BRUNO ZAGODE Za Smreko imamo dolgoročne rešitve, vendar ni enostavno najti partnerja Niti državi ni povsem jasno, kateri dokumenti so potrebni za gradnjo malih hidroelektrarn li*» ; _________ RESTAVRACUA GAJ MOZIRJE Cesta v Loke l, 3330 Mozirje Tel: 03 839 51 56 Kontaktni osebi: Anica Potočnik in Mojca Lever Tel. sedež: 03 837 07 33 Faks: 03 837 07 60 Kontaktna oseba: Branka Rosenstein v-: A Vabimo vas na okusne PIZZE, TESTENINE ali SLADICE Pizze so mini, srednje, super in družinske: Cene: mini 700,00, srednja 900,00, super 1.000, družin. 2.000,00 ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 PIZZA JADRAN (morski sadeži, sir, pelati, olive) PIZZA RIO MARE (tuna, gobe, sir, pelati) PIZZA Z MLETIM MESOM (mleto meso, gobe, sir, čebula, pelati) PIZZA S HRENOVKO (šunka, hrenovka, gobe, sir, pelati) PIZZA PIKANTNA (šunka, gobe, sir, feferon, pelati) PIZZA VEGETARJANSKA (mešana zelenjava, sir, pelati) SADNA PIZZA (sezonsko sadje, jajček s smetano) PIZZA MARGERITA (sir, pelati, origano) TESTENINE LAZANJA mesna RAVIOLI (mesni, sirovi, zelenjavni) TORTELINI (mesni, sirovi, zelenjavni) NJOKI ŠPAGETI PRELIVI: - BOLONEZ preliv (mleto meso) - CARBONARA preliv (sir, sladka smetana) - ZELENJAVNA OMAKA - Z MORSKIMI SADEŽI preliv SLADICE SKUTINI ŠTRUKLJI ( s karamelnim prelivom ali medom) GIBANICA VROČE VIŠNJE SADNA KUPA SADNA KUPA S sladoledom SADNI FRAPEJI PALAČINKE Čokoladne ali z marmelado PALAČINKE z brusnicami PALAČINKE z orehi PALAČINKE s sadjem PALAČINKE S sladoledom in sadnim prelivom SADNA SOLATA SLADOLED s smetano AM. MIK L A V C TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18. sobota 8.00 -12.00 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil - menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. od julija pri nas tudi AVTOPRALNICA za pranje osebnih in kombiniranih vozil Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si NOVO V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! Kako vam je všeč tokratna naslovnica? Vas vleče na dopust, če še niste bili? Ali pa podoživljate lepe občutke, če je dopust že za vami? Ste morda z dopusta prinesli tudi manj lepe spomine? Ja, po lastnih izkušnjah sodeč se na dopustu marsikdaj zgodi, da nas določene stvari »vržejo iz tira« in pustijo negativne posledice. Kar pa je pravzaprav škoda, ker si s tem pokvarimo tistih nekaj dni, za katere pravzaprav delamo celo leto. Dobesedno pokvarimo sijih. Ne pokvarijo namjih drugi. Sami si jih pokvarimo! To pa ne bo držalo, boste rekli. Če pridem v hotel, kjer sem rezerviral in plačal sobo s pogledom na morje, receptor pa me pošlje v sobo s pogledom na smetišče, nisem sam nič kriv. On je kriv, da meje spravil v slabo voljo! On mije pokvaril dopust! Na srečo je resnica nekoliko drugačna. V bistvu je naše razpoloženje odvisno od naših občutkov, na slednje pa lahko zavestno vplivamo, če to seveda želimo. V primeru, ki sem ga omenil, bi se kazalo najprej vprašati: kaj imam od tega, če sem slabe volje? Aii uživam v tem, da sem slabe volje? Nisem še srečal človeka, ki bi na to vprašanje odgovoril pozitivno. V bistvu gre za to, da naše razpoloženje ni odvisno od tega, kaj se nam v življenju zgodi, ampak od tega, kakšen pomen pripišemo posameznemu dogodku. Nekateri ljudje si dovolijo, da jih vsako jutro negativne novice pri poročilih spravijo v slabo voljo in zaskrbljenost, s katero so potem obremenjeni ves dan. Svojim sorodnikom in prijateljem pa razlagajo, kako malo je v njihovem življenju trenutkov, ko so srečni. Sreča ni nič drugega kot občutek, čustveno stanje, ki ga lahko negujemo s tem, da kontroliramo svoje misli. Če so nas namestili v napačno hotelsko sobo, lahko brez občutka slabe volje uveljavljamo reklamacijo in se osredotočimo predvsem na to, kako lepo se bomo imeli na dopustu v družbi naših najdražjih, namesto da s svojo slabo voljo obremenjujemo partnerja, otroke in vse ostale v bližini. To ne pomeni, da moramo preprosto »požreti« vse, kar nam pride na pot, vsekakor pa lahko vplivamo na svoje razmišljanje in si ne dovolimo negativnega čuslvenega stanja, ki po zadnjih ugotovitvah strokovnjakov pri dolgotrajnih obremenitvah povzroča tri četrtine sodobnih bolezni. In tako pridemo do preprostega stavka, ki ste ga gotovo že slišali: »Vseje v glavi.« Resnično, naša življenja so odvisna od tega, kaj se dogaja v naših glavah. C-J* IZ VSEBINE: (so) Aktualno: Potres - nevarnost za ljudi in okolje.4 Smreka Gornji Grad: Razmišljanja o stečaju oziroma razprodaji brez osnove.........5 Denacionalizacija: Gornjegrajski gozdovi začasno v rokah nadškofije.............6 PGD Radmirje: Spoštovanje do dela prednikov v gasilskih vrstah............11 Menina Planina: Vol izbral novo lastnico prej kot v minuti........... 12 Intervju: Robi Zupan, glasbenik in pedagog.16 Športna dvorana Nazarje: Dnevi vrhunske košarke...........20 Na naslovnici: Nastavljanje poletnemu soncu ob Savinji ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 30, 23. Julij 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi / sprejemamo za naslednje dvomesečje.____________________________________________________________________________________________________________________________^ POTRES - NEVARNOST ZA LJUDI IN OKOLJE Živimo na nemirnih tleh, ki se bodo še tresla Potres je naravni pojav, ki kot nesreča predstavlja veliko nevarnost tako za ljudi kot za okolje. Na naši zemeljski obli se tla nenehno tresejo. Znanstveniki so dokazali, da se vsak dan zgodi na Zemlji okrog tisoč šibkih potresov-torej vsakih 87 sekund eden. Nevarnosti potresov se običajno zavemo šele takrat, ko se strese območje, kjer živimo. Takšen primer je bil nedavni potres v Posočju, ki je poleg velike gmotne škode terjal tudi človeška življenja. Slovenija spada po številu in moči potresov med aktivnejša območja, saj leži na potresno dejavnem južnem robu Evrazijske geotekton-ske plošče. Moč tresenja tal merimo na različne načine. Magnituda je mera za sproščeno energijo v žarišču potresa, za ljudi pa je pomembnejši podatek o intenziteti potresa. To je mera za učinke, ki je odvisna od energije, epicentralne razdalje in geoloških razmer. V svetuje v uporabi več intenzitetah lestvic. Najdlje je bila v uporabi 12-stopenjska MCS lestvica, ki jo je v začetku stoletja predlagal Mercal- li. Razvoj znanosti, predvsem pa tragične izkušnje ob porušitvah armirano betonskih konstrukcij, je zahteval uveljavitev nove lestvice in tako je nastala 12-stopenjska evropska potresna lestvica EMS. Na slovenski Upravi za geofiziko so jo začeli uporabljati pred devetimi leti. Nova lestvica upošteva nove načine gradnje in nove materiale, ki jih uporabljajo v gradbeništvu, ter natančneje določa učinke potresov na visoke zgradbe. Pri nas se z seizmologijo ukvarja Agencija za okolje. Ta neprekinjeno spremlja potresno dejavnost na območju Slovenije in drugod. Skrbi za obveščanje o močnejših potresih in postavlja potresne opazovalnice. Prav tako skrbi za izvajanje makro-seizmičnih raziskav in pripravlja potresne kataloge. Sodeluje pri geoloških in geofizikalnih raziskavah, povezanih s potresno dejavnostjo. V preteklosti je bilo na naših tleh več kot šestdeset rušilnih potresov, ki so poleg gmotne škode zahtevali tudi številna človeška življenja. Potresno najbolj nevarna območja v Sloveniji so poleg ljubljanskega, kjer se je v preteklosti sprostilo največ potresne energije, še idrijsko, tolminsko in krško-brežiško. Potresna žarišča nastajajo na celotnem ozemlju Slovenije, najmanj jih je na skrajnem severovzhodnem delu. Samo v preteklem stoletju je bilo pri nas več kot dvajset potresov, ki so povzročili večjo ali manjšo gmotno škodo. Po podatkih Agencije za okolje je tudi v naši neposredni bližini, v Šempetru, 3. julija 1982 potres povzročil gmotno škodo. Vpliv potresa je zajel majhno območje s polmerom okoli 20 kilometrov oziroma okoli 1.300 kvadratnih kilometrov površine, med Velenjem na severu in Zagorjem na jugu, Vranskim na zahodu in Celjem na vzhodu. Imel je magnitu- do 3,5, ker pa je bilo žarišče zelo plitvo, okoli 4 km globoko, so bili njegovi učinki na površini zelo veliki. Potresni sunek je spremljalo močno bobnenje, ki je značilno za potrese v Savinjski dolini. Potresni sunek je gmotno škodo povzročil le v Šempetru, kjer je bilo poškodovanih okoli 170 zasebnih in okoli 20 javnih zgradb. Danes strokovnjaki kljub napredku tehnike in znanja zatrjujejo, da potresov ne časovno in ne lokacijsko še ni možno napovedovati. Napovedovanje tudi ni smotrno, saj bi ob tem lahko prišlo do velike panike med ljudmi, ki bi povzročila večjo škodo kot sam potres. Najboljša zaščita pred potresom je potresno varna gradnja objektov. Marija Šukalo Vir: www.arso.eov.si Naša anketa Slovenci in nnrnvne nesreče »Nič nas ne sme presenetiti!« se je nekoč glasilo glavno geslo preventivnih akcij in izobraževanj na področju naravnih nesreč. Nekoliko utopično, saj naravne nesreče največkrat pridejo nenadejano, brez vnaprejšnjega opozorila, in so tako že same po sebi presenečenje, čeprav nikakor ne prijetno. A vendar, preventiva je izjemno pomembna. Čeprav naravnih nesreč ponavadi ne moremo preprečiti, lahko z osveščenostjo in pravilnimi potezami vsaj nekoliko omilimo njihove posledice. Lahko reduciramo materialno škodo in navsezadnje lahko s pravilnim ravnanjem celo rešimo kakšno človeško življenje. Miha Dovžan, Ilirska Bistrica Neodgovorno je prelagati vso odgovornost zgolj na enote Civilne zaščite, saj se konec koncev te nesreče ne zgodijo zgolj njim, temveč vsem nam, zato je dobro vedeti, kako ukrepati in kako se zaščititi. Tina Vrhovnik, Mozirje Moje mnenje je, da se nevar- nosti naravnih nesreč premalo zavedamo. Opozarja se predvsem po nesrečah in ne pred njimi. Tako je sedaj v B< primeru poplav. Sicer smo pa kardobro informirani, kaj storiti v primeru, ko se takšne nesreče zgodijo, da se izognemo nadaljnjim tveganjem. Olga Slapnik, Nazarje Za takšne nesreče nismo dovolj pripravljeni, predvsem v primeru potresa v Posočju seje izkazalo, da večina zgradb ni bila zgrajena ustrezno. Sicer svoje prispeva tudi to, da ležimo na potresni prelomnici, a gradbeništvo bi se vseeno moralo izboljšati, ne smemo si privoščiti površne gradnje. V takšnih primerih, ko se zgodi nepredvideno, ponavadi panika prevlada nad jasnimi mislimi, predvsem v prvih trenutkih. Jože Mavrič, Ljubija Nismo dovolj pripravljeni. Upajmo, da bo takšnih nesreč čim manj, a vendar se par stvari vseeno da storiti. Predvsem pri novogradnjah se lahko upoštevajo varnostna merila, ki zagotovo prispevajo k stabilnosti in trajnosti zgradb. Za seznanjenost javnosti z varnostnimi ukrepi v primeru nesreč menim, daje dobra, a nikoli se ne ve, narava je nepredvidljiva. Franc Slemenšek, Mozirje Ponavadi nas takšne nesreče presenetijo nepripravljene, zato bi se marsikatera stvar dala bolje premisliti. Sicer na vse nimamo vpliva, a nekaj vendar lahko storimo. Informiranost ljudi o preventivnih ukrepih pa je relativna - nekateri so, drugi niso. Barbara Čretnik, Mozirje Preveč, predvsem v preteklosti, seje gradilo na principu hitrosti in ne toliko kvalitete. Danes se merila varnosti pri novogradnjah bolj upoštevajo, še vedno pa je pomemben dejavnik denar. V primeru nesreč smo največkrat prepuščeni lastnim občutkom in paniki, ki nas lahko preplavi, čeprav se znamo dokaj hitro organizirati in sprožiti reševalne in sanacijske akcije. Z informacijami o varnostnih ukrepih smo ponavadi zasuti šele potem, koje nesreča že mimo, in so nekoristne do naslednje - če jih vmes seveda že ne pozabimo. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem © SMREKA GORNJI GRAD Razmišljanja o stečaju oziroma razprodaji brez osnove Potem ko je direktor gornjegrajske Smreke Bruno Zagode želel od vzdrževalne službe odgovor, kako je mogoče v firmi, ki je razdeljena na obrate mizarstvo, žagarstvo in gradbeništvo, ločiti infrastrukturo in odsesovalni sistem, se je med zaposlenimi in tudi v kraju pojavil sum, da želi direktor firmo razkosati in razprodati. Takšno početje bi lahko povzročilo stečaj Smreke, kar je bilo v različnih kontekstih letos že napovedano in zato v določenih krogih tudi pričakovano oziroma želeno. Direktor Bruno Zagode takšnim razlagam odločno nasprotuje, res pa je, dodaja, da Smreka ne more biti pol stoletja enako organizirana, saj se je potrebno prilagajati potrebam trga. »Lastniki so me zadolžili firmo dolgoročno sanirati in stabilizirati in tega se v celoti zavedam. Za Smreko imamo dolgoročne rešitve, vendar ni enostavno najti partnerja, ki bi bil pripravljen vlagati v zadolženo podjetje. Vsakdo, ki ima poštene namene, lahko vlaga v Smreko, naša naloga pa je ohraniti delovna mesta,« pojasnjuje Zagode, trdno prepričan, da je edina možnost za preživetje v specializirani proizvodnji. Razmišljanja o stečaju oziroma razprodaji firme so brez osnove, saj Zagode poleg ohranjanja delovnih mest napoveduje tudi možnost novega zaposlovanja. Po naših informacijah so bili v zadnjem času opravljeni razgovori o sodelovanju med Smreko in nazorskim pod- jetjem stavbnega pohištva. Zagode sicer ne zanika, da so potekali razgovori, kako povezati lesno industrijo v Zgornji Savinjski dolini, vendar je po njegovem sleherni odgovor na to vprašanje preuranjen. »Neformalne razgovore smo opravili predvsem zato, ker imamo iste lastnike, res pa je, da bomo poskušali najti sinergijske točke. Občutek imam, da je prisotno preveč negativnega razmišljanja, čeprav bi se v resnici morali vsi truditi, kako najti poti, ki bi vodile k dolgoročnemu obstoju lesarstva vdolini,« dodaja Bruno Zagode. Razmere na Smreki so po svoje problematične tudi za mozirsko Zadrugo, ki še vedno predstavlja na- jvečjega lastnika, zato je njen interes, da gornjegrajska firma deluje in pokriva obveznosti. Direktor Zadruge Andrej Presečnik pravi, da so trenutno velik problem notranje razmere v Smreki, še slabše pa je, ker podjetje izgublja določen del trga v Avstriji. »Nekateri vzroki so povsem subjektivne narave, čeprav je zaznati tudi določene premike znotraj avstrijskega trga z juga na vzhod. Po naših informacijah so se Avstrijci preusmerili h konkurenci znotraj doline, kar bi lahko bila posledica napačnih odločitev na sami Smreki,« pravi Presečnik. Za osvežitev spomina kaže dodati, da je Zadruga kot največja lastnica v Smreki pred časom prepustila odločanje v nadzornem svetu Koroškemu holdingu, ki v nasprotju z napovedmi tistih, ki so koroški kapital pripeljali v Gornji Grad, ni upravičil vloge rešitelja firme. Po Presečnikovem mnenju bo potrebno na nivoju vodstva in lastnikov firme intenzivno iskati ustrezne rešitve, predvsem pa poiskati vzroke, zakaj do težav prihaja. V vsakem primeru bi lastniki morali vedeti, kaj se vfirmi resnično dogaja, zato, pravi Presečnik, vprašanja, ki smojih navedli na začetku, ne bodo ostala brez ustreznega odziva. V kakšni obliki in v kolikšni meri se boto zgodilo, je seveda povsem drugo vprašanje, saj imajo največji vpliv v nadzornem svetu Smreke Korošci. Savinjčan ZATIŠJE PRED VIHARJEM MED SMREKO IN ENGOM? Smreka bi šla, vendar po svoji poti Na zadnji seji gornjegrajskega občinskega sveta je svetnika Stanka Ogradijo, ki je tudi član skupščine Enga, zanimalo, na kakšen način in predvsem kdaj se bo sestala skupščina omenjenega podjetja, ki je v 75-odstotni lasti Občine Gornji Grad. Po spomladanskih dogodkih, ki so skoraj v celoti ohromili normalno komunikacijo med občino in Smreko, ki ima v Engu 25-odstotni delež, so bili občinski svetniki deležni odgovora, s katerim jih je župan in direktor Enga Toni Rifelj seznanil, da bodo poročilo revizorja obravnavali po dopustih. Ob tem je navrgel, da je Engo edino podjetje v občini, ki je podvrženo revizijski kontroli, in zamolčal, da tudi edino, ki posluje brez potrjenih poslovnih poročil, ki jih je po zakonu o gospodarskih družbah dolžan predložiti v obravnavo in sprejem ustreznim organom podjetja. Po padcu berlinskega zidu so se odnosi med nekdanjimi sovražniki normalizirali, podrta ograja med Smreko in Engom pa nesoglasja očitno samo še poglablja, saj so oboji prepričani, da je ograjo podrla nasprotna stran (foto: EMS) Gornjegrajski županje očitno na stališču, da je potrebno celotno problematiko, ki ima precejšnje ozadje, pospraviti pod streho brez medijskih komentarjev, kot seje izrazil na omenjeni seji, vendar je pri tem pozabil, daje celotni toplovodni sistem v Gornjem Gradu zgrajen zjavnimi sredstvi države Slovenije in Evropske unije. Potem, ko organi Enga, vključno s skupščino, ne zmorejo funkcionirati normalno, seje Smreka odločila, da zaradi zaščite lastnih interesov iz Enga izstopi, za kar je dobila zeleno luč tudi od pristojnega sodišča. Temeljni problem je vtem, da sta tako Toni Rifelj kot Bruno Zagode prepričana, da zastopata pravilna stališča, pri tem pa Zagode odločno poudarja, da želijo zapustiti podjetje, ki Gornjegrajce oskrbuje s toplotno energijo, vendar ne na tak- šen način, kot si želi Rifelj. Kakšen je ta način, nam Zagode ni hotel razkriti, vsekakor pa je vigri precejšnja vsota denarja, ki naj bi po neuradnih podatkih dosegla že 50 milijonov tolarjev. To, da skupšči- na Enga še vedno ni bila sklicana, po mnenju Zagodeta župana dodatno obremenjuje. Po njegovem se bodo morali v končni fazi predvsem Gornjegrajci zanimati, kaj se v Engu in okoli njega v resnici dogaja. Spor glavnih akterjev, ki je v marsičem dosegel razsežnost osebnega obračunavanja, po oceni direktorja Zadruge Andreja Presečnika hromi obe podjetji do te mere, da seje odločil posredovati med sprtima stranema. Pri tem Presečnik odločno poudarja, da je njegova »posredniška misija« vezana izključno na lastništvo Zadruge v Smreki, saj naj bi se ta ukvarjala predvsem z lastnimi problemi. Pri vprašanju, koliko kdo komu dolguje, sta v začetku oba vztrajala pri nepopustljivih stališčih. Zadeve se vendarle zbližujejo, saj sta tako Rifelj kot Zagode začutila, da sta morala popustiti, je na kratko komentiral trenutni položaj Presečnik, ki se zavzema, da se stvari za nazaj uredijo brez sodne arbitraže, kar pa bo očitno vse prej kot lahka naloga. Savinjčan ■■■nSHHHHHBBHHI DENACIONALIZACIJA Gornjegrajski gozdovi začasno v rokah nadškofije V ponedeljek je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v skladu z odredbo mozirske upravne enote vrnil ljubljanski nadškofiji nekaj več kot 8.100 hektarov gozdov in kmetijskih zemljišč v Zgornji Savinjski dolini. Na sklep o predčasni vrnitvi se je pritožilo nazorsko Gozdno gospodarstvo, vendar je upravna enota pritožbo zavrnila z utemeljitvijo, da GG Nazarje ni stranka v postopku, tako da bo o novi pritožbi, ki jo je napovedal direktor Milan Cajner, odločalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gozdarji očitajo upravni enoti, da je bil sklep izdan v nasprotju z zakonoma o denacionalizaciji in splošnem upravnem postopku, sicer pa vračila gozdov nadškofiji ne problematizirajo, Gre samo za zakonitost postopka in uveljavljanje 1,4 milijarde tolarjev odškodnine za vlaganje v gozdne ceste, ki so jih zgradili v preteklih desetletjih, V GG Nazarje so sprejeli program in sklenili poseben dogovor s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov o zagotovitvi dodatnih količin lesa, tako da morebitni izpad ne bo prizadel zaposlenih, od katerih je večina gozdarjev. Sicer paje njihovo stališče jasno - v kolikor ne bo prišlo do poravnave in če se postopek ne bo zaključil po zakoniti poti na slovenskih tleh, so pripravljeni poiskati pravico na evropskem sodišču. Očitno je dežurni krivec mozirska upravna enota, ki se ji je v preteklosti večkrat očitalo, da prepočasi izvaja postopke denacionalizacije. Potem ko so ugotovili, daje predlog nadškofije utemeljen, in izdali odredbo o prenosu v začasno uporabo, ki velja do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, je očit- Terezija Plaznik (foto: EMS) no spet ogenj v strehi. »Očitek, da Gozdnemu gospodarstvu Nazarje nismo priznali statusa stranke v postopku, izhaja iz tega, da smo se v tem primeru ravnali po sklepu vrhovnega sodišča Slovenije, ki je v identičnem primeru odločilo, da imajo koncesionarji, ki izkoriščajo gozdove na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, lastnost stranke v postopku v primeru, če bi upravni organ odločal o vlaganjih v te gozdove. V tem primeru je upravni organ izdal sklep o prenosu premoženja v začasno uporabo PREMOGOVNIK VELENJE Velenjski premog tudi v bodoče energetski vir Predsednik Vlade Republike Slovenije mag. Anton Rop je v ponedeljek del delovnega dneva preživel z rudarji Premogovnika Velenje. Obiskal je drugo izmeno na odkopu kota -20 v jami Pesje in si ogledal, kako poteka pridobivanje premoga v premogovniku, kjer kopljejo premog že skoraj 130 let. Pred odhodom v jamo seje predsednik vlade pogovarjal z vodstvom Premogovnika Velenje in povezanih družb o aktualni problematiki te družbe, ki na eni strani ostaja pomembno energetsko podjetje, istočasno pa izvaja prestrukturiranje z ustanavljanjem novih gospodarskih družb z namenom, da zapolni vrzel v številu delovnih mest. To se namreč zmanjšuje zaradi modernizacije dela in čiščenja os- novne dejavnosti. Predsednik vlade je poudaril pomen Premogovnika Velenje za Termoelektrarno Šoštanj, s katero skupaj skrbita za zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo. Pohvalil je proces prestrukturiranja in vizijo družbe, predvsem ker so ga začeli pravočasno, to je še v času intenzivnega delovanja premogovnika. KF upravičencu,« razlaga Terezija Plaznik, višja svetovalka načelnika upravne enote, ki skrbi za postopek denacionalizacije. Ko bo upravni organ odločal o vlaganjih v te gozdove, takrat bo imel GG Nazarje lastnost stranke v postopku. Plaznikova zavrača tudi očitke, da je upravna enota ravnala v nasprotju z zakonom o splošnem upravnem postopku. »Mi trdimo, daje bila zadeva izpeljana povsem zakonito, kajti zakon predvideva, da v primeru, ko se stranka pritoži zoper odločitev prvostopen- jskega organa na inštančni organ in jo le-ta vrne v ponovno presojo na prvo stopnjo, mora prvostopenjski organ presoditi, ali je bila pritožba vložena pravočasno in ali jo je vložila upravičena oseba. Vtem primeru smo tudi na podlagi stališča vrhovnega sodišča zavzeli enako stališče in pritožbo zavrnili. Gozdno gospodarstvo ima zopet pravico do pritožbe in o tem bo odločalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,« pojasnjuje Terezija Plaznik. Savinjčan SKUPŠČINA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Priprave na prevzem Banke Celje? Na skupščini Nove Ljubljanske banke (NLB) so delničarji sprejeli vse predlagane sklepe, med drugim tudi dve pomembni spremembi statuta. S prvo je uprava NLB dobila pooblastilo, da s soglasjem nadzornega sveta in brez dodatnega soglasja skupščine v prihodnjih petih letih poveča osnovni kapital banke za največ 7,68 milijarde tolarjev in izda največ 3,8 milijona novih delnic v nominalni vrednosti dva tisoč tolarjev. Zdaj znaša osnovni kapital NLB 15,3 milijarde tolarjev. Po mnenju poznavalcev gre za priprave na prevzem Banke Celje. V gradivu za skupščinoje bilo sicer zapisano, da banka potrebuje možnost povečanja osnovnega kapitala zaradi različnih načrtovanih poslovnih dejavnosti, zlasti zaradi prihodnjih naložb. Druga pomembna sprememba statuta omogoča povečanje števila članov uprave banke na šest. V njej sta po novem tudi dva Belgijca. Predsednik uprave NLB Marjan Kramarje na skupščini delničarjem tudi zatrdil, da je informacijski sistem banke sedaj povsem stabiliziran. KF GORENJE VELENJE Odstop člana uprave dr. Andreja Vizjaka 18. julija je član uprave delniške družbe Gorenje dr. Andrej Vizjak posredoval predsedniku nadzornega sveta Gorenja mag. Marku Voljču odstopno izjavo, s katero odstopa s funkcije člana uprave Gorenja, d.d. Vizjak seje za odstop odločil zaradi osebnih razlogov, z Gorenjem pa bo sodeloval še naprej kot svetovalec uprave za strateški razvoj, kot član nadzornega odbora družbe Gorenje Vertriebs GmbH v Münchnu in pri programu racionalizacije in povečevanja učinkovitosti Skupine Gorenje. Uprava bo nadaljevala delo s štirimi člani. V prehodnem obdobju bo področje komerciale in marketinga pokrival predsednik uprave mag. Franjo Bobinac sam. ____________________________________________KF MIKRO IN MALE HIDROELEKTRARNE Še neizkoriščena alternativa za podeželje Alternativa običajnim hidroelektrarnam so male hidroelektrarne (MHE), kamor sodijo mikro in male hidroelektrarne. Teh je v Sloveniji trenutno 361, ki so lani skupaj proizvedle 130 tisoč megavatnih ur elektrike. Glavna težava pri postavitvi MHE je predvsem zapleten in dolgotrajen postopek. Poleg tega lastniki zemljišč, ki sicer imajo določene prednosti pri pridobivanju koncesije in upravnih dovoljenj, nimajo interesa, znanja in potrebnega kapitala za gradnjo. Jez MHE Rajka Prepadnika na Savinji v Nazarjah (foto: EMS) Mikro hidroelektrarne imajo do 36 kilovatov nazivne instalirane električne moči, male hidroelektrarne pa od 36 do tisoč kilovatov. Mikro sistemi delujejo tako, daje del toka reke speljan po kanalu ali ceveh do turbine, ki poganja generator in s tem proiz- vaja elektriko. Izstopna voda iz turbine se nato vrača v rečno strugo. Glavni tok reke neovirano teče naprej, karje izredno pomembno predvsem z vidika ekologije, saj hidroelektrarne bistveno ne posežejo v reko. Poleg tega ne spreminjajo višine vodne gla- Rajko Prepadnik (foto: EMS) V Zgornji Savinjski dolini je približno 60 lastnikov malih hidroelektrarn, med katerimi ima Rajko Prepadnik, bivši predsednik Savinjskega društva za male hidroelektrarne, gotovo bogate izkušnje s pridobivanje tako imenovane zelene elektrike: »Največji problem, s katerim se soočajo graditelji malih hidroelektrarn, predstavlja pridobivanje ustreznih dovoljenj, saj niti državi ni povsem jasno, kateri dokumenti so potrebni. Naše društvo je pozvalo Ministrstvo za okolje in prostor ter energijo, da izda navodila, kateri papirji so dejansko potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ugotavljamo, da na nivoju države še vedno ni enotnega pristopa. Glede same izvedbe je povsem jasno, da mora biti tehnično in krajinsko brezhibna, ob izredno dolgi amortizacijski dobi pa predstavlja investicija glavno breme. Elektrika je kot živa stvar, zato je potrebno zadeve vzdrževati in stalno nadzirati. Če nisi prisoten, elektrarna ne funkcionira.« Ker je Zgornja Savinjska dolina demografsko ogroženo območje, predstavljajo male hidroelektrarne dodaten finančni vir, čeprav nekateri po Pre-padnikovem mnenju vidijo v tem samo zlo. V nasprotju z državami EU, kjer takšen način rabe vodnih virov podpirajo, Slovenija zahteva vodno povračilo in koncesijo za vodni vir. Vzpodbud ni, pravi Rajko Prepadnik, kije prepričan, da predstavlja Savinja velik energetski in tudi turistični potencial. Savinjčan dine in režima reke ter ne onemogočajo normalnega vodnega življenja. Težava pa lahko nastane predvsem v izrazito sušnih obdobjih, ko ni zagotovljena zadostna količina vode. Mikro sistemi so še posebno primerni za podeželske in izolirane kraje, saj so ekonomska alternativa električnemu omrežju. Sistemi priskrbijo poceni, neodvisen in nepretrgan električni tok brez škodljivega vpliva na okolje, pa tudi sredslva za zajezitev reke niso velika. Od skupaj 361 malih hidroelektrarn imamovSIoveniji trenutno 154 mikro hidroelektrarn. Glavni pogoji za nadaljnji razvoj izrabljanja vodne energije so premiki pri trgovanju z »zeleno elektriko«, državno pokroviteljstvo strateških presoj za obetavna območja in program spodbujanja, tudi subvencioniranja, mikro oziroma malih hidroelektrarn na prednostnih lokacijah, kot so mlini ali »mlinščice« ob turističnih točkah. Glavna ovira za gradnjo malih hidroelektrarn je predvsem razmeroma zapleten, nepregleden in dolgotrajen postopek za pridobitev koncesije ter pozneje tudi gradbenega dovoljenja. Lastniki zemljišč, ki imajo določeno prednost pri pridobivanju koncesije in upravnih dovoljenj, namreč nimajo interesa, znanja in potrebnega kapitala za gradnjo. Na drugi strani za vlagatelje z zadostnimi referencami in kapitalom ni primernih lokacij s potrebnimi dovoljenji, kjer bi objekte lahko gradili. Poleg tega je zanje to tudi manj zanimivo, saj je končni rezultat predvsem nepredvidljiv. Tudi na Agenciji za učinkovito rabo energije (AURE) priznavajo, daje za gradnjo malih oziroma mikro hidroelektrarn treba pridobiti kar precej dokumentov. Podlaga za to so namreč energetski zakon in zakoni o graditvi objektov, urejanju prostora, vodah in varstvu okolja. Ker so bile lani in letos pri skoraj vseh naštetih zakonih sprejete spremembe in dopolnitve, pripravljajo na ministrstvu za okolje, prostor in energijo nov nabor oziroma seznam dokumentov, ki so potrebni za gradnjo male hidroelektrarne. Franci Kotnik 44. FLOSARSKI BAL NA LJUBNEM OB SAVINJI Kraj bodo zasedli potomci nekdanjih flosarjev Na Ljubnem ob Savinji bodo v prihodnjih dneh praznovali 44. tradicionalno narodopisno prireditev Fiosarski bal, ki so jo pred leti združili s praznovanjem občinskega praznika. Svoj dan bo občina s slovesnostjo in podelitvijo občinskih priznanj obeležila v petek, 30. julija. Večer bodo pred dvorano kulturnega doma popestrili domači godci in pevci. Organizatorja prireditve, Občina Ljubno in organizacijski odbor, napovedujeta v tednu flosarjev številne narodopisne, kulturne in športne pr-ireditve, kar pomeni, da bodo obiskovalci vsekakor prišli na svoj račun. »Eno najstarejših narodopisnih prireditev v Sloveniji obišče vsako leto več tisoč ljudi od blizu in daleč, zato se bomo tudi letos potrudili, da bo ostal Fiosarski bal ljudem v prijetnem spominu,« napoveduje županja Anka Rakun, ki je organizacijsko taktirko zaupala Darji Dobovičnik. Po tradiciji bo flosarska prireditev dosegla vrhunec prihodnjo nedeljo z udiranjem flosa in vožnjo po Savinji terflosarskim krstom. Pred sklepnim dejanjem si bodo lahko obiskovalci ogledali »povorko presenečenja«, v kateri so Ljubenci v prejšnjih letih predstavili sedanje in preteklo življenje kraja. Med zanimivimi dogodki velja omeniti še pokrivanje slamnate strehe na Hojnikovi kašči v Savini, polaganje venca ob 70-letnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra, zeliščarji pa si bodo verjetno z zanimanjem ogledali zeliščni vrt na kmetiji Mlaker v Teru. Savinjčan >k kezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE www.kezcom.com info@kezcom.com TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel.:03/838-11 -80 / fax: 03/838-11-81 Iz OBČIN ■■■■■■■■■■■H mmBammmmmmm RECIKLIRANJE MOTORNIH VOZIL Kako občine skrbijo za odvoze izrabljenih jeklenih konjičkov V Zgornji Savinjski dolini odvozi izrabljenih vozil potekajo že nekaj časa. Občine k čiščenju divjih odlagališč izrabljenih vozil pristopajo resno, nekatere pred kratkim z večjo akcijo, Mozirje, Ljubno, druge to opravljajo v določenih časovnih intervalih, Solčavani pa so očitno tako okoljsko osveščeni, da na njihovi občini potrebe po odvozu trenutno ne beležijo. Na direktivo Evropskega sveta in parlamenta katere cilj je med drugim zaščititi okolje s preprečevanjem onesnaževanja z izrabljenimi motornimi vozili, je v mesecu maju Občina Mozirje s pomočjo Zavoda za gozdove in Policijske postaje Mozirje resno in uspešno pristopila k izpeljavi projekta, v okviru katerega je bil lastnikom nekoristnih odpadnih vozil omogočen brezplačen odvoz v razgradnjo. Tako so v maju na območju občine Mozirje zbrali 117 izrabljenih motornih vozil, karje glede na podatek, daje bilo vzačetku prejšnjega tedna v Sloveniji v razgradnjo sprejetih vsega skupaj 1.314 izrabljenih avtomobilov, precej visoka številka. Kot je pojasnil Ferdo Hrovat, kije vodil omenjeno akcijo, so s pomočjo podjetja Karbon, ki ima na našem območju koncesijo za reciklažo, odpadna vozila zbirali na 12 nakladalnih mestih: "Z revirnimi gozdarji, ki so nam bili pri tem delu s svojim dobrim poznavanjem divjih odlagališč res v veliko pomoč, smo odšli do ključnih točk in nato do lastnikov teh zemljišč. Predstavili smo jim možnost brezplačnega odvoza vozil in odziv je bil zelo dober. Vsi so resno pristopili k akciji in izrabljena vozila dostavili na zbirna mesta, mi pa smo poskrbeli za hiter odvoz." Ferdo Hrovat: “Lastniki zemlj'išč so izrabljena vozila dostavili na zbirna mesta, mi pa smo poskrbeli za hiter odvoz” (foto: Ciril M. Sem) Akcija je v občini Mozirje zaenkrat končana, a v tolažbo tistim, ki so, kot pravi Hrovat, izrazili tudi nekaj nejevolje, ker jih obvestila o brezplačnem odvozu kljub veliki angažiranosti občinskih uslužbencev niso dosegla, naj bo obvestilo, da se bo akcija nadaljevala jeseni ter naslednje leto do aprila. Po tem datumu bo moral za vsako razgradnjo poskrbeti lastnik sam, stroški razgradnje so 21,1 SIT (brez DDV) na kilogram teže avtomobila. Odvozi vozil, kot so nam zatrdili po občinah Zgornje Savinjske doline, sicer potekajo že daljše obdobje, vendar do sedaj le na občinske stroške. Na tokraten razpis so se poleg Mozirja prijavili še v Lučah, na Ljubnem in v Nazarjah. Akcijo so na Ljubnem že GORNJI GRAD Referendum o krajevnem imenu V krajevni skupnosti Nova Štifta bodo hkrati z državnozborskimi volitvami opravili še referendum, na katerem bodo odločali o uvedbi uličnega sistema. Nova Štifta pa naj bi tudi uradno postalo krajevno ime. Tako so prejšnji četrtek sklenili občinski svetniki, ki morajo za sočasno izvedbo referenduma pridobiti še soglasje republiške volilne komisije. Kotje znano, Nova Štifta uradno ne obstaja, temveč obstajajo le zaselki Doljirosek in Šmiklavž. O problematiki so spomladi razpravljali že na zboru krajanov, kjer seje večina prisotnih opredelila za spremembo, nekoliko manj ugoden odziv pa je doživela anketa, ki jo je opravila Občina Gornji Grad, zato bo prav referendum edina legitimna oblika odločanja, na podlagi katerega bo možno uresničiti predlagane spremembe. Seveda, v kolikor se bo večina krajanov, ki bodo na volitvah oddali svoj glas, opredelila za uvedbo krajevnega imena. Savinjčan © zaključili, zbrali so kar okoli 150 izrabljenih vozil. Sedaj se srečujejo s težavo, da, verjetno zaradi velike količine, vseh vozil še niso odpeljali z zbirnih mest, karje moteče tako za "Občinarje" kot lastnike zemljišč, pred tem pa so se našli tudi objesfneži, ki so zbrana vozila še dodatno razbijali in s tem povzročili potrebo po dodatnem čiščenju. Tudi v Lučah bodo iz istega razloga, večjo akcijo so na lastne stroške izpeljali lani, tokrat opravili le odvoz vozil, katerih lastnikje neznan, takšnih vozil so odkrili osem, za odvoz svojih izrabljenih vozil pa bodo morali lastniki tokrat poskrbeti sami. V Nazarjah so se prav tako prijavili na državni razpis, locirali že odvržena vozila, akcije pa zaradi čakanja na odgovor še niso izpeljali. V Gornjem Gradu so v preteklih letih izpeljali že več takšnih akcij, je povedal tajnik občine Jože Poznič, kljub drugačnim obljubam države vedno na lastne stroške ali v sodelovanju z lastniki teh vozil. Na njihovi deponiji je vedno na voljo prostor za odložitev dotrajanih vozil, tokratnega razpisa pa se zaradi poprejšnjih slabih izkušenj niso poslužili. Tatiana Golob OBČINSKI SVET NAZARJE V Nazarjah tudi «enter za izobraževanje odraslih Nazorski občinski svetniki so se na zadnji predpočitniški seji sestali prejšnji petek v Šmartnem ob Dreti. Seja je bila prvenstveno namenjena obravnavi poročil o delovanju zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Nazarje, kot dodatna točka pa je bila na dnevni red uvrščena še obravnava in potrditev programa priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja (RZPR) Savinjske statistične regije. Svetniki na predlog omenjenega programa niso imeli večjih pripomb, razen načelne, da se v dokument vnese alinea, ki bo zagotavljala upoštevanje specifik, ki lahko vplivajo na življenje Zgornjesavinjčanov. Kotje znano, je bila pred nedavnim sprejeta in objavljena državna strategija prostorskega razvoja, v roku treh let pa morajo tudi občine sprejeti lokalne strategije prostorskega razvoja. V RZPR bodo tako že zajeti določeni elementi, ki jo bodo nato morale upoštevati občine. Župan Ivan Purnatje na seji poročal tudi o izvajanju občinskega proračuna v prvem polletju letošnjega leta in povedal, da realizacija nekoliko zaostaja za polovico letnega zneska, zato bo morda v drugem polletju potreben rebalans. Med trenutno aktualnimi projekti v občini je omenil notranjo ureditev bivše Debevčeve hiše, kije bila prvotno predvidena kot bodoči otroški vrtec. Omenjeni načrt ostaja »v igri«, kratkoročno pa bo del objekta preurejen za potrebe izobraževanja odraslih. Poudarek bo predvsem na individualnem izobraževanju preko računalnikov. Strojno in programsko opremo bodo zagotovili v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje in sponzorji, v hiši pa naj bi uredili tudi prostor za multimedijske predstavitve, ki ga bodo lahko s pridom uporabljala tudi podjetja. Problematiko vrtca je omenil tudi ravnatelj nazorske osnovne šole Zvone Smrke, v razpravi pa je prevladala ugotovitev, da lahko sedanji vrtec ob določenih obnovitvenih posegih še kar nekaj časa služi svojemu namenu. Svetniki so se seznanili tudi z delovanjem in dosežki Glasbene šole Nazarje ter Muzeja Vrbovec v sezoni 2003/04 ter s sklepom določili plakatna mesta za jesenske državnozborske volitve. Franci Kotnik Organizacite. Oglasi ZAVOD ZA GOZDOVE Izbrani najbolj skrbni gospodarji z gozdom Gozdarji vsako leto izberejo najbolj skrbne lastnike gozdov znotraj krajevnih enot, eden od njih pa je nato izbran za najbolj skrbnega gospodarja v območju. Izbor poteka po enotnih kriterijih. Upoštevajo se negovanost in stanje gozda, kakovost opravljenih gojitvenih in varstvenih del, količina opravljenih del glede na predvideno v gozdnogospodarskem načrtu, kakovost sečnje in spravila lesa (poškodbe, gozdni red po sečnji), občutek za sonaravnost in upoštevanje različnih vlog gozda, skrb za gozdne vlake, upoštevanje strokovnih navodil ZGS, odločb, sodelovanje pri gojitvenem načrtovanju ter udeležbo na izobraževanjih. Izbira je kljub natančnim kriterijem najbolj skrbne lastnike gozda izbrani: vsako leto zelo težavna, saj je dobrih Franc Prek-Mavrč iz Florjana pri Gorn- gospodarjevveč in se je vedno težko jem Gradu, Alojz Kumprej - Glo- odločiti le za enega. Letos so bili za bočnikizTera nad Ljubnem, Aleš Kle- Gozdarji so priznanja najbolj skrbnim gospodarjem podelili v Velenju (foto: Gregor Stancar) WTffi0iu.Io$iF®32.JMifcaj Vabljeni nàu&jboljsc pice v dolini!!! PREPRIČAJTE SE! ©WESTERN KLUB hotela Burger Veniše Vabi na SMIRNDFF IDE PARTY v petek, 23« julija menšek - Ložekar iz Logarske doline, Ivan Juvan - Žohar iz Zavodenj nad Šoštanjem in Alojz Kokovnik - Završnik izčrete nad Nazarjami. Skrbno delo z gozdom se v današnjih zaostrenih razmerah v kmetijstvu prav gotovo tudi splača, seveda dolgoročno. Vlaganja v nego gozda in skrbno delo pri sečnji in spravilu povečujejo kvaliteto sorfimentov in s tem dohodek kmetije, skrb za vlake in ceste znižuje stroške njihovega vzdrževanja, gozdni red preprečuje namnožitev podlubnikov in omogoča naravno pomlajevanje. Najučinkovite- jše delo z gozdom je tisto, ki poteka po načrtu. Za pravilno delo z gozdom mora lastnik veliko vedeti, biti mora usposobljen in izobražen. Na zavodu za gozdove si želijo, da bi bilo v prihodnje skrbnih lastnikov gozdov čedalje več. Za vzpodbudo velja omeniti, da seje s prvim julijem povišalo sofinanciranje del v gozdovih s strani države za dobro četrtino. Za vlaganja v gozdove so letos prvič predvidena tudi dodatna sredstva iz EU. Izbranim lastnikom gozda pa iskrene čestitke! Damjan Jevšnik 45 LET LJUDSKE UNIVERZE VELENJE 56 spričeval za nove poklice V dvorani Mestne občine Velenje so v začetku julija podelili spričevala učencem, ki so v poklicnih šolah ob delu uspešno končali triletno šolanje. S tem so si odprli vrata do novih zaposlitev. Slušatelji in slušateljice iz Šaleške, Koroške in Zgornje Savinjske doline so s prejemom spričeval, najboljši so prejeli tudi nagrade Ljudske univerze Velenje, uresničili enega od svojih življenjskih ciljev. Ljudska univerza Velenje je s tem zaključila še eno uspešno študijsko sezono. Prejemnike spričeval sta nagovorila direktorica Ljudske univerze Velenje Mirjana Šibane in poslanec Državnega zbora Republike Slovenije ter velenjski podžupan Bojan Kontič. Ob čestitkah sta oba spregovorila tudi o pomenu izobraževanja ob delu ter stalnega izpopolnjevanja, ki je postaja vse večja potreba. S prvo javno podelitvijo spričeval so delovno obeležili 45-letnico delovanja Ljudske univerze Velenje, ki bo sedaj za dva tedna zaprta, nato bodo izdali nov katalog izobraževalne ponudbe za šolsko leto 2004/2005, že konec avgusta pa bodo na stežaj odprli vrata novim slušateljem. Jože Miklavc O IZLETNIŠKA KMETIJA TOMAN V TIROSEKU NAD GORNJIM GRADOM Kjer je vse po domače... Ljudje vse pogosteje iščemo za oddih in dopust mir, svež zrak, čisto okolje, objem narave in prijazne ljudi. Vse to najdete »na Tomanovem«, pri mladi družini Veršnik v Tiroseku nad Gornjim Gradom. To mi je ob srečanju dejal znanec - človek, ki pozna vrednote sedanjega časa, ljubitelj narave in prijatelj družine, ki smo jo obiskali, dr. Peter Kopitar iz Celja. domače koline s firovžem, in da ne pozabimo zapisati, domači Tomanovštrudl, kije bil že nagrajen z »zlatim« priznanjem. Pa šarkl, špehovka, potratna potica, pita, torte... Prenočišča bodo zgradili še letos v prvem nadstropju njihove kmečke lepotice, skupna ležišča »pod špirovci«, že zdaj pa imajo za nekadilce dovolj prostora v parni in na seniku, seje pošalil gost, kije sodeloval pri klepetu ob odličnem narezku. In če po vsem naštetem dodamo še dejstvo, da so njihove cene sprejemljive, je kot na dlani, da bodo pod obronki Menine vse pogosteje pohajali ljudje, ki iščejo na primer divje svinje, kijih imajo Tomanovi v obori za zdaj kot zanimivost, ali pač senco pod mogočnima lipama. In, kotje bilo slišati, »kerje pri nas vse po domače...« Jože Miklavc Pred nenavadno veliko hišo z dvema še večjima lipama se bohotijo mize, ljudje kramljajo. Sobotno popoldne, sopara v dolini ne pojenja, na Tomanovem posestvu pa je zrakže višinski in počitek dobro dene. Na 812 metrih, dober streljaj od slemena Črnivec, kjer je meja med Štajersko in Kranjsko, je že vsaj štiri rodove v pobočje vpeta domačija, ki da popotniku vedeti, da so tu doma pridni in podjetni ljudje. Starši Veršnikovih so se zgarani pred nedavnim poslovili s tega sveta, sinu Viktorju (35) in njegovi ženi Eriki (36) pa so zapustili dom z željami in načrti, da bi bilo potrebno na Tomanovem poleg kmetovanja in gozdarjenja početi še kaj. Trinajstletni Uroš, tri leta mlajša sestra Monika in devetletna Tjaša so pognali staršema v rokah, polnih dela in smelosti. Novembra 2000 so na kmetiji odprli vrata izletni- Družina Veršnik z gosti, ki so postali z njimi že pravi prijatelji škemu turizmu in tako dali domačiji novo vsebino in podobo. Odlično urejen kmečki ambient se staplja s prijaznostjo gostiteljev in njihovo zdravo ter preprosto kmečko hrano. Veršnikovimje vdveh letih ob delu na kmetiji in prvih turističnih izkušnjah uspelo prigospodariti nekaj denarja za nova vlaganja in sofinanciranje ceste, ki iz smeri Črnivca sedaj omogoča varen dostop v vsakem vremenu in tudi s srednje velikimi avtobusi. Tako manjka le še nekaj sob s prenočišči za pravi razmah turistične dejavnosti na kmetiji. Skupine planincev, pohodnikov, športnikov, kolesarjev in konjenikov se tu ustavijo čez dan ali ob večerih, predvsem ob koncu tedna, ko Slovenci radi počivamo in uživamo. Na Tomanovo vabi tudi pestra kulinarična ponudba: običajna kmečka jedila, žlinkrofi, ajdovi in sirovi štruklji, ajdnek in ajdova potica, obrnek in masovnek, presno zelje, »pajsno« in presna ter kisla repa, beli in ajdovi žganci, gobove in zelenjavne juhe, golaži, obare ter PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO’ RADMIRJE Spoštovanje do dela prednikov v gasilskih vrstah Radmirski gasilci so po uspešnem lanskoletnem letos znova organizirali gasilsko tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. Udeležba je bila tokrat nekoliko skromnejša; nastopilo je trinajst gasilskih desetin, ki so v moški in ženski konkurenci z ročnimi oziroma motornimi brizgalnami pokazale prisotnim, kako so se včasih gasilci borili z »rdečim petelinom«. V tekmi s časom, predvsem pa v prikazu pristnosti podobe gasilca izpred pol stoletja in več so se v moški konkurenci z ročno brizgalno iz davnega leta 1886 prepričljivo najbolje odrezali veterani PGD Gornji Grad. Siedili sta ekipi ljubenskih gasilcev in ekipa PGD Šmarje Sap. Med šestimi moškimi desetinami v konkurenci starih motornih brizgaln je slavila ekipa PGD Trnovlje pred gasilci iz Kaplje vasi in Pobrežani. movalcu, 81-letnemu Alojzu Jeraju iz PGD Pobrežje, desetini PGD Šmarje Sap za najstarejšo ročno brizgalno iz leta 1879, ekipi PGD Pobrežje za motorno brizgalno iz leta 1926 in najbolj oddaljenim udeležencem sobotnega tekmovanja, enoti PGD Šmarje Sap. Zanimivo gasilsko srečanje v Radmirju bo po besedah predsednika domačih gasilcev Marinka Juriča postalo tradicionalno, saj želijo s tem pokazati spoštovanje do dela Zmagovalna desetina iz Gornjega Grada na delu (foto: Franjo Atelšek) Na tekmovanju so svoje gasilske spretnosti pokazale tudi ženske desetine iz PGD Gornji Grad, Ljubno in Kaplja vas. Poleg pokalov in priznanj najboljšim so organizatorji podelili tudi izvirne lesene plakete z gasilskim motivom najstarejšemu tek- njihovih prednikov v gasilskih vrstah, predvsem pa ohranjati spoštljiv odnos do stare gasilske opreme, s katero so nekoč gasilci pomagali pomoči potrebnim. Franjo Atelšek Ko so se pred desetletji Savinjske novice »postavljale na noge«,jebilmed akterji in še zdaj se, kadar beseda nanese na zgor-njesavinjski časopis, rad postavi, daje bil zraven v pionirskih časih. Všeč mujeobširnost časopisa in sploh sodi med ljudi, ki iskreno prijateljuje s sedanjo ekipo ustvarjalcev Novic. Še posebej s podpisanim in fotografom Cirilom M, Semom, zato se najprej ozre po naslovnici, kjer prevladujejo Cirilove »fotke«. »Potem je na vrsti urednikova beseda in vse naprej do športnih strani in križanke, »kjer najprej pogledam, kdoje bil izžreban,« pristavi bivši predsednik savinjske planinske organizacije in športni navdušenec Martin Aubreht. Savinjčan Bralci o Savinjskih novicah Energična, eksplozivna in vse bolj navdušujoča Alya je s svojim neobičajnim stilom in predvsem glasom očarala pravzaprav že vsakogar. Njene glasbene dosežke, uspešnico Alya, njen istoimenski prvenec in videospot opisujejo s superlativi, sedaj pa je videospot za omenjeno skladbo na svojo prihajajočo lestvico MTV World Chart Express uvrstila tudi angleška glasbena televizija MTV Europe. Tako si jo bo zdaj lahko ogledal tudi svet! Oddajo MTV World Chart Express si lahko ogledate vsako soboto, nedeljo in ponedeljek. KF VELENJE Najdaljša prometna kolona za šoferski praznik V torek, 13. julija, je po Šaleški dolini v čast prazniku vozilo in na moč hupalo več kot šestdeset okrašenih vozil vseh kategorij, tehnologij in namembnosti. V povorki so sodelovali poklicni vozniki z različnimi kamioni in avtobusi, avto šole, vozila gasilcev in prve pomoči, specialna komunalna in gradbena, starodobna in najmodernejša športna vozila ter več deset motoristov. Med udeleženci povorke so bili večinoma člani ZŠAM Velenje, nekaj pa je bilo voznikov iz okoliških združenj, tudi z obrobja Zgornje Savinjske doline. Člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline so minulo nedel- RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Mozirski ribiči med svetovno elito Ta konec tedna bo v hrvaški Kutini potekalo svetovno ribiško mladinsko prvenstvo v lovu s plovcem. Barve Slovenije bosta zastopala tudi člana mozirske ribiške družine Aleš Žunter in Tilen Kojc, ki sta se v reprezentanco uvrstila na kvalifikacijah, na katerih je sodelovalo preko sto tekmovalcev. Mlada mozirska ribiča imata vzgled v malce starejših kolegih. Dva izmed njih, Dušan Žunter in Bojan Lukše, bosta namreč v bližnji prihodnosti pravtakozastopala Slovenijo v svetovnem merilu. Med 28. avgustom in 4. septembrom bo na Slovaškem potekalo svetovno ribiško prvenstvo v muharjenju. Omeniti velja, da bi moral Slovenijo na bližajočem se svetovnem prvenstvu poleg Žunterja in Lukšeta zastopati tudi pred kratkim tragično preminuli Simon Volovšekz Ljubne- © ga ob Savinji. Poleg velike časti, kar brez dvoma pomeni uvrstitev štirih članov RD Mozirje v državno ekipo, so podobna tekmovanja povezana tudi z visokimi stroški. Startnina znaša okoli 250tisoč tolarjev, vsaktekmova-lec pa mora v svojo opremo na tako velikem tekmovanju vložiti še približno sedemsto tisočakov. Zaželimo mozirskim udeležencem svetovnega prvenstva dober prijem! Benjamin Kanjir jo sodelovali na srečanju ob 50-let-nici ZŠAM Laško in 40. prazniku Pivo in cvetje, to nedeljo pa se bodo udeležili srečanja voznikov Slovenije na Rogli. Jože Miklavc Alya na MTV! PASTIRSKI PRAZNIK NA MENINI PLANINI Vol je izbral novo lastnico prej kot v minuti Menina planina je bila v zadnjih letih širši javnosti znana predvsem po nameravani postavitvi vojaškega in civilnega radarja, čemur so se domačini, vsaj kaže tako, uspešno uprli. Kmetje, ki pasejo živino po meninskih rebračah že stoletja, so precej znanja in energije vložili v pogovore z ljubljansko nadškofijo, od katere pričakujejo, da jim bo odstopila planinske pašnike, ki skupaj s planinskimi gozdovi obsegajo okoli 200 hektarov, v trajno last. Želja ima korenine v obdobju tik pred drugo svetovno vojno, ko je ljubljanska škofija na čelu z škofom dr. Gregorijem Rožmanom sklenila s tukajšnjimi pašnimi skupnostmi dogovor o prenosu lastnine v korist kmetov. Dejanskoje izostal samo še vpis v zemljiško knjigo, karje po sedanji zakonodaji edino merilo za dokazovanje lastnine, katero je pred dnevi na podlagi zakona o denacionalizaciji dobila ljubljanska nadškofija ponovno v začasno uporabo. Celotno dogajanje, ki meji na rahlo sprenevedanje, je precej razočaralo gornjegrajske kmete, ki skrbijo, da so meninske površine ostale neporaščen del kulturne krajine, in navsezadnje so prav kmetje v času komunističnega režima veljali za najbolj zveste naravne zaveznike Cerkve. Dejansko so kmetje razočarani zaradi politike, ki jo je povzročil zakon o denacionalizaciji in kijimje, po njihovem doma na Menini poskrbeli za sproščeno družabnost Savinjčanov in Tuhinjcev, ki prijazno sprejmejo vse, ki pridejo na Menino s poštenimi nameni. Seveda se spodobi, da si ljudje na pastirskem prazniku ogledajo vsaj nekaj drobcev iz pastirskega življenja in pošteno povedano so se gornjegrajski kmetje tudi tokrat izkazali. Nobeno zlo ni, če seje živina sprehodila mimo radovedne množice nekoliko prej, kot je bilo časovno določeno, navsezadnje je pastirji tudi niso preveč motili pri paši in pohajanju po planini. Komur je dopuščala kondicija, si je lahko lepo rejeno živino ogledal v okolici planinskega doma, kjer seje okoli poldneva napetost začela stopnjevati do vrelišča. Na vrsti je bila volovska ruleta s prvo nagrado - lepo rejenim volom. Jasna pravila igre, ki sojih vnaprej določili in objavili organizatorji, niso dopuščala nobenega dvoma. Last- Volovska ruleta pri planinskem domu je bila hitro končana, največ sreče pa znova imela Majda Suhoveršnik mnenju, prinesel več krivic kot propadli komunistični režim. Tako je letošnji pastirski praznik, že sedmi po vrsti, potekal v senci denacionalizacijskih dogodkov, čeprav v resnici nihče iz Pašne skupnosti Gospodnja - Globače ponedeljkovega dogodka niti z besedo ni omenil. So pa zato prizadevni kmetje skupaj z oskrbnikoma planinskega nik vola bo postal imetnik srečke z označeno številko kvadratnega polja, na katerega se bo vol pode- lal. Žival je imela na razpolago dve uri, da določi svojega novega lastnika, vendar se je nekoliko zbegano živinče že kar po stari navadi, preden je minila dobra minuta, podelalo in določilo srečnega zmagovalca rulete. Pravzaprav zma- govalko, saj je dobitno srečko kupila Majda Suhovršnik, ki se ji je »volovska« sreča nasmehnila že drugič v štirih letih. Negotovosti je bilo stem konec, vol pa seje po kratki predstavi ponovno pridružil 260-glavi goveji čredi, kateri dela družbo okoli dvajset konj. Kakšna usoda bo doletela vola, nam zadovoljna dobitnica, ki ji je družbeni interes. Nekoliko preseneča trditev, da nadškofija v ničemer ne priznava dogovora, kije bil sklenjen pred vojno in nastopa s pozicije močnejšega. Kmetje imajo za letošnje leto sklenjeno veljavno zakupno pogodbo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, kako bo v prihodnje, pa ne zna nihče z gotovostjo napovedati. Franc Bezovšek, predstavnik Pašne skupnosti Gospodnja - Globače: “Kmetje so razočarani, ker so jih preprosto izločili iz igre ...” med prvimi čestital lanskoletni dobitnik Franc Levec iz Zgornjega Tuhinja, ni vedela povedati. Vsekakor bo žival še nekaj časa ostala na meninskih pašnikih, kjer je bilo v nedeljo komaj dovolj prostora za vse, ki so želeli uživati v lepem vremenu in pastirski prireditvi. Kot rečeno, seje na Menini planini paslo od nekdaj in tudi v prihodnje ne bo drugače. Franc Bezovšek, predstavnik Pašne skupnosti Gospodnja - Globače,je vfo prepričan, zatoje bil vseskozi med tistimi, ki so se intenzivno pogovarjali oziroma pogajali s predstavniki ljubljanske nadškofije. Zadnjič so sedeli za skupno mizo pred tremi meseci, potem je očitno želja po iskanju za vse primerne rešitve zbledela. Bezovšekje prepričan, da bo dogovor prej ali slej sklenjen, vendar sedanja pozicija za kmete ni sprejemljiva. Nadškofija jim je v resnici ponudila planinske pašnike v trajni brezplačen zakup, vendar lahko vsak hip izvzame del pašnika, v kolikor bi imela takšen interes oziroma bi se za kaj takega izkazal širši Pašna skupnost Gospodnja -Globače pa seveda ni edina vZgorn-ji Savinjski dolini, ki ni zadovoljna s pogoji, ki jih postavlja cerkvena stran. Od trinajstih pašnih skupnosti jih je šest podpisalo pogodbo o brezplačnem zakupu, ostali se z zakupno pogodbo, kot jo predlaga Cerkev, preprosto ne strinjajo. Kmetje so razočarani tudi zaradi tega, ker so jih preprosto izločili iz igre, kot pravi Bezovšek. Za primer je navedel izločitev gozdov iz pašnikov, ki sojo brez kmetov opravili predstavniki nadškofije, Zavoda za gozdove in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Očitno bodo poslej na planinskih pašnikih prevladovali plotovi in ograje, kar kaže na izredno zapletene odnose. Čeprav je več kot očitno, da je življenje na planinskih pašnikih odvisno od prisotnosti kmetov in živine. Tako je že nekaj stoletij in tudi v prihodnje ne bi smelo biti drugače. Zaradi ekonomskega položaja večine kmetov in ohranjanja krajinske kulture. Besedilo in foto: Savinjčan ■MBMBHmUHKHBM Zgodovina in narodopisje ■BianBnaHiBnHHMiB! Piše: Aleksander Videčnik Nadaljujemo z opisom nekdanjih običajev ob porokah. Pripomniti velja daje vsebina povzeta izzapisov narodopisca Jožeta Lekšeta, doma iz Mozirja. Ko so pripravljali izdajo Kotnikovega zbornika je na območju Gornjega Grada, predvsem okolice, popisal, kako so ravnali ljudje nekoč v času, ko so se pripravljali za poroko v hiši. Vabljenje V svate so vabili kmalu po prvih oklicih, lahko tudi teden ali dva pred poroko. Vabila sta ženin in nevesta. Veljal je določen vrstni red: najprej sta vabila sosede, nato šele sorodstvo. Spet se je ponovil značilen način medsebojnega pogovarjanja. Ko sta prišla ženin in nevesta v hišo vabit, sta se najprej pogovarjala o povsem vsakdanjih rečeh, šele ob slovesu sta povabila na svatbo, povedala sta dan in kam naj pridejo svatje. Čeje kdo odklonil udeležbo na svatbi, so govorili po vasi, "da niso malenge iti na poroko." Poroke so bile ponavadi dopoldne okoli desete ure, marsikje le ob ponedeljkih. Slovo (slova) Dogajanja Zamisli sl nevesta, na tisti dan, kam tvoja potte pelje. Poljubi svojemu ateku roko, lepo se jim zahvali. V kr'šanskem nauku prav lepo so tebe poduč'vali. * Poljubi mamici roko, lepo se jim zahvali. Kol'kokratje bdelo njih oko, ko so drugi že spali. * Kadar pred oltar boš šla, si deklica poštena. Ko boš pa 'spred oltarja šla, boš svoj'mu možu žena. Fantje so zapeli ženinu: Snočkaj sem slišal 'no ptičko zapet, v bližnjem hribčku na vej'ci sedet. Pela prav glasno, prijetno mije b'Io, a sam sem si mislil kaj bo. * Komaj sem zaslišal en strašen grmev, po hribih, dolincah je močno grmel. Klical sem fante s seboj, da bišligledaftja nocoj. 3kr Ženin preljubi mi nikar ne žaluj, ko smo te prišli obiskat'nocoj. Srečen želimo ti zakonski stan, ko zdaj ne boš ledikvečznam'. * Kol'kratsmo prepevali skupaj vsi, v kratkem se vse spremeni. Žlahtno veselje je minilo za te, odcvetele so ti rožiče vse. (Bomo nadaljevali) ob poroki Zlato iz studenca Že dolgo je tega, koje Rihar dobival zlato iz studenca pod Lekim kamnom. Baje gaje potem nosil v Kamnik in ga tam prodajal nekemu zlatarju. Tako pač pripoveduje zgodba, ki mijoje povedal Alojz Plaznik na svojem gospodarskem poslopju v Potoku. Pod Lekim kamnom je velika bukev, pod njo pa izvir potoka Potok, ki se zliva v vodo s slapa Cue in se izliva v Lučnico. Voda iztega izvira je baje strupena (strupna), saj sojo včasih med delom vgozdu pili delavci in vsi so zboleli, dobili so hudo drisko. Včasih so stari ljudje pripovedovali, daje v vodi zlato. Nekateri sotrdili, da je tam blizu zaklad. Bilo je torej pred več kot sto leti, koje na kvatrno nedeljo, pa tudi ob večjih praznikih, Rihartam ob studencu iskal zlato. Vedno je na tak dan izginil z doma in nihče ni vedel, kam je šel. Žena je to ugotovila in sklenila odkriti njegovo skrivnost. Koje bil ravno velik praznik, je Rihar spet krenil v gozd proti Rogatcu. Žena mu je tiho sledila. Koje prispel do previsa, kjer je bila velika bukev, je pokleknil, v rokah pa je držal neko knjigo in iz nje modlil. Toda to, da gaje žena odkrila, je pomenilo nesrečo. Kmalu za tem je zbolel in umrl. Ljudje so potem govorili, da je s pomočjo kolomona pridobival iz te studenčnice zlato. V nedeljo pred poroko so imeli slovo; po navadi sojo pripravili okoli štirih popoldne. V bistvu gre za slovo od fantov in deklet. Če sta bila ženin in nevesta iz iste fare, so vabili hkrati fante in dekleta na nevestin dom. Rekli so: "Pridite na moje slovo v nedeljo." Nevesta jih je sprejemala na pragu hiše in se z vsakim rokovala. Dekleta soji voščila: "Želim ti srečo v zakonu, da bi bila srečna in zdrava in da bi imela dosti otrok!" Nevesta seje vsaki od njih zahvalila in vse povabila v hišo. Fantje so se le rokovali in nevesti niso izrekali kakih voščil. V sobi so posedli za mizo ter nevesti in ženinu ob kratkih nagovorih izročili darila. Ta večer običajno niso jedli mesa, na mizi sta bila le šarkelj in jabolčnik. Za razpoloženje je igral godec, kije potem igral tudi na svatbi. Na ta večer so veliko plesali in peli, končali pa že okoli desetih zvečer. Ob koncu so zapeli nevesti: Sščemo stare fotografije Igra na Rečici, baje so jo igrali kmalu po prvi svetovni vojni. Sliko so nam poslali iz Muzejske zbirke v Gornjem Gradu. Morda ve kdo, za katero igro gre? Registracija in označevanje drobnice Ob govedu in prašičih je od 1. julija dalje potrebno voditi tudi register drobnice na gospodarstvu. Vse živali starejše od devet mesecev in tiste, ki gredo s kmetije, morajo biti označene. Register so dolžni voditi vsi rejci drobnice, tudi tisti, ki imajo samo eno kozo ali ovco. Večina rejcev je že prejela knjižico Register drobnice na gospodarstvu. Tisti, ki te knjižice niste prejeli, morate izpolniti vlogo za vpis v register, ki jo lahko dobite pri kontrolorjih ali pri svetovalni službi. MARJETA ŽENKO, univ. dipl. inž. zooteh. V register vpišete samo skupno število živali, starejših od enega leta. Vanj morate vpisati tudi vse premike živali, torej nakup in prodajo. Vpišete lahko skupno število živali, ki stejih pripeljali z drugega gospodarstva ali pa stejih prodali. Jagnjitev vam v register ni potrebno vpisovati. Živali, ki so starejše od devet mesecev, morajo biti označene z ušesno znamko, ki bo poslej rumene barve in štirikotne oblike. Na njej je natisnjeno MKGP Sl in šestmestna neponovljiva številka. Živali, ki so bile rojene in označene pred 1. julijem 2004, so lahko označene z ušesnimi znamkami, ki so bile veljavne do tega dne, torej rumene ali oranžne okrogle in veterinarske znamke, ali rodovne, ki so se uporabljale v selekcijske namene. Jagnjeta oziroma kozličke, ki so namenjeni za zakol do 12. meseca starosti, lahko označite z okroglo, rumeno ušesnoznamko veno uho. Na znamki je natisnjenih zadnjih šest števil KMG-MID in Sl.Sto znamko označite jagnjeta ali kozličke pred odhodom s kmetije. Vsak premik živali morate sporočiti v centralni register, zato izpolnite spremni listvtreh izvodih. Dva izvoda prejme kupec, enega pa prodajalec posreduje pristojnemu veterinarju. Tudi kupec mora en izvod spremnega lista posredovati veter-inarju, drugi izvod pa služi za njegovo evidenco. Rejci lahko živali označujete sami. Ker so številke za označevanje klavnih jagnjetalikozličkovvezane na KMG-MID kmetije, si morate sami zagotoviti ustrezno zalogo teh ušesnih znamk. Naročite jih lahko tudi preko naše službe na telefonsko številko 42 54 050 ali 42 54 057. Cena je odvisna od števila naročenih znamk, in sicerje nad 25 komadov 60 SIT, nad 100 komadov pa 48 SIT. Na tej številki smo vam na voljo tudi za vse informacije. Glede na to, da sta registracija in označevanje drobnice v primerjavi z govedom precej poenostavljeni, upamo, da se bosta uveljavili brez večjih težav in slabe volje. MARIJA BEZOVŠEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva Vitamin A ie potreben za rast, odpornost, dober vid in zdravo kožo. Nahaja se vjetrih, maslu, siru, mleku in jajčnem rumenjaku. V obliki karotina (provitamina A) se nahaja v vsej rumeni in zeleni zelenjavi oziroma sadju, na primer v korenju, špinači, peteršilju, brokoliju, vseh solatah (več v temno zelenih listih), marelicah, breskvah, suhih slivah in podobno. Ta vitamin se izgubi pri pečenju pri visokih temperaturah, pa tudi pri zamrzovanju, na zraku in na svetlobi. Pri sušenju zelenjave ali sadja na soncu seta vitamin popolnoma uniči. Vitamin D potrebujemo za zdravo okostje in zobe. Pomanjkanje pri otrocih povzroči rahitis, pri odraslih pa krhkost kosti. Naše telo tvori ta vitamin s pomočjo sončne svetlobe. Dobimo ga še v ribjem olju, O vitaminih - drugič V prvem prispevku o vitaminih sem na kratko predstavila najpomembnejše v vodi topne vitamine. Danes pa se ustavimo pri vitaminih, ki se raztapljajo v maščobah. mlečnih izdelkih, jajcih in sončničnih semenih. Telo ga lahko sprejme le v prisotnosti maščob. Vitamin D povzroča težave pri zaužitju prevelikih količin. To se lahko zgodi le, če vitamin dodajamo vobliki pri-pravk-ov. Pri naravnih virih (zmerno sončenje, pravilna prehrana) ni nevarnosti za zastrupitevz vitaminom D. Pri pripravi hrane vitamina D ne uničimo. Vitamin E sodeluje skupno z vitaminoma C in A pri razgradnji strupov, je antioksidant, preprečuje arteriosklerozo, preprečuje splav in prezgodnji porod. Dobimo ga v različnih oljih, listnati zelenjavi, sadju, maslu in jajcih. Uniči se pri zamrzovanju, cvrtju in pri industrijski predelavi. Vitamin K ie pomemben predvsem za strjevanje krvi. Dobimo ga največ v rumenjakih, jetrih, špinači, blitvi, zelju. Pri mešani prehrani in pravilni pripravi jedi imamo vitamina K dovolj. Tudi tokrat sem za vas pripravila nekaj jedilnikov za kosila in večerje: 1. Kosilo (K): gobova juha, naravni zrezek, vodeni žličniki, solata, sladoled Večerja (V): v plateh krompir, solata ali kislo mleko 2. K: nadevana paprika, krompir v kosih, ribezova krema s skuto V: ajdova kaša z gobami, solata 3. K: zelenjavna enolončnica z mesom, marelični ali breskovi cmoki iz kuhanega testa, sveže sadje V: pečene sardelice, ocvrt krompirček, solata 4. K: blitvina juha, široki rezanci s skuto ali šunko, solata, ribezova krema V: poletna solata, črn kruh 5. K: korenčkova juha, telečja ali piščančja rižota, solata, sladoled V: zapečene palačinke s špinačo ali gobami, solata 6. K: nadevane bučke, mešana solata, puding s sadjem V: krompirjeva kaša, solata 7. K: goveja juha, govedina, grahova omaka, pire krompir, sveže sadje V: ribji namaz, črn kruh, paradižnikova ali fižolova (stročji) solata KROMPIRJEVA KAŠA Za 4 osebe: 4 krompirje, približno 30 dag prosene kaše, sol, 1 žlico ocvirkov, 1 mala čebula, 2-3 stroke česna. Olupljen in na kose narezan krompir damo kuhati vslan krop. Ko dobro prevre, mu dodamo oprano kašo in kuhamo do mehkega. Med Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah. Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev in vhodnih vrat. Prodaja kljuk in laminatov. V ponudbi imamo KVALITETNE VRTNE GARNITURE. Za prednaročila nudimo poseben popust. Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! Dostava na dom! ; F kuhanjem naj bi se voda pokuhala, čejeje več, jo odlijemo. Na ocvirkih prepražimo sesekljano čebulo, dodamo strt česen in ko zadiši, primešamo k kuhani kaši. Ponudimo s solato. Lahko pa to kašo skuhamo kot gosto juho. Koje kuhana, jo samo zabelimo z ocvirki. MEŠANA POLETNA SOLATA Za to solato uporabimo čim več različne zelenjave, solate, paradižnik, čebulo, papriko, kumare, popečene in ohlajene bučke, koruzo itd. Vso zelenjavo očistimo, operemo, primerno narežemo, zložimovskledo in prelijemo z jogurtovim prelivom ali bučnim oljem in TONI BREZNIK, vodja Območne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije Vsak gozd ima namreč svojega lastnika. Lastniki iz gozdov pridobivajo dohodek (predvsem s prodajo lesa), zato so gozdovi tudi proizvodni objekt in tržno blago. Ker so splošne koristi gozdov nemate-rializirane, se vrednost gozdov ugotavlja le na osnovi tistih donosov iz gozda, ki jih lahko materializiramo in ovrednotimo. To pa je zaenkrat v glavnem le les. Zakaj so potrebne cenitve gozdov? Kot je bilo že omenjeno v uvodu, imajo gozdovi značaj lastnine. Gozdove je torej treba vrednotiti zaradi prodaje, dedovanja, hipotek in podobnih pravnih poslov. Pri nas je v zadnjem obdobju precej cenitev, ki so posledica denacionalizacije. Nenazadnje pa se tudi v gozdarstvu potrjuje pravilo, da smo Slovenci pravdarski narod; v pravdnih zadevah pa ponavadi tudi ne gre brez cenitev in izvedenskih mnenj. V gozdovih nastajajo zaradi nesmotrnega delovanja človeka in dru- jabolčnim kisom, solati lahko dodamo tudi sveži sir, tunino ali sardele iz konzerve, trdo kuhana jajca, ostanke pečenke ali kuhano govedino. ČEŠPLJEVI CMOKI IZ KUHANEGA TESTA Za 6-Oseb: 1 /21 vode, sol, 6 dag surovega masla, 32 dag mehke moke, 3 jajca, 24 češpelj, 12 kock sladkorja, slan krop, na maslu prepražene drobtine, sladkor za posip. Vodo osolimo, dodamo maščobo in jo zavremo. Vanjo zakuhamo med mešanjem moko, da dobimo žgancem podobno gosto testo, ki se lepo loči od posode. Ohladimo ga do mlačnega in primešamo jajca gih vzrokov številne škode. Najpogosteje so posledica škodljivega delovanja divjadi, industrijskih plinov, rastlinskih bolezni in požarov. Škoda pomeni zmanjšanje tehnične, uporabne, estetske in podobne vrednosti gozda. Če lastnik uveljavlja povračilo za škodo, je za to potrebna cenitev. Kdo opravlja cenitve gozdov? Cenitve gozdov in druge strokovne ekspertize opravljajo pooblaščeni sodni cenilci in izvedenci za gozdarsko stroko. Podobno je tudi pri vseh ostalih strokah. Cenilce in izvedence imenuje na osnovi predhodnega posebnega izobraževanja minister za pravosodje. Vsak cenilec ima posebno izkaznico in žig, ki ju izda ministrstvo za pravosodje. Seznam (imenik) sodnih cenilcev in izvedencev vodi ministrstvo za pravosodje in je na voljo na spletnem naslovu ministrstva. Kako izračunamo, koliko je gozd vreden? Matematična osnova za cenitev gozdov sta obrestnoobrestni in rentni račun. Metod cenitve ne bom razlagal, omeniti velja le to, da se razlikujejo glede na vrsto gozdov (prebiralni, enodobni, raznodobni, plantaže...) in glede na vrsto cenitve (promet z gozdovi, škode...). Pri cenitvah ugotavljamo korist, ki drugo za drugim. Dobro zmešano testo zvrnemo na pomokano desko, potresemo z moko in razvaljamo 1 cm debelo. Razrežemo ga na pravokotnike. V sredo vsakega položimo češpljo, kateri smo koščico zamenjali s polovico kocke sladkorja. Oblikujemo cmoke, kijih kuhamo v slanem kropu 10 minut. Kuhane naložimo na krožnik in zabelimo s prepraženimi drobtinami in potrosimo s sladkorjem v prahu. RIBEZOVA KREMA 250 g črnega ribeza, 1 dl vode, 50 g sladkorja, 2 dl sladke smetane. Z opranih ribezovih grozdov osmukamo jagode injih zmeljemo vme-šalniku z malo vode. Gosto kremo stresemo v primerno skledico in jo lahko da gozd, če ga normalno izkoriščamo. Ta korist mora biti izražena vrednostno - opredeljena pa je s čistim donosom gozda. Bruto donos gozda je letni neto prirastek lesa, pomnožen s povprečno prodajno ceno pričakovanih ali realiziranih sortimentov. Povprečno prodajno ceno izračunamo tako, da ocenimo sortiment-no sestavo, razčlenjeno po glavnih drevesnih vrstah, in jo pomnožimo s tržnimi cenami sortimentov. Čisti donos gozda je bruto donos gozda, zmanjšan za normirane stroške pridobivanja lesa (sečnje, spravila, manipulacije na kamionski cesti, gradnje in vzdrževanja vlak), stroške gojenja in varstva gozdov ter za prispevek za vzdrževanje gozdnih cest. Kapitaliziran čisti donos, izračunan na enoto površine pomeni tudi vrednost gozda. Da lahko izvedemo opisani izračun, moramo poznati celo vrsto podatkov o gozdu, ki ga cenimo: - lesno zalogo in prirastek sestoja; - sortimentno oziroma kvalitetno sestavo gozdnega drevja (ni namreč vseeno, ali so v gozdu v glavnem drva ali pa prevladuje hlodovina visokih kakovostnih razredov); - urne postavke gozdnih delavcev in določiti normative za vsa dela v gozdu; pri tem je pomembno pred- zmešamo s sladkorjem. Skledico z ribezovo kremo za 1 uro postavimo v hladilnik. Ribez se bo strdil vžele. Ponudimo okrašeno ali zmešano s stepeno sladko smetano. RIBEZOVA KREMA S SKUTO 250 g skute, 2 dl kisle smetane, 2 skodelici črnega ali rdečega ribeza, 3-4 žlice sladkorja. Najprej zmešamo v mešalniku skuto in kislo smetano v gladko kremo, nato pa posebej še ribez in sladkor. Skutno kremo premešamo s pretlačenim ribezom, jo naložimo v plitve skodelice za kompot in ponu-dimo. Podobne kreme lahko pripravimo s kakim drugim jag-odičastim sadjem. vsem to, kakšen je teren, kakšna drevesa sekamo (iglavce ali listavce, debelo ali tanko) in kakšna je odprtost gozdovzgozdnimi prometnicami (od tega je odvisen način spravila in vrsta spravil-nega sredstva: ročno, žičnica, traktor - lahek, težek); -vrsto manjših podatkov (stanje sestoja, vlaganja v gozdove -gozdna reprodukcija, dolžina in stanje gozdnih prometnic...). Kako izračunamo odškodnino? Kot sem že omenil, so škode v gozdovih pogoste. S škodo nastanejo za lastnika gozda trajne ali trenutne (enkratne) izgube. Metodološko ocenjujemo škodo podobno kot vrednost gozda. Odškodnina za izgubljeno gospodarsko korist lastnika gozda mora znašati toliko, da lastnik lahko vzpostavi enake gospodarske možnosti, kotjih je imel pred nastankom škode. Za zaključek še nasvet: So primeri, ko je cenitev gozda ne-obhodno potrebna. Sicer pa, če je le mogoče, rešujmo lastninska razmerja sporazumno. Gozdovi, o katerih se veliko pogovarjajo cenilci in advokati, običajno prinašajo lastnikom slab donos. Cenitev gozdov in gozdnih škod Gozdovi dajejo ljudem dobrine, brez katerih bi bil njihov obstoj na zemlji nemogoč. S tega vidika so naši gozdovi neprecenljivo bogastvo. Čeprav so splošne koristi gozdov (zdrava pitna voda, čist zrak, življenjski prostor živali, zaščita zemljišč in objektov, turizem, rekreacija, obramba...) bistveno pomembnejše in vrednejše od proizvodnih koristi (les in ostali gozdni proizvodi), pa vrednost gozdov ugotavljamo predvsem na osnovi proizvodnih (lesnih) funkcij gozda. ROBI ZUPAN, GLASBENIK IN PEDAGOG Pri delu z mladimi ne moreš biti polovižar Ansambel Robija Zupana se je »rodil« pred natanko petnajstimi leti, ko se je Robi odločil, da bo začel hoditi po lastni glasbeni poti. Poln idej in mladostne zagnanosti je pritegnil pevko Sonjo, ki je danes njegova življenjska sopotnica, klarinetistko Evo Krančan in baritonista Dušana Polška, ki so ostali zvesti ansamblu vse do danes. Z njim nastopajo še bobnar in vokalist Rudi Miložič, trobentač Slavko Lasič in kitarist Bogdan Pahič. Rodila so se prijateljstva... Robi Zupan - Kako se spominjate svojih prvih korakov vsvet glasbe? Pri nas domaje glasba prisotna od nekdaj. Že moji starši so radi prepevali. Prve prijeme na harmoniki mije pokazal oče. Ko sem bil star osem let, je oba z bratom vpisal v glasbeno šolo. Že tedaj me je privlačila narodno-zabavna glasba, zato sem znanje s klavirske harmonike prenašal na frajtonarico ter poslušal stare prekaljene muzikante, predvsem Miheliča. -Vaš prvi javni nastop... Že v osnovni šoli sem začel sodelovati s Savinjskim kvintetom, kjer je prepevala Sonja. Potem sem spoznal Vlada Sredenška. Kmalu sem ustanovil svoj ansambel, Sonja pa je postala moja življenjska sopotnica. - Sledilo je petnajst let trdega dela, snemanje albumov, nastopi na različnih koncertih doma in v tujini. Kako sta z ženo usklajevala obveznosti do družine in nastope? Seveda sta pri tem najbolj trpela otroka. A sta bila vedno na varnem pri najinih varuškah. Sonja ima malo več obveznosti, saj je med tednom zaposlena kot medicinska sestra, ob vikendih pa so koncerti v različnih krajih. Sprva smo nastopali predvsem v tujini, sedaj pa tudi doma v Sloveniji. Prvi album Mami za praznik smo izdali pred štirinajstimi leti, do sedaj smo posneli pet cedejev v slovenščini in štiri v nemščini, saj smo veliko nastopali na Tirolskem, v Avstriji in Italiji. - Posebno poglavje je vaše pedagoško delo z mladimi talenti, ki želijo uigrati frajtonarico... Pri delu z mladimi ne moreš biti polovičar, vendar sta dve vrsti učencev. Tisti, ki želijo znati le nekaj osnovnih prijemov, ter tisti, ki želijo igrati kakovostno in jih glasba osvoji. Prve naučim to, karželijo, do drugih pa sem zelo dosleden, strog in natančen, vendar pa je zelo pomemben tudi pristop do dela. - Je kakšna razlika med slovenskim in nemškim občinstvom? Publika je od kraja do kraja različna. Nemci radi ploskajo in izkazujejo spoštovanje glasbenikom. Dajo ti čutiti, da so se vživeli v tvojo glasbo. Slovenci pa smo bolj hladni. Ne rečem, da se ne znamo veseliti, vendarme vzadnjem času preveva občutek, da so vsi nekam zamorjeni. - Kot »šef« ste verjetno strogi? Rad imam doslednost in natančnost, vedno se je treba držati dogovorov. Vaditi je potrebno tudi med tednom in se dogovarjati. Sedemčlanski ansambel mora delovati homogeno, zato se med seboj veliko dogovarjamo, ustvarjamo projekte od ideje do izvedbe. Vendar se mi včasih zdi, da nimam dovolj avtoritete. - Čigavo glasbo izvajate, ali si kdaj kaj »sposodite« od drugih avtorjev? Že od nekdaj je Slavko Avsenik moj idol. Spoštujem in občudujem ga kot komponista in vodjo ansambla, Vilka pa kot aranžerja. Posebno doživetje je bilo igrati pri Jožovcu v Begunjah in na 50-letnici ansambla. Zato ni nobena skrivnost, da so četrt programa Avsenikovi komadi, nekaj je Miheličevih, večji del pa so lastne skladbe. Ob tolikšnem številu preigranih komadov se ti včasih prikrade v uho delček že napisane skladbe, a namenoma nikoli nisem »ukradel« nobene skladbe, vedno skušam biti izviren. Pri pisanju navadno najprej nastane glasba in šele nato besedilo, saj se mi zdi tako lažje. Tudi pri izvajanju sem dosleden. Ne prenesem računalniške ob- delave in »plejbekov«. Tako pesem izgubi dušo,je brez življenja. - Gresta tudi sinova po vaših stopinjah? Verjetno, saj starejši Nejc igra klavir in diatonično harmoniko, mlajši Kristjan pa trobento. - Letos slavite 15 let dela. Kako boste obeležili jubilej? Petnajst let dela bomo obeležili 6. avgusta s koncertom na Vranskem, ki smo ga poimenovali po eni od naših skladb Na Vransko grem. Praznovali bomo skupaj s številnimi prijatelji iz Slovenije in Avstrije. Častna gosta koncerta bosta seveda Vilko in Slavko Avsenik. Pri povezovanju programa bomo poskrbeli tudi za nemško govoreče obiskovalce. Ljubiteljem narodno-zabavne glasbe se bo v večurnem programu predstavilo veliko število glasbenikov različnih generacij. - Imate hobije, vas harmonika spremlja tudi, ko se sami kam odpravite? Rad zahajam v hribe, smučam ..., a vedno vzamem s sabo svojo prijateljico harmoniko, kije že od nekdaj nepogrešljiv del prtljage ne glede na to, kam me vodi službena ali zasebna pot. - Kje se vidite čez petnajst let? Boste še igrali? (Smeh) Želim si predvsem zdravja, ansambel v takšni ali drugačni zasedbi, igral pa bom tako dolgo, dokler me bo publika poslušala. Pogovarjala se je Marija Sukalo Ansambel Zupan letos praznuje 15-letnico delovanja © PREDSTAVLJAMO VAM: NOVI BMW SERIJE 3 Manj revolucija, bolj evolucija Danes je pomembno biti modem in opažen. Pri BMW-ju so glede tega z novo serijo sedem morda celo malce pretiravali, kajti poslovneži so pač tradicionalisti. Kar ni niti tako slabo. Nova petica lahko navduši ali razočara. Odločitev je na kupcih. In kaj prinaša nova serija 3? Pri tem modelu se ne govori več o prestižu ali menedžerskem avtomobilu. Tu gre za prodajne številke, ki nosijo dobiček. To pomeni čim manj tveganja, le prefinjenost. Kupci morajo »prijeti«, sicer bodo delničarji nezadovoljni. In tega vodilni možje pri BMW nočejo. Kajti gre zanje in za podjetje, za uspeh in v končni fazi za plačo! Torej... Piše: Igor Pečnik Nova serija trije daleč od revolucionarnih potez. Namesto o revoluciji lahko govorimo o evoluciji. Sprednji del je dobil veliko in vpadljivo masko. Luči ostajajo v obliki mandljev in po potrebi opremljene z biksenonsko tehniko. Bočna linija se spogleduje z novim Z4, na zadnjem delu ni nič bistveno novega ali pretresljivega. Uradna predstavitev limuzine je napovedana na avtomobilskem salonu IAA v Frankfurtu prihodnje leto, touring oziroma karavan bomo dočakali leta 2006 v Ženevi, istega leta sledi v Parizu predstavitev kupeja, kabriolet pa bo ugledal luč sveta v Detroitu leta 2007. Ce je zunanjost nove trojke namenjena zbujanju pozornosti, je notranjost namenjena vozniku. V stilu X5 in X3. Tako imenovani »i Vaša pošta : 01 'd^vì f L '% ’ j Ql •s _a Ul ti š i i A /\a\ .v/jf /o/ * n & ‘S- cs S: J Mii il V- oO evi CO ! i i : I • Ò /tsij 'inuiEi A :ojoj 'a?ng ad o|!?o|ez m. fco?, ok /Ja Pawho /ežko je f*tH f \*v, k&r // vehr piha yDo rili, f>eh ur svq hodila, ^ flog pi s va cedilo , 1 Vendar svq oUjükila, 2 da se ga kova popi lo, f [>qjdsvo t m -ha -ha ht m Drive« se umika in je na voljo le z navigacijo. BMW pa zato ponuja več prostora, ki ga pa še vedno ne bo preveč. Kot novost bo 42-voltna napeljava in trije paketi opreme: advantage, contort in dynamic, ki so namenjeni različnim segmentom kupcev. Motorna paleta bo široka. Nekateri bencinski motorji bodo opremljeni s sodobno turbo tehniko. Dizelski motorji se razvijajo v smeri dveh turbo polnilnikov: manjšega, ki deluje že pri najnižjih vrtljajih, in večjega, ki prične delovati pri višjih vrtljajih. Za sladokusce to pomeni, da BMW iz 3.0 d iztisne kar 238 konjskih moči. In to brez neprijetne »turbo luknje«! Res navdušujoče! Hkrati BMW uvaja ZSG menjalnik, ki bo konkurenca Volkswagnove-mu DSG. Dva menjalnika in dve sklopki, pri BMW pa šoto rešili ženo samo sklopko, kar omogoča preskakovanje prestav. Skratka -bitka za kupce se pričenja! Ali boste vstopili v njo ali ne, je odvisno od cene. Napovedi so, da novega BMW serije 3 ne bo mogoče dobiti pod 26tisoč evrov... He, pa smotam ...V EU! FITMEDIA CELJE Vodnik od Rinke do Sotle Celjsko podjetje Fifmedia je pred letošnjo glavno turistično sezono v sodelovanju z občinami in izvajalci turističnih produktov izdalo Vodnik od Rinke do Sotle. Gre za projekt, ki je namenjen trženju turistične ponudbe na območju statistične Savinjske regije in je še posebej dobrodošel zato, ker država našo regijo bistveno manj promovira kot klasične slovenske turistične destinacije. Vodnik predstavlja glavne turistične zanimivosti po posameznih občinah, z območja Zgornje Savinjske doline pa so predstavljeni: Logarska dolina s svojimi znamenitostmi, Budnova žaga, Flosarski bal in cvetna nedelja na Ljubnem ob Savinji, etnološka, verska in Jamnikova zbirka vGornjem Gradu, gavge v Homu, turistična kmetija BrinovcvSpodnji Rečici, muzej Vrbovec v Nazarjah, Mozirski gaj, stalna razstava Mozirje skozi čas in Ovčarski praznikvšmihelu nad Mozirjem. V vodnikuje objavljen tudi seznam turističnih kmetij v Savinjski regiji in koledar tradicionalnih prireditev, povezanih s etnološko dediščino. Franci Kotnik §#«r. '• ■ TURISTIČNO DRUŠTVO LJUBNO S konjsko vprego z Ljubnega v logarsko dolino Na pobudo Turističnega društva Ljubno ob Savinji se je sredi prejšnjega tedna skupina zanesenjakov odpravila z Ljubnega v Logarsko dolino. Pa ne z avtomobilom, tudi ne s kolesi, pač pa z lahkim vozom, v katerega je bil vprežen par živahnih lipicancev. IßT" Udeleženci potovanja v Logarsko dolino pred odhodom z Ljubnega (foto: Slave Rakun) »Kožijaž« Peter Drobež in njegov sin Joško sta poskrbela za varen potek celotne »rajže«, za kar se jima je na koncu celotna »posadka« prav lepo zahvalila. Potovanje do cilja na planšariji v Logarskem Kotu je trajalo dobrih pet ur-z vmesnimi postanki, seveda; sicer pa sta tudi konjiča morala malo počiti. Edina »ovira« je bila rdeča luč na gradbišču ceste pred Lučami, na tem odseku pa je potnike tudi malo pretreslo, kljub gumam na kolesih. Malico so si privoščili pri Igli, v turistični pisarni v Solčavi pa so povprašali, kako bodo lahko prestopili »carino« pri sestrah Logar. Na srečo tam še nimajo rubrike, po kateri bi lahko koga »oglobili«. V Logarskem Kotu so udeleženci potovanja sebi in konjičema privoščili dveurni počitek. Dodobra so se okrepčali in odžejali, konjiča pa sta se medtem v miru napasla. Nazaj so se vračali vživahnem galopu in še pred mrakom prispeli na Ljubno. Za prijetno popestritev med vožnjo je ves časskrbel Franjo z mini trobento, s katero je oznanjal prihod in odhod -vedno in povsod. Skupina prijateljev seje razšla z družno ugotovitvijo, da so preživeli lep dan, katerega se bodo vsi še dolgo spominjali. Franc Atelšek - Aco GORNJI GRAD Varno na kolo V okviru prireditev ob gornjegrajskem občinskem prazniku so na športnem igrišču pri osnovni šoli pripravili kolesarsko tekmovanje v spretnostni vožnji za osnovnošolce v dveh kategorijah. Pred startom je Andrej Helešič z Ljubnega ob Savinji, ki se s kolesarjenjem ukvarja profesionalno, mladim tekmovalcem predstavil različne modele športnih koles in n mo. Prireditvi so prisostvovali tudi trije upokojenci s kolesi veterani. Najstarejšeje bilo staro več kot osemdeset let, še z registrsko tablico, toda popolnoma izpravno za vožnjo. Za varnost so poskrbeli člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline in policisti, ki so udeležencem predstavili funkcijo in opremo službenega kombiniranega vozila ter motocikla. Tekmovanje so omogočili gornjegrajski župan Toni Rifelj, predsednik in članica občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Poznič in Lilijana Bele, GG Gornji Grad, za pogostitev pa so poskrbele članice zadruga Kasta. Besedilo in foto: Rozka Tkavc TERME SNOVIK Gastronomski praznik v znamenju postrvi V Termah Snovik so skupaj s Centrom za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon prvo soboto v juliju pripravili tekmovanje v pripravi postrvi. Namen tekmovanja je Slovencem približati ribe kot zdravo, polnovredno živilo in jih prepričati, da so lahko ribe tudi neverjetno okusne. To nalogo je nase prevzelo enajstkuharjev, ki so predstavili ravno toliko novih idej za pripravo postrvi. Urška Romšak iz Term Snovik je pripravila ribje zarebrnice v koruzni moki s kislim zeljem in ješ-prenom, Samir Sarajlič je spekel postrv na suho, Alojz Šmid je predstavil dimljeno postrv s testeninami, ocvrta postrv s spomladansko zelenjavo Olge Šmid je bila razglašena za najboljšojed tega dne, Matej Knavs pa je presenetil s postrvjim kar-pačom na rukoli. Roman Špenko je razvajal s postrvjo po kardinalsko, Gorazd Škerjanec je blestel s postrvjo s timijanom. Žiga žaga team je pripravil postrv po žagarsko. Janez Luznarje pripravil najboljšo omako, njegova postrv v mavrahovi omaki je osvojila srebrno medaljo. Džordže Mladenovič je svoj recept prinesel z Drine, kjer postrvi postrežejo s kajmakom in kukuruzom, pogačo iz bele koruzne moke. Slovencem od nekdaj diši srbska kuhinja, zato je kuhar iz Uzovnice na Drini osvojil bronasto medaljo. Miroslav Vulovič seje posebej potrudil in v litoželezni skledi pripravil postrvje rolade z baziliko v sveži smetanovi omaki. Precej zahtevna priprava, vendar je bilo vredno počakati. Lidija Omerzuje izven konkurence postregla z njenim namazom iz prekajenih postrvi. Na koncu so bili zadovoljni vsi. Kuharji - tekmovalci, ocenjevalna komisija, organizatorja in obiskovalci. Stane Omerzu, direktor Racoona, in Janez Hribar, direktor Term Snovik, se že pogovarjata, kako bi prireditev prihodnje leto razširila in obogatila. Skratka - pravi gastronomski praznik, ki ga prihodnjič nikakor ne smete zamuditi. Nataša Podjaveršek Veliko stvari v življenju bo pritegnilo pozornost tvojih oči, toda le malo stvari bo pritegnilo pozornost tvojega srca. Avtor neznany liHWiWaHliilH Slovo od LOVSKA DRUŽINA RECICA OB SAVINJI Nazarčani osvojili pokal Stona Članice društva za osteroporozo so po treh letih vadbe kot prerojene (foto: Rozka Tkavc) priljubljene Članice društva za osteoporozo, telovadke iz Nazarij, so zaključile sezono vadbe z izletom v Zreče. Tri leta redne telovadbe in kopanja enkrat tedensko v Topolšici so pokazala vidne rezultate. Čianice so kot ena velika družina, prerojene, družabne in bolj samozavestne. Fizioterapevtka Špela Kračun jih je ves ta čas trenirala v končno zadovoljstvo vseh udeleženk. Toda, ko je najlepše, se kaj zgodi. Špela se je z družino odselila na Koroško, zato so se od nje poslovile na izletu v Termah Zreče. Jeseni bodo telovadke nadaljevale z vadbo v upanju na uspešno zamenjavo fizioterapevtke. Rozka Tkavc Člani Lovske družine Rečica ob Savinji so tretjo nedeljo v juliju pripravili tradicionalno družabno srečanje s tekmovanjem in zabavo pri lovski koči na Stonu. V troboju so ietos tekmovale le štiri ekipe: dve iz Šmihela in po eno iz Nazarij ter Rečice, vendar pa to ni zmanjšalo borbenosti tekmovalcev v posameznih disciplinah. Pestro in napeto je bilo pri vlečenju vrvi, kjer je zmagala ekipa Šmihel 1 pred PGD Rečica in Šmihelom 2. V malem nogometu so po naporni in izenačeni igri postali prvaki nogometaši z Rečice, za njimi pa so se uvrstili Za pokal stona se je bilo treba resnično boriti (foto: Marija Šukalo) Nazarčani in druga ekipa Šmihelčanov. V streljanju zzračno puško je zmagala ekipa iz Nazarij, sledili staji Šmihel 1 na drugem in Rečica tretjem mestu. Pokal Stonjetako pripadel Nazarčanom, na drugo mesto seje uvrstila ekipa Šmihel 1, tretje mesto pa so zasedli domačini iz PGD Rečica. Marija Šukalo TOLAR DO BREZSKRBNOSTI AVTOMOBILSKA ASISTENCA 1 SIT PRAVNA ZAŠČITA 1 SIT TRIGLAV POLETJE - posebna ponudba za vse, • pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ki boste med 1.7. in 30.9.2004 sklenili in polnega avtomobilskega kaska -* razširi-avtomobilsko zavarovanje za osebna in tevzavarovalnega kritja na avtomobilsko kombinirana vozila: asistenco in pravno zaščito za 2 tolarja. • pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti Razširitev zavarovalnega kritja velja za eno ali polnega avtomobilskega kaska -» razširi- leto. tev zavarovalnega kritja na avtomobilsko asistenco za 1 tolar; PRIPRAVLJENI NA VSE triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. ŠPORTNA DVORANA NAZARJE Dnevi vrhunske košarke Kot smo že poročali, je v minulih dneh v nazorski športni dvorani potekal mednarodni košarkarski turnir, na katerem so poleg reprezentance Slovenije sodelovale še izbrane vrste Avstralije, Hrvaške in Belorusije. Po prikazanem sodeč so bili najboljši Hrvatje, naši fantje, ki naj bi tudi krojili vrh na bližajočem se evropskem prvenstvu, pa so imeli kar nekaj težav s svojo igro, predvsem v končnici tekem. Slovenska izbrana vrsta je pre- na, bodo morali več narediti na psi-magala Avstralijo in Belorusijo ter hični pripravi igralcev, kar bo na tako izgubila s Hrvaško in v drugi tekmi tudi pomembnem tekmovanju še kako z Avstralijo, kar povzroča trenerju vplivalo na končni rezultat. Seveda jim Sunari in njegovemu pomočniku Peri- vsi skupaj zaželimo vse najboljše in ci kar nekaj odprtih vprašanj pred uvrstitev do petega mesta, ki jih še odhodom na EP. Čeprav njihova fizič- vodi na svetovno prvenstvo, na pripravljenost in kvaliteta ni spor- Franjo Pukart Slovenija : Avstralija 82:61 (63:44, 44:24, 27:18) Slovenija - Avstralija 85:91 (65:77, 50:52, 22:23) Nazarje. Športna dvorana. 100 gledalcev. Sodnika: Fekonja in Krauthak-er (oba Ljubljana) Slovenija: Močnik 10 (2:4), Vrečko 19, Šmigič, Venta, Fon 16(0:1), Dm-itrovič, Dragič, Zagorac 18, Julevič 3 ( 1:2), Sebič 4, Rizvič 4, E. Lorbek 11 (2:2). Avstralija: Lewis, Gibson 3 (1:2), Robbins 4 (2:2), Dowdell, Selwood, Bruce 10,Janev21 (6:9),Vanderjagt4, Newley 25 (2:4), Walker 13(1:3), Hill 11 (2:2) wmmi i 'tsHfftv ' tàm *. Naši mladi košarkarji so Avstralce enkrat premagali, enkrat pa proti njim izgubili (foto: Ciril M. Sem) Slovenija - Belorusija 85:73 (58:60, 34:43, 24:25) Nazarje. Športna dvorana. 100 gledalcev. Sodnika: Premrl in Šorli (oba Kranj) Slovenija: Močnik 10 (4:9), Vrečko 7, D. Lorbek 25 (5:6), Venta 2 (2:2), Fon 7 (2:4), Dmitrovič, Dragič 2, Zagorac 7 (5:6), Julevič 9 (1:5), Sebič, Rizvič 11 (5:9) E. Lorbek 5 Belorusija: Alikiporchik, Akulich 10 (5:6), Skidan 6, Sanozki 2, Sapegin, Motov 6 (2:2), Grehov, Poleschuk 17 (2:4), Pustogvar 4, Mischukov 4, Agevnin 8 (2:2), Veremeeko 16 (3:4) Slovenija - Hrvaška 67:72 (48:54, 31:42, 22:26) Nazarje. Športna dvorana. 350 gledalcev. Sodnika Jovanovič in Mlakar. Slovenija: Močnik 7 (7:10), Vrečko 9 (4:5), D. Lorbek 16(1:5), Venta 2, Fon 4, Dmitrovič, Dragič, Zagorac 9, Julevič 6 (2:3), Sebič, Rizvič 7 ( 1:1 ), E. Lorbek 7 (3:4) Hrvaška: Jurjevič 3 (3:4), Modrič, Filipovič, Garma 9 (1:2), Andrič, Kovačevič 5, Čosič 31 (4:5), Pasalič 7 (2:4), Previsič, Banič 15 (4:4), Trepal-ovac, Vučica 2. Nazarje. Športna dvorana. 250 gledalcev. Sodnika: Kolar in Horvat. Slovenija: Močnik 7 (5:6), Vrečko 6, D. Lorbek 8(1:1), Venta 2 (2:2), Fon 9 (2:2), Dmitrovič, Dragič, Zagorac 12 (2:6), Julevič 4 (0:2), Sebič, Rizvič 11 (1:5),E. Lorbek 23 (1:1). Avstralija: Lewis 4 (2:2), Gibson, Robbins 1 (1:2), Dowdell 4 (0:2), Selwood 6 (2:2), Bruce 2 (2:4), Janev 2 (2:4), Vanderjagt 8 (2:4), Newley 28 (3:7), Walker 4 (2:4), Hill 2. NASTJA KRAMER, DVAKRATNA DRŽAVNA PRVAKINJA Veliki up slovenske atletike iz Varpolja Petnajstletna Varpoljcanka Nastja Kramer sodi med velike upe slovenske atletike, saj je na državnem tekmovanju starejših mladink do 19 let presenetila vso konkurenco in z dvema osebnima rekordoma osvojila naslov državne prvakinje tako vteku na 800 kot 1.500 metrov. Z izvrstnimi rezultati, ki jih že nekaj časa dosega na uličnih preizkušnjah, tekmovanjih in mitingih, si je maja izborila tudi mesto v državni mladinski reprezentanci. Vse pa kaže, da bo šel po njenih stopinjah tudi njen mlajši brat Jan. Da imamo vZgornji Savinjski dolini odlične mlade atlete, nedvomno kažejo številni rezultati šolskih tekmovanj, nadaljnja uspešnost posameznika pa je odvisna predvsem od njegovega trdega dela, odrekanj in vztrajnosti, pri čemer zahteva kraljica športov, atletika, še posebno predanost. Prav te vrline so sestavni del športnega življenja mlade Nastje, ki jo lahko vsak dan občudujemo, s kakšno vnemo in doslednostjo premaguje kilometre in kilometre začrtane trase teka. In prav ta prepričljivost je vodilo do uspeha, v kar je prepričan tudi Nastjin trener Tomo Popetruv, dolgoletni "varuh" naše najboljše atletinje Jolande Čeplak in sedaj njen osebni svetovalec. V družini Kramer pa ni samo Nastja povezana s tekom, ampak ji pridno sledi tudi njen mlajši brat Jan, kije v kategoriji tretjih razredov v Litiji postal celo neuradni državni prvak v krosu, vzadnjih dveh letih paje zabeležil kar deset zmag na raznih tekaških prireditvah, od Murske Sobote do Novega mesta. Ker mu tudi ostali športi niso tuji in je po očetu Ivanu podedoval nekaj nogometnih genov, slednje pridno nadgrajuje v Nogometnem klubu Šmartno ob Paki, zato bo potrebno na odločitev med atletiko in nogometom še malce počakati. Franjo Pukart Nastja Kramer, dvakratna državna prvakinja na 800 in tv 1.500vH2,etrov (fc$o: Ivan Kramer) HMHH TORNIR V MALEM NOGOMETU NAZARJE 2004 Veliki pokal Žagarstvu Mazej Nazorski klub malega nogometa je v soboto organiziral svoj prvi večji turnir, na katerem je sodelovalo 14 ekip. Kvaliteta ni bila vprašljiva, saj smo videli na delu kopico reprezentantov in igralcev elitne prve slovenske lige, med katerimi je še najbolj izstopala ekipa Žagarstva Mazej, ki je na koncu tudi osvojila turnir in visoko denarno nagrado. Čeprav s svojo igro niso bili preveč prepričljivi, remizirali so v skupini in polfinalu, so se Mazejevi varovanci v velikem finalu le »izvlekli« in z minimalnim rezultatom premagali odlične domačine, ki jih je tokrat zapustila športna sreča. Seveda je tudi drugo mesto na tako močnem in izenačenem turnirju zelo dober rezultat in dobra vzpodbuda Nazarčanom pred pričetkom priprav za novo sezono v 1. slovenski ligi malega nogometa. V tekmi za tretje mesto je velenjska ekipa Gool Bar premagala Zeus Sport iz Celja. Rezultati polfinala.: KMN Nazarje : Zeus Sport 2:1, Žagarstvo Mazej : Gool Bar 2:0. Za tretje mesto: Gool Bar : Zeus Sport 3:0. Finale: Žagarstvo Mazej : KMN Nazarje 1:0. Franjo Pukart 4. ŠPORTNE IGRE ŽEKOVEC 2004 Vroče druženje ljubiteljev športa in rekreacije Pretekli vikend so se na igrišču v Žekovcu dva nepozabna dneva zabavali in družili ljubitelji športa in rekreacije. Organizator srečanja. Športna sekcija Žekovec, je pripravila četrte športne igre-turnir v malem nogometu za Pavletov memorial in rolanje za vse generacije ter odbojko. Na sobotnem turnirju, tokrat drugič v spomin na Pavla Herlaha, ki je tragično izgubil življenje v neposredni bližini žekovskega igrišča, seje v malem nogometu za okroglim usnjem podilo okrog sto igralcev. Prvo mesto so si »pribrcali« nogometaši ekipe Mesnica Krajner Nazarje, za njimi so se uvrstili igralci ŠD Mladost Rečica, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Coplan d.o.o., prav tako z Rečice. V nedeljskim dopoldnevu so se pod Mozirskimi planinami v hitrosti in spretnosti pomerili ljubitelji rolanja. Prva mesta po posameznih kategorijah so osvojili: Joco Britovšek, Blaž Žgank, Bojan Napotnik, Lidija Zamernik in Klara Prušnik. Nedeljsko vročino je popoldan dvignilo še tekmovanje v odbojki. Največ znanja je prikazala vrsta prekaljenih odbojkarjev ekipe TGP Florjan, ki so se že tretjič zavihteli na sam vrh. Za njimi so na drugem mestu pristali odbojkarji Bara Nazareth in Zavodenj 2 na tretjem mestu. Marija Sukalo Rolanje je šport za vse generacije - tudi najmlajše (foto: Marija Šukalo) 12. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM 23. - 25. julij 2004 PROGRAM PRIREDITEV PETEK. 23. iulii .12.00 Otvoritev razstav ročnih del in zdravilnih zelišč /dvorana Zadružnega doma/ .12.00 Otvoritev lovske razstave /Lovski dom/ .17.00 Turnir v ženskem malem nogometu, informacije GSM: 031 305 541 • 19.00 Otvoritev razstave fotografij naravne in kulturne dediščine ob slovenski planinski poti s kulturnim programom /Ciril Velkovrh/ .21.00 Zabava z duom FRENKA NOVE SOBOTA. 24. iulii .9.00 Otvoritev razstave domačih jedi /dvorana Zadružnega doma/ .9.00 Otvoritev gobarske razstave /turistična pisarna/ .9.30 Predstavitev Naravoslovno etnografske poti z olcarsko bajto v Logarski dolini, zbirno mesto: TIC Logarska .13.00 Turnir v malem nogometu memorial Ipavec-Gregorc; prijave in informacije GSM: 041 886 065 in 041 939 144 • 16.00 Boljše čase smo imeli, svet je čist drugačen bil... /prikaz življenja in dela na vasi/ .19.00 Turistični kviz »Lepo je biti Solčavan« •21.00 Zabava s skupino KRILA NEDELJA. 25. iulii .9.00 Prihod vlaka v Solčavo .10.00 Prijateljstvo ne pozna meja ... Kulturni program bodo oblikovali domačini in gostje iz sosednjih občin .10.00 Turnir odbojke na mivki na kmetiji Gregorc; informacije tel.: 03 584 60 97 .14.00 Multivizijska predstavitev Solčavskega /zbirno mesto TIC Logarska dolina/ •15.00 Srečelov .16.00 »S'm olcarja 'mela s'm tolarje štela...« /prikaz življenja in dela solčavskih olcarjev/ .17.00 Zabava s triom ČRNA MAČKA SOBOTA IN NEDELJA .TURISTIČNA KMETIJA ŽIBOVT Logarska Dolina 24, tel.: 03 5847118 Včasih so delali tako... •Pastirska malica •Mojster domače obrti Unikatno kamnoseštvo Medarda Šumeta Obdelava solčavskega marmorja od /13.00-17.00 ure/ .TURISTIČNA KMETIJA KLEMENŠEK Logarska Dolina 29, tel.: 03 838 90 24/ odprto od 10.00 21.00 ure/ .Ponudba domače hrane •Razstava starega kmečkega orodja od /11.00-18.00 ure/ •Predstavitev ovčerejskega društva Raduha •Predstavitev solčavskih čebelarjev VSE DNI PRIREDITVE •Ogled muzeja Potočke zijalke v gostišču First •Lovska razstava in pokušnja lovskih dobrot v Lovskem domu •Plezanje po umetni plezalni steni pred Zadružnim domom v Solčavi •Kuhanje oglja v Logarski dolini .Vožnja s kočijo ali lojtrnim vozom po Logarski dolini, GSM: 041 766098 •Lokostrelstvo Lokostrelski klub Gamsi •Lokostrelstvo na kmetiji Gradišnik, tel. 03 838 90 12 Urnik razstav:_Petek: 12.00-21.00 Sobota in nedelja: 9.00-21.00 VLJUDNO VABLJENI NA SOLČAVSKO! N A Z A R J E OBČINA NAZARJE m Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2004 ČASTNI OBČAN OBČINE NAZARJE Za častne občane se proglasi posameznike, ki so izjemno zaslužni za napredek in razvoj na enem ali več področjih, kot so: gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura, šport, humanitarna dejavnost ali druga dejavnost, ki ima trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. ZLATI GRB OBČINE NAZARJE Se podeli posameznikom, drušlvom ali ustanovi za življenjsko delo in izjemne rezultate na katerem koli področju. GRB OBČINE NAZARJE Se podeljuje posameznikom, gospodarskim in drugim organizacijam, društvom ali ustanovam, lahko pa tudi tujim državljanom za vidne rezultate na področju organizacije, delovanja, obstoja in razvoja posamezne dejavnosti, ki interesno združuje občane, ali so kakorkoli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda občine. Pobude za podelitev priznanj in nagrad se zbirajo na podlagi predlogov strokovnih ustanov, zavodov, društev, organizacij in ostalih fizičnih in pravnih oseb. Predlagatelj sebe ne more predlagati. Predlogi za priznanja morajo vsebovati: - ime in priimek, rojstne podatke in bivališče predlaganega dobitnika, - obrazložitev predloga, - ime in priimek oziroma naziv predlagatelja. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku. Predloge pošljite najkasneje do 15. avgusta 2004 na naslov: Občina Nazarje, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. OBVESTILO Dijake in študente obveščamo, da bomo s 1.9.2004 začeli opravljati vsakodnevni prevoz potnikov v Ljubljano in nazaj. Vse informacije dobite na telefon: 03/8384160 ali 5844414. Zgornji Zavratnik, d.o.o. Zgornji Zavratnik d.o.o., Raduha 49,3334 Luče ob Savinji POLICIJSKA UPRAVA CELJE Zlorabe na bančnih avtomatih V zadnjem času je bilo v več krajih na območju celotne Slovenije, tudi v Celju, ugotovljenih več zlorab bančnih avtomatov. Zaradi tega policija opozarja občane, naj pri dvigovanju gotovine na bankomatih ravnajo v skladu z navodili, ki se izpišejo na ekranu bankomata, nikakor pa ne po navodilih, ki so pritrjena na bankomat v obliki obvestil na papirju ali na kakšen drug način, pravtako pa naj se ne ravnajo po navodilih oseb, ki se gibljejo v okolici bančnih avtomatov in se predstavljajo kot bančni uslužbenci ter izjavljajo, da bankomat občasno ne deluje, zaradi česar naj večkrat poskušajo vtipkati PIN kodo (geslo za dvig). Osebe, ki na bankomatu zaznajo kakršne koli nepravilnosti v obliki dodatnih naprav, ki za bankomat niso značilne, oziroma pojavu prej navedenih oseb in značilnosti, naj o tem takoj obvestijo najbližjo policijsko postajo oziroma pokličejo na 113. KF ČRNA KRONIKA • V SILI ŠE HUDIČ ... Logarska dolina: V noči na 13. julij je neznani storilec vlomil vlovski dom v Matkovem škafu. Iz notranjosti ni odnesel ničesar. Očitno je vlomil zgolj zaradi iskanja zavetja pred slabim vremenom. • RADMIRSKI VANDALIZEM Radmirje: V noči na 14. julij naj bi mladoletniki v Radmirju odkrili streho na avtobusni postaji, premikali korita s cvetjem in lastnino krajanov. Materialne škode ni bilo, gre pa za vandalizem za sedaj še neznanih mladostnikov. • KOLESAR TRČIL V AVTO Gornji Grad: 15. julija popoldan je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti Gornji Grad-Šmartno ob Dreti. Voznik osebnega avtomobila je prehiteval kolesarja, ob tem pa nenadoma zavrl. Kolesar, kije vozil predaleč stran od desnega roba vozišča, je trčil v osebni avtomobil in se pri tem poškodoval. • GRADBENI VLOMILCI Mozirje: V noči na 16. julijje bilo vlomljeno v več gradbenih zabojnikov. Iz njih je zmanjkalo več kosov električnega orodja, štiri podjetja pa so bila s tatvinami oškodovana za okoli 600 tisoč tolarjev. • NESREČA V GORAH Logarska dolina: Pri plezanju po vzhodni smeri Male Rinke seje 18. julija popoldan poškodoval 29-letni Velenjčan, S helikopterjem je bil prepeljan na zdravljenje v ljubljanski klinični center. • ZASILNI PRISTANEK LETALA Bočna: 18. julija popoldan je na travniku v bližini Bočne zasilno pristalo civilno letalo, kateremu je med letom zmanjkalo goriva. Pristanek seje končal brez poškodb. • KOLESAR PADEL PO CESTIŠČU Logarska dolina: 18. julija popoldan je v Logarski dolini kolesar padel po cestišču. Pri tem seje telesno poškodoval, tujo krivdo pa so policisti že izključili. • PSI GRIZEJO Nazarje: 18. julija v večernem času je v okolici Nazarij pes znanega lastnika ugriznil otroka. Slednji je bil prepeljan na pregled v velenjski zdravstveni dom in kasneje v celjsko bolnišnico, hujših posledic pa ni utrpel. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Najsodobnejše metode za razjasnitev epidemij, povzročenih s hrano V mikrobiološkem laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so uspešno razvili in uvedli zahtevne preiskovalne metode, ki služijo razjasnitvi okoliščin ob okužbah s hrano. Najpogostejši povzročitelji okužbe s hrano so bakterije salmonele. V laboratoriju sedaj zelo uspešno pomagajo pri ugotavljanju poti okužbe, saj lahko določijo, ali gre za isti tip salmonele v živilu in pri človeku. Uvedba teh metod je izjemnega pomena za epidemiologe, zdravstvene inšpektorje ter potrošnike, uporabna je tudi na področju veterinarske medicine. Novostje dogovor na ravni države, da bo celjski mikrobiološki laboratorij v primerih epidemij s hrano izvajal za vso državo tisti del preiskav, ki se nanaša na odkrivanje sorodnosti med salmonelami. Moderne preiskave za tipizacijo salmonel odražajo napredek znanosti, slovenskemu javnemu zdravstvu pa prinašajo velike koristi. Trend naraščanja okužb s hrano in večjo pojavnost okužb s salmonelami pripisujejo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje predvsem pomanjkljivostim sodobnega načina pridelave, predelave in priprave hrane. Potrošnikom priporočajo posebno pozornost pri izbiri in pripravi hrane živalskega izvora, zlasti perutninskega mesa. Potrebna je temeljita toplotna obdelava mesa. Obenem je treba skrbeti, da ne bi surova živila prišla v stik z že pripravljenimi živili. Na ta načinje mogoče tudi okuženo živilo pripraviti tako, daje varno za uživanje. Franci Kotnik Bolečine hude siprestal, zdaj mimo, tiho spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 29. julija bo minilo leto dni, odkar te več med nami ni Vladislav KREFL izKokarij Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Bilo je mnogo lepih dni, stvari, bilo je mnogoprijaznih ljudi, a nič in nihče nam nipomenil toliko, kot si nampomenila ti. Odšla si, ne da bi rekla besedo, ne da bi nam stisnila roko, odšla si in vemo, da nazaj te nikoli večne bo. V SPOMIN 21.7.2004 je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama Frančiška MAVRIČ iz Lenarta pri Gornjem Gradu. Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in podarite cvet. Vsi njeni T7 V SPOMIN 19. julija je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Ana LETOJNE Za vsako lučko in lepo misel na njenem grobu vsem iskrena hvala. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ZflDIMEČKI NÌM1€£ Neugodna menjava Predsednik politične stranke predlaga svojemu svetovalcu: "Kako bi bilo, misliš, če bi midva zamenjala vlogi?" "Ljudstvo bi to mogoče še sprejelo, ampak vaša žena bi bila gotovo proti." "Tvojega smisla za humor se nikoli ne naveličam," reče skozi smeh predsednik. "Ampak ga tudi nikoli prav ne razumeš," reče predsednikova žena. Sodelavec za tujino V tovarni delčkov za elektronske dele se Jože priduša nad sodelavcem v oddelku za razvoj: "Tale Robert mi je zelo sumljiv. Tako nas priganja k inovacijam, kot da je plačan po industrijski "špijunaži"!" Prevzetnost Ali veste v čem je razlika med nadarjenim šaljivcem in nenadarjenim? Nadarjeni to ve. IBANKA Vsi se nekako znajdejo za denar, razen tebe! Neuspel poskus "Moja žena je sitna, pa ne vem, ali zato, ker jaz takrat, ko je tečna, z njo nočem imeti opravka, ali zato, ker ona ravno zdaj hoče imeti opravek z mano... Res sem v zadregi," sam sebi pritrdi Lovro, a sliši ga Anže. Le-ta mu predlaga: "Zakaj ne bi poskusil imeti opravek z njo kar tako na slepo." "Sem že. In od takrat na eno oko slabše vidim..." Zamerljivež brez prave mere BRALCA SMO VPRAŠALI Kaj najprej preberete v Zad-rečkih novicah? Vanč Zmavč: Ne vem, doslej jih še nikdar nisem razumel. Dare je močan za tri, težak pa za štiri. Kdor se njemu zameri, se kmalu seznani z menijem bolniške hrane. "Ti si bil z mojo punco?!" Dare zagrabi mladega fante-ta, da z nogami binca v prazno nad tlemi. "E, e, ne vem," zajeclja fant, "a je mogoče blond?" "JA!" "E, potem nisem bil s tvojo." Ampak Dare mu še ne verjame: "S kakšno si pa potem bil?" "E, e, moja je taka, e, e, bolj, no, golobučna..." Samo Sprožilec Skromnež Kučanu je še danes lahko, ampak kako naj Rupel izigrava skromnost, če mu skoraj nihče ne ploska? PO NOTAH Desetarka Neža, članica PGD Gornji Grad: »Ne razumem, zakaj mije trobenta zatrokirala, saj sem vse razstavila in podmazala po pravilih službe. Bom morala preveriti še kapaciteto pljuč in lojalnost desetine, ki mije podarila tole frulico.« (GASILSKA SABOTAŽA PRESS) NAJSTAREJŠI VRBIN, NAJLEPŠI DOBROC Na oldtimerskem gasilskem tekmovanju v Radmirju so štela tako leta opreme kot udeležencev, pa seveda gasilska oprava in ravnanje ob tekmi s starimi pumpami ter ob »raportu«. Za najstarejšega gasilskega veterana so spoznali Alojzija Jeraja - Vrbina (na sliki desno), za najbolj originalnega gasilca pa Ivana Žunterja - Dobroca, oba iz Prostovolne gasilne brambe Pobrežje. Dobrocje poročal: »T'le sf jim, sabl'o držim in dam čist' gmah!« (FAJERBERK PRESS) PREPROSTA PRESOJA Franci Kotnik, občasno glavni in vedno odgovorni urednik Savinjskih novic: »Očitno so očala, ki mi jih je posodil direktor Savinjskih novic, v defektu, saj postajajo flaše vse bolj motne. Čimprej jih moram spraviti v promet. Ob prvi priliki jih bom šenkal prvemu, ki ne bo zadovoljen s svojo podobo v našem časopisu.« AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA (GL. MESTO-SACRAMEN.) SLOVENSKI SLIKAR, GRAFIK IN KIPAR-DRAGO GORATA GRŠKA POKRAJINA USTANOVIT. KRALJESTVA V ARGU KRATICA ITALIJANSKE FAŠISTIČ. POLITIČNE POLICIJE DITKA HABERL SOVA, KI SKOVIKA ISLAMSKI FILOZOF, MATEMATIK (870-950) OBROČEK PRITRDITEV KOSE MLIN ZA MLETJE ŽITA (ZAST.) SRBSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER-BORISLAV KONJ MAJHNE RASTI FRNIKOLA (zast.) PIERRE ABELARD VRSTA PROSTEGA STRELA PRI NOGOMETU, KORNER KITAJSKA UTEŽNA MERA RIM (IT.) JAPONSKI PISATELJ- KOBO ROPARSKI DELFIN, KIT UBIJALEC NEODKRIT, HINAVSKI ČLOVEK ROBERT LOWELL 2. NADALJ. GESLA ► PRIPADNIK INKOV TIP STACIONAR. KOMUNIKA- CIJSKIH SATELITOV ITALIJAN- SKA RTV SMiìn'a EBBED Portal Savinjsko dolino MINI SLOVARČEK: TIKAL- kraj v Gvatemali, razvaline FARABI- islamski filozof, matematik (870-950) INAHOS- ustanovitelj kraljestva v Argu HRVAČKI- slovenski slikar, grafik in kipar- Drago ANAM- pokrajina v Vietnamu OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz28. št. Savinjskih novic smo izžrebali štiri reševalce križank. Tokratvam nagrade podarja Frizerski salon Agate iz Rečice ob Savinji. Nagrajenci bodo prejeli obvestila o nagradi po pošti. 1. nagrado barvanje lasz ličenjem prejme: Andreja Potočnik, Homec 21, Rečica ob Savinji; 2. nagrado žensko striženje s pričesko prejme: Ana Poprask, Gavce 76, Šmartno ob Paki; 3. nagrado moško striženje s pranjem las prejme: Veronika Robnik, Primož 62, Ljubno ob Savinji; in 4. nagrado suho striženje prejme: Nada Krejan, Varpolje 14a, Rečica ob Savinji. Čestitamo! Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 3. avgusta 2004, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarjez obveznim pripisom NAGRADNAKRIŽANKAALFABIT. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali štiri nagrade: 1. torbica za 240 kom CD-jev, 2. tipkovnica (internetna), 3. zvočniki Juster 180 W, 4. 10 kom. CD medijevvškatlici. Nagrade vamtokrat podarja računalniško podjetje Alfabit. TRGOVINA KRM CENTER m Marija Križnik s.p. OKONINA 11, Ljubno ob Savinji Tel. št.: 58-41-441 PE Mozirje, Na trgu 28, Tel. št.: 58-33-323 JUHUHU, SEZONSKO ZNIŽANJE - otroške kratke hlače že od 890 sit JE TU!!!! - moške in ženske kratke hlače že od 1.790 sit, - capri hlače že za samo 1.990 sit - maja kratek rokav že od 2.190 sit -topi od 1.490 sit mm J I U ■ ■ ■ ■ 1.790 sit^v^*v PRIDITE PREPRIČAJTE Napovednik • Petek (23. julij), ob 19.00. Solčava Otvoritev razstave fotografij naravne in kulturne dediščine ob slovenski planinski poti s kulturnim programom (Ciril Velkovrh) • Sobota (24. julij), ob 19.00. Solčava Turistični kviz - “Lepo je biti Solčavan” • Sobota (24. julij), ob 19.00. Ljubno, gostilna Prod "Pri Mimi" “Pod to goro zeleno” - srečanje narodno-zabavnih ansamblov • Nedelja (25. julij), ob 10.00. Solčava “Prijateljstvo ne pozna meja” - kulturni program • Nedelja (25. julij), ob 14.00. Zbirno mesto TIC Logarska dolina Multivizijska predstavitev Solčavskega • Nedelja (25. julij), ob 16.00. Ljubno, gostilna Prod "Pri Mimi" “Po stari navadi” - srečanje ljudskih pevcev in godcev • Nedelja (25. julij), ob 16.00. Solčava “S’m olcarja ‘mela s’m tolarje štela ...” - prikaz življenja in dela solčavskih olcarjev • Ponedeljek (26. julij), ob 10.00. OŠ Nazarje Ustvarjalna delavnica • Torek (27. julij), ob 10.00. Nazarje, športna dvorana Plesna delavnica • Sreda (28. julij), OŠ Nazarje Izlet v naravo (peš na Laze) • Četrtek (29. julij), ob 10.00. Nazarje, športno igrišče Igre z žogo in rolanje • Petek (30. julij), ob 10.00. Igrišče Račnjek ali OŠ Šmartno ob Dreti Ustvarjalna delavnica ŽIVALI - PRODAM Prodam trobento Bach. Gsm. 031/821-129. Prodam telička, starega 10 dni in telico brejo DRUGO - KUPIM 8 mesecev. Tel. 584-11-96. Kupim rabljen otr. športni voziček Peg Pere- Prodam telico sivko, brejo 8 mesecev. Tel. 85-45-087. go-plikomatic, 1.2001-2002 po ugodni ceni. GSM. 031/759-578. Prodam telico friziko, brejo 4 mesece in teli- AVTOMOBILI - PRODAM co sivko, težko 500 kg, za zakol. Tel. 5841- Prodam avtoprikolici in Yugo 45 Coral, 1. 891. 89, rdeče barve, cena po dogovoru. Gsm. 031/436-119. ŽIVALI - KUPIM Kupim bikca, teličko in bukova drva. Gsm 070/401-811 ali 838-17-20. Prodam škodo Felicijo Combi 1,6,1.1998. Gsm. 041/616-463. DRUGO - PRODAM NEPREMIČNINE Prodam prečni transporter za puhalnik. Gsm Delno opremljeno stanovanje v okolici Mozir- 041/804-793. ja oddam. Gsm. 040/844-784. Prodam Sony Ericsson T310 -19.000, avtoradio, zvočniki, - 15.000, Motorola E365 vgrajen fotoaparat - 27.000 sit. Gsm 031/ 772-486. Kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo z možnostjo nadomestne gradnje. Gsm. 041/ 502-552. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 31. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. rrm KINO NAZARJE Sobota, 24.7, ob 20.00 in nedelja, 18,7, ob 1700 KRISTUSOV PASIJON - drama Režija: Mei Gibson Igrajo: James Caviezel, Monica Beliucci, Claudia Gerini, Maia Morgenstern MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/ 550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031 /305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, vodovode, urejanje dvorišč ter storitve z mini bagrom. Gsm 041/631-395. TGM Aleš Janžovnik s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje V petek so potekala tekmovanja na višinah preprek od 80 do 130 centimetrov. Zmagovalci po posameznih kategorijah so postali: Aleš Brbre z Auro iz KK Piramida, Maks Riossa z Diavolo iz KK Ugar, Janez Avšič s Fenolitom iz KK Krumperk, Matevž Emii Prešeren z Madonno givo real, Franc Slavič s High tone z iz KK Krumperk in, lahko bi rekli, domačin Primož Rifelj s Chicom iz KK Ganymed. Višek tridnevne prireditve so bile nedeljske tekme na višinah preprek od 110 do 140 centimetrov. Zmagovalci so postali: Renato Levanič s Cadansem z iz KK Vrtnica, Žiga Oven s Sanchezom iz KKTrnovo, Franc Slavič s High tone z iz KK Krumperk, Andrej Kučer z Grisettom iz KK Gotovlje in Maja Novak s Fruhlingswindom iz KK Gotovlje. Na tekmah je nastopilo tudi Sobotne tekme so potekale na višini preprek od 100 do 130 centimetrov. Zmag so se veselili Lina Škrinjar z Blackyjem iz KK Celje, Sandi Smolnikar s Carillonom iz KK Ježa pri Ježu, Lucija Kržišnik z Albatrosom randijem iz KK Celje, Renato Levanič z Dukas cassinom iz KK Vrtnica in Andrej Kučer z Lulujem iz KK Gotovlje. nekaj tekmovalcev, ki zastopajo KK Buteko. Dosegli so solidne rezultae. ki so dobra osnova za napredovanje. Obiskovalci so se lahko pomerili tudi z jahanjem električnega rodeo konja. Le-ta ni nikomur prizanašal in je razen Primoža Riflja drugega za drugim brez milosti pometal s svojega hrbta. Besedilo in foto: Benjamin Kanjir MHI..w® «A O «A CO co co CO co CD CO “ P -SZ c o 9 C/3 _ CO > c E m 2 ><$-■§- ” 2 o £ č §. § .<£ T3 _ CO Q- f— V ' Ä E co a, co E “ C^E i f « I = ■§ I o S J. »o J: □ 0 o ® >0 > cò z 2 o c $ '> lo j? .2 o o Ž 1 II Ul 52 eJA “KS O ss- d 8 £1 S ■2 s jdc *> M *> S *0 « e S5 R >w> > u S » «s M ® >5 S tf» > B> 8 8 a a a SE Pu N 0 Celje - skladišče D-Per 7/2004 5000014034,30 COBISS s j ©©ZM ®© ©ÄM1M) |Ä®M(| ®£\©3[L®§ ; w ffi)g)§D ©^eolko W®IMÌ QDGUtsìUIMl© [pPSllkSGiffi]© ; ; I UM©! oMì® -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- : Okna in vrata SIMER- za razgiban, topel in varen dom, SIME* d.0.0, Oc.«koS Celje <8/«S $8® _..ri __ h’;' —: j m S : Ctfl0fe3[ m 3, MffiSiifi Ä ©afe© ^©ógteOtóì WS -lig @à> m m W. Ir>. DnDtopffimäk fIMbc7 -Mn@EÄ©W! CZ^pEccSiniBO <3 EaKsii®^^ Radmirje DdMXt julija 2004. Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje !#• Glasovnice tekoče elpaEE£ii$Qni^ cDäisiffiaöiEns OSREDNJA KNJ. CELJE