." Prenehal' (je (im se po deško nasmehnil. »Omeniti moram še svojo skrivno obrambo," je ‘spet povzel; odprl je neko omaro in pokazal vrSto baterij z mnogimi električnimi zvonci, ki so bili zadaj za steno omare. »Najbolj občutljiilva mesta so ponoči, spojena s temi zvtondi," je zmagoslavno dejal. »Vsakdo, iki Ibi poskušal preplezati bodečo žico ali vdreti katera krili vrata, bi spravi! dva ali več zvoncev v zvonjenj e . Nekoč je zašla 'krava in Itako naredila nepotreben nemir," je do'dal, „iiln neka breziškitona vrana nas . je ob drugi priliki spravila v popoln strah." Ponašal se je tako deško — tako živčno živahno fin rahločutno — da je bilo težko v njem videti junaka nan-yanšfce bol-nišrice. Zamišljam si 'lahko le, da se je postavil boksarskemu navalu po robu z enako vnemo, s kakršno Ibi se srečal z vsemi ne-pcklicanoi, ki bi hotedli na redmoatsko zemljišče. Bila je Ito nekaka Segava pustolovščina, (katere se je kasneje vedno sramoval, kakor ise je malce sramoval svojih »utrdb". »Toda," je drijal Smith, »pa vendar ni bil obisk vlomilcev vzrok, Mi vas je napotil do tako. skrbnih previdnostnih lukrepov." Eltham je živčno zakašljal. »Zavedam se, Mr. Smith," je odvrnili, »da moram biti zdaj, ko sem poklical oblast na pomoč, čisto odkrit z vami. Vlomilec je bil povod, da sem zemljišče krog lin krog ogradil, do-čim so električne naprave sledile kasneje kot posledica nekaterih kaljenih noči. Moji služabniki so se priče® vznemirjati zaradi nekoga, ki je prišel, kakor so govori®, po mraku. (Dalje prihodnjič) Koroški literarni večer na Ravnah Na ipoivalbiiilo podlboira ,Društva slovenisfkiih ‘književnilkmiv Martlbor so bili v solboito, dne 24. dktolbna (t. 3., mlladli tooroški liiteirami ustvamjavoi na Ravnah ter tam v lepilih prostor ih raivenisike knljiižaifice v ofcvOru Mahilbor-Eike ikuliturne rev lije nasitolplllli z lbrany'em dz svoijlih del. Pesem koroškega Okteta izpod Uršlfie gore je o tvorila vašar, nato pa je pozdravili geste znani pilsaltelljj. Leopold Suhodolčan. Dr. RaginaM Vospernik, M je koroško isfcuipilno spramilijal, je nato hkrati z zahvalo za povalblilo podal nefkajj millsTJi o povojni sloveinslki koroški liiteratuili, o splošni IkUliburnll siiituadiljl din pojavu revije ,,mladje”. Nato jie predstavil Občinstvu številno zastopanih marliborških knjilževrtilkov ter doma-čamu občinstvu glavnega urednika mladja Flor,lija Lilpuscha, Gustava Januscha, Erika Pr unča, Karla Smolileta ter Valentina Po-lanška. Večer kot tak — povezavo je fiimel predsednik društva ig. France Fi]:|pi!č — je bil zasnovan v dveh de®!. Prvi je bil po'Svečen ■splošni tematiki pasnilškega lin pisateljskega izražanja, medtem ko naj bi drugi del prikazal šliilko koroške domovlline, kako se zrcali v dušah posameznikov. Brane pesmi in Črtice so bile pretežno neobjavljene to so prikazale ,tisto specifično koroško ilskanje poiti, ki je v mnogem pravo samorastniištvo. Jasno je poudaril to dr. Vospernik v svojem uvodu: ,,Medtem jie dZišlo že pet šte-vlfJk te literarne reVilje in šesta je v pnjpravi. Mnogo se je v teh letih diskutiralo ob in O' mladju. Reklo se je, da mladi ne pilšejo za ljudstvo, ker pišejo nerazumljiv jezik, ker pišejo koroškim Slovencem tujo problematiko. Ne bi hotel poseči v to disku- 'islljo; samo eno bi pripomnil’: v „mladju” naj Vidimo krčevit polžkus mladih sil, podreti ograje narodnega lin ,kulturnega geta, v katerega smo se koroški Slovenci preradi za-pilrailli.” Kelt dekaz zdravega .in pr'jate’j|:kega odnaša mad pnipaidinTIkli Llate narodnosti in med idržavijjainli dveh držav — saj mladi Ciiterami uiatvarjavdl s isvclliml deli nillso prinašali samo isricvenrlke, amipak so prinesli drobec talko bcigabe avisltirfljslce kulture — naj hi bil ta ■ ve čar v debli odpirajočih se in deloma že odprtih mej gradbeni kamen za nam vsem skupno' hlllšo, ki ,se ji pravi Evropa. Svetovni radijski teden v oddajah radia Trst A Vse radijske postaje posvečajo vsako leto po en teden del svojih sporedov oddajam, iki naj prispevajo k večjemu medse-,bojnemu spoznavanju im bratstvu raznih narodov in kultur ter obenem podčrtajo veliko poslanstvo, Iki ga opravlja na tem področju prav radio. To je tzv. »Svetovni radijski iteden”, ki bo letos od 8. do 14. novembra 1964. Tudi slovenska radiljlslka postaja Trst A ima v tem okviru prihodnji teden na sporedu niz zanllmiivih oddaj.: od nedelje do Odpustitev in njene posledice (NadUljevanije s prejšnje sitrani) je privedla do hudih posledic. Ena za drugo so padale veje mogočnega aparata. Osebje se je vidno krčilo. Odpustitev enega uslužbenca je imela za posledico nadaljnje odpustiti ve, kajti uslužbenci so med seboj tesno povezani in preskrbujejo drug drugega z delom. Izginili so nekateri načelniki oddelkov, s tem se je znižalo tudi število Vozačev. To je imelo zopet za posledico odstavitev oskrbnika garaže. Tudi oddelek osebja je izgubil namestnika vodje in dva izvedenca. Kmalu so bili vsi pisarniški prostori prvega in polovica drugega nadstropja prazni. Tako so bila tudi mesta hišnika, ključavničarja in nočnega čuvaja izpraznjena. Stvarli ni bito več moči zaustaviti. Gospoda sta sedela z zariplima obrazoma, sklonjena nad obrisom in preteče krilila s paličicama kot z zlonosnima mečema. Po desetem krogu je ostalo le malo preživelih: ravnatelj, njegova tajnica in njegov namestnik, vodja osebja, knjigovodja, blagajnik in šofer. Pa tudi pri tem močno skrčenim številu osebja je bilo jasno, da bo moral urad počasi izginiti. Prišlo je na dan, da je knjigovodja povsem odveč, kajti njegovo delo M mogel prevzeti blagajnik. Dalje bi lahko odpustili namestnika, ter tajnico, ker se je izkazalo, da pomenita za urad potrato. Koga naj še najavlja ravna-tolju? Morda šoferja? Sicer pa bi uradu s tako majhnim številom nameščencev itak vzeli še šoferja. Blagajnika tudi ne potre-bujemio,” je menil Stepanšuk. „Nas bodo enostavno priključili, ministrstvu za gospo-danstvo. Tam bomo dobili naše plače!” »Kaj pa pomeni .midva’, moj ljubi. Vi, kot vodja osebja že zdavnaj nimate ničesar več iskati pri nas. Samo jaz kot ravnatelj Ostanem še v službi.” »Ha - ha - ha, se je zasmejal šef osebja. Kaj pa hočete poltem še voditi? General brez armade. Edino, kar še morete storiti, je, da nadzorujete oddelke in njih poročila pošiljate dalje ...“ Bušelnov je sedel na klopi, kot bi bil oka-meneil. Cigareta mu je zmuznilla in padla na hlačnico, kjer je nastala luknja. »Kako?” je vprašal. »Jaz naj igram raz-našalkio, ih sicer teto Dusis.jo? Tako daleč smo že!...“ Stepanšuk je razlomil paličico in jo vrgel proč. Potem je zgladil z nogo sledove obrisa. Bušeninov je gledal boječe okoli sebe, če le ni kdo poslušal njunega razgovora. Toda rentniki so sedeli povsem mimo na svojih klopeh. Oni, ki so se poprej razgo-varjiaM o mednarodnem položaju, so sedaj malicati. Oni pa, ki so že poprej jedli, so razpravljali. Nekateri so brali. Šahisti pa so še vedno sedeli in bili zatopljeni v svoje kanirane čmo-bele misli. »Torej, kaj naj Ukrenemo s teto Dussjo?” je vprašal Stepanšuk. »Nihče naju ne bo odpustil iz službe!” je rekel Bušeninov s svojim udarnim, kovi-nasto zvenečim glasom; nobeden!... Naš urad dela kot natančno kolesje, pri katerem je vsak vijaček nepogrešljiv. Je Id jasno? Jutri pa napišemo nadrejeni oblasti pismo: »iPlniišlli smo do zaključka, da ne moremo odpustiti niti enega uslužbenca ...“ »Boril se bom za vsakega našega nameščenca — pa naj bo njegovo mesto še tako preprosto — bot lev!” Dr. Glanitsohniig Jože ¥ m Nainovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine ugodno in na obroke pri I HANS WERNIG KLAGENFURT, Pauiitschgasse (Prosanhof) TRGOVINA IN IZDELOVANJE POHIŠTVA © IZDELAVA PO ŽELJI Skite mm Ust! HANZEJ KOVAČIČ Villach-Reljak, Gerbergasse (nasproti kina Apollo) kaše izcedne ftfrnud&e: Kuhinjski koti plastično oblazinjeni in skrinje za perilo . . S1560.- Kredence v resopal izvedbi, pisane ali enobarvne.........S 2550.- Kuhinjski stoli iz bukovega lesa S 135.“ Vse za šport -od kolesa do televizije -na zalogi pri PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA Bratje RUTAR & Go. Dobrla ves-Eberndorf tel. 04236-281 POZOR! POZOR! S^amtadanslU frCašci vseh vrst za odrasle in otroke samo v strokovni trgovini V. TškMMSkNH Klagenfurt, VolkermarkterstraBe 16 telefon. 52-76 NA RADIŠAH bodo ponovno gostovali v nedeljo, dne , 8. novembra 1964, ob 15. uri, v farni dvorani študentje (oder mladje) z veseloigro »SCAPINOVE ZVIJAČE”. Prisrčno vabljeni! QLEDALI$CE V CELOVCU sobote se bodo okrog 17.20 vrstile oddaje izvenevropske folklorne glasbe; od pone-deffljlka do sobote so ob 19.00 uri na sporedu oddaje malo znane vzhodne klasične glasbe; dve večerni cbdajli (v nedellljo ob 22.30 in v torek ob 22.20) sta posvečeni prikazu jazza v današnjem svetu; oddajo »Antična ljudska glasbila” (četrtek ob 21.30) je pripravil jugoslovanski radDo; odda jo„čudovi ta zgodba o skrivnostnem malem glasbilu, ki preganja skrbi” (joetek ob 22.15) pa je za liltalHljamsko Radiotelevizijo pripravili Giorgio Natailetti. Glasbo danes že redkih inštrumentov, s katerimi so in ponekod še Igrajo ipo cestah in uticah, pa bomo lahiko poslušali v ponedeljek ob 22.10. Dne 10. novembra bo radiljlska postaja Trst A začela oddajati sipopoilmjevalmi tečaj »Italijanščine po radiu”. Vsak teden bosta na sporedu po dve telkoip itn sicer vsak torek in četrtek oh 18.00 Za spremljanje tečaja je založniško podjetje Italijanske Radio televizije „ERI“ izdata poseben učbenik, ki ga je napisal avtor tečaja prof. dr. Janko Jež in je v, prodaji v tržaških in gori-ških knjigarnah. Lekcije letošnjega spopol-njevainega tečaja so\objavljene v II. delu učbenika. Posebej opozarjamo, da ima radijska postaja na razpolago tudi omejeno število darilnih izvodov učbenika, ki so namenjeni tistim posluSavcem, kateri bodo pravočasno sporočili, da bi .se radi poslužiM te ugodnosti. Zadostuje navadna dopisnica, s katero sporočite svojo želijo in svoj točen nasllov na RAI -r- RadliotelevliKtone Italia-na, Radio Trst A, Trst, Ulica Fabio Severo št. 7. © Šest simitaTh žrtev je zahteval požar, ki je upepelil dvonadstropno stanovanjsko hišo v mestu Washlington (Severna Kairol&na). Petek, 6. novembra, ob 19.30: Das Konzert (Koncert); 4. predst. za abonma — F, 4. p redit, za GWG-petek, 2. predst. za podeželski petkov - abonma. — Sobota, 7. novembra, ob 19.30: Die Zauberflote (Čarobna piščal — zadnjič. — Nedelja, 8. novembra, ob 15. uri: Die GoId’ne Meistcrin (Zlata mojstrica); 3. predstava za GVVK—nedelja, 2. predstava za podeželski nedeljski—abonma. — Sreda, 11. novembra, ob 19.30: Die GoId’ne Meisterin; 5. predst. za abonma—M, 5. prestava za GWG-sreda, 3. prestava za GWK in podeželski sredin-abonma. — četrtak, 12. novembra, ob 19,30: Das Konzert, KOMORNI ODER Sobota, 7. novembra, ob 19.30: Chansonabend (Večer popevk). Gostuje igralka Mariannc Kopatz iz Gradca. Pela bo popevke v francoskem in nem-škem jeziku. Na klavirju jo spremlja Friedl Alt-haller. Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonma. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU CELOVEC PONEDELJEK, 9. 11.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za vsalkega nekaj... Glasbena oddaja. — 10 minut za športnike. Novice s športnih igrišč zapisuje Mirko Bogataj. 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 10. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Za našo vas. Oddajo piše in govori Blaž Singer. - SREDA, 11. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 12. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Prof. Marijam Rus: Gledališka publika (1. del). - PETEK, 13. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Domače vesti zbira Blaž Singer. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Igrajo češki ansambli. — SOBOTA, 14. ll-9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca! 18.25 Na dom obujaš mi spomin... Z dr. Metodom Turnškom se ustavimo v Šmohorju. — NEDELJA, 15. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo m glasbo pozdravljamo in voščimo. Velika izbita perila in blaga jC. iHomt Klagenfurt, Alter Platz 35 Radioaparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (Hadiohaiu KERN Klagenfurt, Burggatse Izredno močan padec cen za pralne stroje in sesalce za prah pri električnem podjetju Ing. A. Schlapper Št. Jakob v Rožu H O O V E R - proizvodi so izvrstni v kakovosti in senzacionalni v ceni. Neobvezna predvajanja ob vsakem času. Ure, nakit im drugo pri urarskem mojstru Gottfried Anrather Klagenfurt, Pauiitschgasse 9 Popravila izvršim tako] in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato). List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stane mesečno 7.— šil., letno 80.- šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrclec. - Telefonska številka uredništva 43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.