tednik
http://www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 14. MAREC 2013 / ŠTEVILKA 998, LETO XIX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
998
ijiiiiP-
I 9‘7896 I 2N4067 111
PIZZERIS
NAPA!
tel.: 05/ 6415140
F
IS
s'mobil
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure. ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2
tei.št 040410743	aftH*	PRODAJALEC
Cvetličarna MIMI
Drevored 1.maja 4 05/64133 34	j
Eni tako, drugi pa drugače
Ko sem pred leti prebral misel znanega sodobnega filozofa, ki ja napovedal, da bomo iz družbe delodajalcev in delavcev prešli v družbo priklopljenih (na internet) in neprikloplje-nih, nisem verjel. Zdaj vse bolj verjamem,čeprav ne vem, kaj nam to pomaga.
(Mef) Zadnje čase imam težave s tem šnji meni, potem moram s prstom Moji mi pravijo, da sem star in da svetom. Nekako ne razumem tega, vleči v desno, ali pa v levo, če neče- za vse obstajajo krajši postopki ter kako se spreminja vse skupaj, kako sa nimam moram vse skupaj povleči da se mi enostavno ne da. In prav pomembno postaja nepomembno, navdol, ob tem pa še paziti ali sem imajo. Ne da se mi izgubljati časa nepotrebno pa potrebno, Ne veste o na normalni liniji ali na brezžičnem z nečim, kar v bistvu sploh ni po-čem govorim? Naj pojasnim.	omrežju, na koncu ga preveč priti- membno v tem življenju.
Kupil sem nov mobilni telefon, snem k ušesu in ker je občutljiv na Sprašujejo me, zakaj nisem na Face-menda sodi med tiste, pametne, dotike, ne na ženski način, se vse booku, kaj šele na Tvvitterju. Zato, Zelo mogoče da je pameten, saj zna skupaj prekine in postopek lahko ker verjamem v neposredni stik s marsikaj, ampak je tudi neroden, začnem od začetka.	soljudmi in ker mi gre na živce, da
predvsem pa obremenjujoč. Če se Tako sem kar naenkrat opazil, da se papež rine tja, kjer je mesto zdo-spomnim tistega prejšnjega, kjer imam s to majhno rečjo toliko dela, Igočasenim mulcem, nesposobnim sem odtipkal številko in dobil želje- da mi zmanjkuje časa in zdaj mi je normalne komunikacije. Da bi pre-no osebo ali pa celo tistega starejše- jasno, kako lahko najstniki preživijo biral, kaj nakladajo naši politični ga, na katerem je bilo treba odvrteti pol dneva na kakšnem socialnem modreci pa mi itak ne gre. številčnico, potem so mi zdaj nalo- omrežju ali s telefonom v roki in jim Morda so res odšli naprej, da so že v žili dodatnega dela, da mi gre res na minute in ure kar bežijo. Seveda, ko svetu, ki mu nisem dorasel, ampak, živce. Najprej moram nenehno pri- pa rabijo pet minut da pošljejo sms me prav nič ne skrbi, tiskati nek gumb za vrnitev v prej- sošolcu v sosednji klopi.	Ob volitvah me bodo že našli.
WWW.NAKUPI.NET
Q BANKA KOPER
MANDRAČ JE LAHKO LEPO DARILO
Še vedno je čas za lepo in praktično darilo vašim najbližnjim. Naročite jih na Mandrač in darilo bodo prejeli vsak četrtek.
Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
Škarpene z ocvirki
So čudni tiči ti naši Izolani, bi pomislil, da so vsi pijani. Obnašajo se, kot da so doma pa naročajo ribe, sredi snega. Namesto klobase, lepo okajene, polente z ocvirki, prav popečene, hočejo vedno isto imet: eni bi ribe in drugi brodet Lovsko vam dam, da me zaboli, ko vidim, da jim še do golaža ni. Zato sem naredil to kar je prav, pa sem škarpenam ocvirke dodal.
M A D* R C
Še 2 številki do 1000
In kaj potem? Potem bomo čakali na 2.000 in tako naprej, dokler bodo obstajali bralci, bo obstajal interes za pisano in tiskano besedo in nam boste naročniki in bralci zvesti tako kot doslej. Zavedamo se novega sveta, novih tehnologij, ampak občutek papirja pod prsti je nekaj posebnega.
Izjava tedna:
Veste zakaj je Izola tako v ...., od vseh pozabljena in od vseh nategnjena? Zato, ker nima svojega poslanca v parlamentu.
gostilniški modrec
vi vvim\c 2
Četrtek, 14. marec 2013, št. 998
Stran za ogrevanje----------------------------------------------------------------
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izdane Zoki)
KAJ BO ZDRAVJE BEDAKU?
Te dni prebiramo kako propadajo bolnice po Sloveniji, kako razpada osnovno zdravstvo, kako zdravi in bolni ljudje v posameznih občinah sploh nimajo ne splošnega zdravnika, da o pedijatru ali ginekologu ne razmišljamo. Pa tudi, kako zdravniki, ki so ZDRAVNIKI, kakšen je Erik Brecelj, skoraj dobijo odpoved, ker trdijo, da se lahko zdravi drugače, ali pa splošni zdravnik, ki prihaja ob pol desetih zvečer domov, ker ima polno čakalnico (osebno poznam eno tako) a nikogar noče pustiti »na čakanju«. O tem se ne govori in ne piše, vedno pa najdemo dve vrsti odgovorov, oziroma opravičil v zvezi s tem našim zdravstvenim zavarovanjem, ki je bolj zbiranje denarja (za nekatere) kot zdravljenje (za vse).
Lahko govorimo z jezikom stroke ali s tistim drugim, človeškim. Prvi je mrzel, leden, strokoven, tak, da niti tisti, ki ga uporabljajo, ne vedo kaj govorijo, a govorijo eno in isto - za zdravje dajemo premalo, ni izenačeno to z onim, zakonska regulativa se ne strinja z stvarnostjo (ali stvarnost s sterilno in neživljensko zakonsko regulativo), čeprav vse funkcionira, kot trdijo strokovnjaki. Če kakšen bolan laik, temu zdravemu strokovnjaku pove, da to kar je v teoriji idealno, v praksi ne funkcionira, se dvigne cela strokovna scena, da mu zapre usta. V stilu: Poprečen prispevek za zdravstveno zavarovanje po zaposlenem znaša toliko in toliko denarja mesečno. To je dovoljno za zdravljenje prehlada, čeprav je toliko in toliko rakastih bolnikov, srčnih, sladkornih bolnikov, visokih pritiskov (tihih ubijalcev) in podobnega, da o zdravstveni administraciji in aparatu, ki živi na račun bolezni, ne govorimo. Kot, da imajo vsi, ki plačajo zavarovanje, raka, dijabetes, visok pritisk, sladkorno ali kaj podobnega, pa nič ne ostane za tiste, ki imajo gripo, ali sploh niso bolni, pa plačajo zavarovanje. Ker nismo strokovnjaki in ne vemo kako funkcionira nuklearna elektrarna, kako deluje računalnik, od kod slika na televiziji in kako pere pralni stroj, pač lahko postavljamo taka neumna vprašanja. Pametni pa vedo, da je bolj od zdravljenja prehlada ali raka, ali česa podobnega ceneje in zdravstveno bolj opravičljiva (ha, ha), liposukcija politika in povečanje mlečnih žlez njegove ženke, presaditev las in vbrizgavanje botoksa.
Nekdaj dolgo tega smo živeli v državi v kateri so v Kliničnem centru isti zdravniki zdravili Tita, bosanskega gradbinca zaposlenega v SCT ali GPG, študenta, upokojenca in gospodinjo, pod istimi pogoji - maksimalno. Po kriterijih vrlega novega sveta v katerem živimo, so vse pravice proporcionalne z denarjem ki ga imamo na voljo in zato tisti sistem ni bil dober. Sistem kakšen imamo danes, trdijo strokovnjaki, je še vedno boljši od zdravstvenega sistema, na primer v Ameriki ali tam nekje, kjer tisoče ljudi sploh ne vidi zdravnika od blizu. To, da obstaja slabše, ne pomeni, da naše ne more biti boljše.
Ni res da denarja ni. Denar je samo slabo razporejen. Sejnine, članstvo v upravnih in nadzornih odborih zdravstvenih ustanov, zdravstveni administraciji, zdravstvenih zavarovalnicah in podobnih izmišljotinah, ne pa v zdravstvenih domovih, bolnicah, ki propadajo in zdravnikih, ki črkujejo, pa so še finančno kaznovani, če zdravijo. Zato eni trošijo in živijo, kot da so vodilni funkcionarji v Nemčiji, medtem ko nas večina umira od strahu pred boleznijo. V boljšem primeru. V slabšem, umira, ker nima plačanega zavarovanja.
Kolumna je novinarska zvrst s katero avtor izraža svoja osebna stališča in mnenja, ki so včasih lahko tudi stališča in mnenja uredništva.
Sporočila iz občinske hiše
Skoraj vsak teden iz občinske hiše dobimo sporočilo o kakšni novi delovni zmagi. Tokrat so poskrbeli za voznike na nadvozu pri Rudi in za hudournik Morer.
Varno čez most na Rudi
Občina Izola je zaključila z obnovitvenimi deli na mostu pri Rudi. Z izravnavo grbin na začetku in koncu mostu je za ves promet, še posebej pa za reševalna vozila, urejena varnejša vožnja.
Zaključek del na mostu se je zaradi padavin nekoliko zamaknil, saj je bilo črte na cestišču mogoče zarisati le ob suhem vremenu. Izolska komunala je kot izvajalec del uredila moteči grbini na začetku in koncu mostu, ki sta bili za promet nevarni. Dela sodijo v okvir rednih vzdrževalnih del, za katera je Občina namenila 28.000 evrov.
Poleg tega je Občina v okviru izboljšav za prijetnejše bivanje občanov zaključila tudi z ureditvijo odvodnjavanja in ceste ob hudourniku Morer do Kajuhove ulice 5. Višina investicije, ki je obsegala preplastitev obstoječe makadamske ceste, obsega 10.000 evrov proračunskih sredstev.
Ena od mnogih - lukenj
To pa je bolj bučo con Uko, namreč ena od lukenj, ki so se pojavile po koncu zime na cestiščih po izolski občini. Ta je, seveda, še posebej na očeh, ker je na glavnem izolskem trgu in se ji vozniki skoraj ne morejo izogniti. Na Komunali pravijo, da se zavedajo, da bodo posledice zime na cestiščih zelo opazne, posebej tam, kjer so opravljali le manjša popravila in “flikanja” asfalta. Zdaj čakajo nekaj suhih dni in potem se bodo lotili teh “cvetk”, ki so pognale s prihodom pomladi.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
mob : 041/ 703 - 927
^	,	M \AimM 3
Občina Izola------------------------------
Lejiliatija nezakonite^ iendaštn
Vlada v odhajanju je stroko in javnost presenetila z uredbo, ki legalizira skoraj vsako črno gradnjo na Primorskem in drugod z izgovorom, da bodo na ta način motivirali investitorje in pomagali obubožanemu gospodarstvu. Stroka in javnost sta zgroženi.
Vlada v odstopu je, še preden je odstopila, sprejela novo uredbo o gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov. Uredba omogoča gradnjo nezahtevnih oziroma enostavnih stavb brez gradbenega dovoljenja. Vse lepo in prav, a kaj, ko je v prilogi uredbe zapisano, kateri objekti sodijo med nezahtevne oziroma enostavne gradje. Med temi so tudi objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost površine do 80m2, po domače, kantine. Kaj bo to pomenilo za naše okolje si lahko samo predstavljamo. Župan Igor Kolenc je že večkrat povedal, kako se občinske službe s pomočjo inšpektorjev borijo proti črnograditeljem. Prijavljenih je menda že okoli 300 “črnih” objektov, a so na Občini, ko so prosili inšpektorat za še enega dodatnega inšpektorja, dobili odgovor, da ta ne bo potreben. Seveda ne bo, saj upoštevajoč uredbo, črnih gradenj skorajda ne bo več.
Legalizacija kantin
Verjetno ni treba omenjati, da bo tovrstna uredba, ki kratkomalo povozi vse občinske pogoje za umeščanje posegov v prostor, tolmačena na različne načine, odvisno od regije. In Obala, ki se že leta bori proti pretirani pozidavi zaledja, bo tako ostala še brez zadnje varovalke, torej gradbene inšpekcije. Če je verjeti strokovnjakom, je vsaka zidanica, ki ne presega 80m2 (spomnimo, to je več od povprečnega izolskega stanovanja) povsem zakonita, ne glede na to, kje je zgrajena, saj velikost napnmer vinograda ne omejuje gradnje. Že bežen pogled na izolsko podeželje nam sicer pokaže točno takšno, že obstoječo sliko, a dejstvo je, da bodo s to uredbo večina, če ne vse “zidanice” legalizirane.
Na Občini Izola pravijo,
-	da so z uredbo ogroženi interesi in avtonomija Občine pri prostorskem planiranju,
-	da je uredba slaba tako iz vsebinskega, strokovnega, terminološkega kot tudi nomotehničnega vidika, v več delih je vsebina v nasprotju sama s seboj oziroma v določeni delih sploh ni mogoče razumeti, kakšna naj bi bila pravilna postopanja. Menijo, da pripravljavec ni predvidel negativnih posledic uredbe v prostoru,
-	prav tako ni razvidna hierarhija med prostorskimi akti in omenjeno uredbo,
-	z uredbo se s preveliko lahkoto dovoljuje posege v prostor,
-	kar zadeva komunalne prispevke
zaenkrat niso zaznali večjih sprememb pri odmeri (a se bo treba posvetovati s pristojnim ministrstvom kot z gradbeno inšpekcijo zaradi enotnega razumevanja uredbe, saj je že zdaj jasno, da dopušča različna tolmačenja).
Hudo pa je, da pri pripravi Uredbe
občine niso bile niti vključene, niti obveščene. Tako kot piranska in še mnoge druge, bodo tudi v izolski predlagali presojo uredbe na ustavnem sodišču.	am
Skupina Odgovorno do prostora! so: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inštitut za politike prostora, Inženirska zbornica Slovenije, Katedra za urbanizem Fakultete za arhitekturo. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Zveza geodetov Slovenije, Zavod za prostorsko kulturo Trajekt, Društvo arhitektov Pomurja.
Z novo uredbo v Sloveniji bistveno povečale možnosti za gradnjo objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja (enostavni objekti - za 35%) in za katere se lahko izda gradbeno dovoljenje brez projektne dokumentacije (nezahtevni objekti - za 50%). Uredba bo po zagotovilih Vlade med drugim do 30% zmanjšala število postopkov, ki jih vodijo zaradi gradnje enostavnih objektov in tako uvedla tudi neke vrste »mini legalizacijo«.
Vrste in značilnosti nezahtevnih in enostavnih objektov v novi uredbi presegajo vse razumne meje, hkrati pa država odgovornost za njihovo varnost oz. morebitno škodo, ki so jo doslej nosili projektanti kot nosilci specialističnih znanj, prenaša na investitorje. Z novo uredbo so kot nezahtevne ali enostavne gradnje dopuščene tudi gradnje, ki so več-etažne, športna igrišča v velikosti do 10.000 m2, zidanice do velikosti 80 m2, stavbe s površino do 150 m2 in npr. tudi ograje, visoke do štiri metre. Določila občinskih prostorskih načrtov pa veljajo le v primerih, ko so ugodnejša za investitorje. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v pojasnilu novo sprejete uredbe ocenjuje, da se bodo z njo investicije pocenile, kar naj bi imelo pozitiven vpliv na trenutno gospodarsko situacijo.
Stroka je ogorčena
Skupina Odgovorno do prostora! opozarja slovensko javnost, da je Vlada v odhajanju 28. februarja 2013 sprejela novo uredbo o gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, ki je lahko izjemno škodljiva za dolgoročni razvoj Slovenije in katere izvajanje bi bilo v javnem interesu nujno treba zadržati. Uredba predstavlja nov korak v razkroju slovenskega sistema urejanja prostora in dokazuje skrajno stopnjo razhajanja med strokovno in politično javnostjo. Strokovna in širša javnost se je z rešitvami nove uredbe lahko seznanila šele po javni objavi v Uradnem listu RS in ugovarja tako postopku priprave uredbe kot rešitvam v njej. Rešitve nove uredbe niso bile nikoli v javni obravnavi, niti nova uredba ni bila objavljena na seznamu gradiv v obravnavi, ki jih objavlja Vlada RS.
Strokovna javnost ugotavlja:
-	da rešitve nove uredbe lahko vodijo do primerov nevarne gradnje, ki lahko ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma okolico;
-	da uredba ni zapisana v pravnem jeziku države Slovenije, saj nezahtevni in enostavni objekti v njej niso klasificiranj po zahtevah Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS št. 109/2011) kar pomeni, da teh objektov ne bo mogoče v celoti evidentirati in podatkov o njih ne zbirati, obdelovati, analizirati ali posredovati na standardiziran način;
-	da je z novo uredbo Vlada Republike Slovenije posegla v pristojnosti lokalnih skupnosti, saj je v nasprotju z drugo alinejo drugega odstavka 11. člena zakona o prostorskem načrtovanju, po katerem je edino občina pristojna za določanje pogojev za umeščanje posegov v prostor, z osmim členom nove uredbe z naslovom »Pogoji umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor« kar sama določila pogoje za umeščanje posegov v prostor.
Težko je oceniti, kako bodo novi seniki, zidanice, visoke ograje in podobni objekti brez strokovno pripravljene dokumentacije prispevali k izboljšanju gospodarskih razmer v državi, še nekoliko težje pa, kakšen bi lahko bil vpliv napovedane »mini legalizacije« na stanje nacionalnega gospodarstva. Čakalna vrsta črnograditeljev, ki bodo želeli legalizirati svoje objekte na osnovi nove uredbe, je dolga. Večina nelegalno zgrajenih objektov je bila umeščena v prostor brez upoštevanja strokovnih dognanj o razvoju in gradnji v prostoru, ki jih povzemajo določila občinskih prostorskih aktov. Črne gradnje so odraz zanikanja skupnih vrednot in pravil, ki so vgrajena v prostorske akte in zavračanja dogovorov, doseženih v procesih usklajevanja posegov v prostor. Vsaka legalizacija črnih gradenj je potencialno problematična prav zaradi posledic, ki jih ima v prostoru in zaradi sporočila, ki ga prinaša v širše družbeno okolje. S črnimi gradnjami zaznamovan prostor lahko brez dvoma predstavlja le izjemno omejen vir gospodarskega razvoja. Mnogi predeli Slovenije so prav zaradi zniževanja pomena strokovnega dela in neizvajanja ukrepov na področju urejanja prostora z nelegalno gradnjo že negativno zaznamovani.
Strokovna javnost posebej opozarja na nejasne rešitve glede namenske rabe zemljišč, na katerih se po uredbi lahko gradijo enostavni in nezahtevni objekti in na v uredbo vgrajena nizka pričakovanja do arhitekturne podobe novih gradenj. Ker uredba ne zahteva, da mora biti gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov obvezno skladna z namensko rabo zemljišč, je možno, da bo po novem na primer dopuščena gradnja zidanic (ki jim uredba dopušča bistveno povečanje glede na dosedanjo prakso) na površini kmetijskega zemljišča, ki je bilo do sedaj namenjeno pridelovanju grozdja. Prav tako uredba zgolj splošno zahteva, da novi objekti ne smejo kvariti okolja in da ne smejo oblikovno odstopati od že zgrajenih objektov v okolju, čeprav imajo občine praviloma določene merljive zahteve za kakovostno oblikovanje novih objektov, kot je npr. naklon strehe, razmerje tlorisov in volumna, oblikovanje fasad ipd., ki imajo podlago v lokalno in regionalno izredno raznolikem in pestrem arhitekturnem okolju Slovenije. Podobno nejasna določila so v dosedanji praksi pripeljala do izjemno kaotične in neurejene tipologije gradnje in s tem slabšanja podobe slovenskega prostora.
Skupina OdP! zato uveljavitvi nove uredbe odločno nasprotuje in zahteva: da Vlada Republike Slovenije zadrži izvajanje nove uredbe ter jo v najkrajšem možnem času v celoti odpravi. O novih rešitvah naj minister odpre javno in ustrezno strokovno podprto posvetovanje, ki bo vodilo do vsesplošno bolj sprejemljivih rešitev.
Skupina OdP! pričakuje, da vsakdo, ki sodeluje pri urejanju javnih zadev, prevzame svojo poklicno odgovornost in zato poziva ministra, pristojnega za prostor, naj javno objavi imena in priimke oseb, ki so predlagale rešitve in besedilo nove uredbe ter tudi stališča do pripomb in predlogov javnosti, ki jih je ministrstvo prejelo k osnutku uredbe leta 2011.
Hkrati skupina tudi meni, da je skrajni čas, da nosilci odločanja prepoznajo urejanje prostora kot temeljni instrument smotrnega ravnanja s prostorom in ustanovijo vladno službo za prostor kot neodvisno, strokovno in posvetovalno delovno telo. Smotrno ravnanje s prostorom je kot ustavna kategorija tudi nadsektorska in nadresorna kategorija kar se mora odraziti tudi v ustrezni organizaciji strokovnega dela.
Ob tej priložnosti skupina OdP! ponovno opozarja na škodljivo nerazumevanje pomena javnosti in demokratičnosti v sistemu urejanja prostora v Sloveniji, ki se odraža v vsakdanji praksi in je posledica dejstva, da v Sloveniji ni mogoče delovati v javnem interesu urejanja prostora. Slednje civilni družbi preprečuje, da bi se v organizirano vključila v formalne postopke zaščite javnega interesa. Skupina OdP zato predlaga Vladi, da nemudoma vzpostavi pogoje za razvoj organiziranih civilnih pobud v javnem interesu na področju urejanja prostora.

Razkrivanja
Skozi tunel v slikah in besedah
Predor Markovec bo kmalu postal prevozen. Kaj bo to dejansko pomenilo za naše območje še ne vemo. Jasno pa je, da bo prehod iz Izole v Koper hitrejši, a po isti logiki bo hitrejša tudi vožnja mimo Izole.
Predor Markovec bo predvidoma zaključen že to jesen, čeprav se znajo dela zaradi pritožbe okoli razpisa za nabavo strojne opreme zaključiti šele spomladi leta 2014. Dolžina predora je 2144m desna cev in 2174m leva cev, kar pomeni, da bomo privarčevali za okoli 400m goriva in časa. Toliko pa bi lahko pridobili plaže. Zakaj pa ne?
Bližamo se zaključku del za gradnjo predora Markovec. Odisejada, ki se je začela leta 2009, vmes preživela potop oziroma stečaj najugodnejšega ponudnika in tako zmagovalca razpisa, podjetje CPM iz Maribora, se morda približuje “Itaki". Na žalost pa težav še ni konec. Prišlo je namreč do pritožbe konzorcija petih slovenskih izvajalcev, Iskra Sistemi, Riko, IMF, Javna razsvetljava in Te-chnix, ki zahtevajo razveljavitev odločitve, s katero je Dars posel za nabavo strojne opreme tunela podelil ptujskemu podjetju J. V. Tenzor in zagrebškemu podjetju Dalekovod.
Ker gredo dela vendarle h koncu smo se odločili, da bralce Man-drača popeljemo skozi predor, ki bo v prihodnje povezoval Koper in Izolo. No, če smo prav iskreni, imamo občutek, da bo predvsem povezoval Koper in Hrvaško, a o tem kasneje. Zdaj se najprej odpravimo na popotovanje skozi predor, od Kopra, pa vse do Izole. 2174 metrov vožnje pod hribom.
Tako bo v prihodnje videti vhod v tunel s koprske strani, seveda brez gradbenih strojev in ostalega materiala. Ni kaj, ko bodo vse to odpeljali, bomo zgodbo celo malo pogrešali, tako smo se že navadili, da so pač tam.
Leva cev predora, tista, ki vodi iz Izole proti Kopru je že skoraj zaključena, v desni pa bodo v teh dneh nanesli najprej pol metra debelo plast voziščne konstrukcije, sledi betonska plošča, nad katero pa še plast vulkanske kamnine. Nato bo na vrsti še strojna oprema in 40 km kablov. In to bo vse.
In smo notri. Verjeli ali ne, predor je že zdaj zelo prometen in, kljub temu, da manjka še celotna strojna oprema, kot tudi razsvetljava, je kar lepo osvetljen.
1
I
Razlog za takšen promet pa so seveda dela, ki potekajo v notranjosti predora. V levi cevi trenutno potekajo pleskarska dela in verjetno ne gre pričakovati, da bodo delavci peš nosili opremo. Predor je vendarle dolg dobra dva kilometra.
Luč na koncu tunela. Dobesedno. Tako bo videti izhod iz tunela, ko se bomo pripeljali do Izole. No, če bi vozili po nasprotnem voznem pasu, ampak vendarle.
Cestišče na izolski strani še ni urejeno, a malo manjka. Priključek na hitro cesto bo nared do konca del v predoru, priključek na izolske lokalne ceste pa bo odvisen od občinskega sveta oziroma od tega, kako in kdaj bodo uredili območje in zgradili krožišče pri nekdanji stavbenikovi betonarni.
In Izola? No, tukaj se stvar malo zaplete. Hitra cesta bo ob izhodu iz predora opremljena z varnostnim zidom, ki je po pravici povedano presenetljivo primeren, saj kar kriči po Istri. Na žalost pa bo ta zid mimovozečim povsem zakril informacijo, da je na drugi strani istrskega zidu tudi pravo istrsko ribiško mestece. Rešitev problema je tako v rokah tistih, ki skrbijo za promocijo mesta. Zdaj bolj kot kadarkoli prej. Aljoša M.
M Y\,m t \C 5
Stadion bo dobil papirje
Izolski stadion je že od leta 1992 brez uporabnega dovoljenja, ki naj bi ga dobili že čez dober mesec, potem pride na vrsto umetna trava, nato še osvetlitev.
Načrtovane posodobitve izolskega nogometnega stadiona, ki jih Občina Izola že izvaja oziroma se bodo uresničile predvidoma do konca prihodnjega leta, bodo za vse uporabnike tega športnega objekta pomenile zagotovitev ustreznih pogojev izvajanja programov. V zaključni fazi so gradbena dela za končno pridobitev uporabnega dovoljenja za celoten objekt stadiona, ki je od leta 1992 brez uporabnega dovoljenja. V pripravi je dokumentacija za postavitev umetne trave, v proračunu za letošnje leto pa so predvidena tudi dodatna sredstva za izdelavo projektne in druge investicijske dokumentacije za postavitev reflektorjev na mestnem stadionu.
Aprila licenca za stadion
Trenutno se nekatere prvenstvene tekme zaradi neustrezne igralne površine odvijajo na drugih lokacijah, vendar gre za začasno rešitev, saj je izolski stadion, ki je bil zgrajen leta 1964 in posodobljen leta 1992, na poti k sodobni ureditvi. Uporabno dovoljenje za celoten objekt stadiona naj bi bilo po zaključenih gradbenih delih pridobljeno predvidoma aprila letos, s tem pa bi stadion izpolnjeval vse pogoje za pridobitev tekmovalne licence Nogometne zveze Slovenije. Vrednost projekta je približno 54.000 evrov.
O umetni travi ni dvomov
V proračunu občine za leto 2013 je predviden tudi projekt postavitve umetne trave na stadionu, ki je bil prijavljen na razpis Fundacije za šport.
V primeru uspešne prijave bi lahko pridobili do 30 odstotkov nepovratnih sredstev za preplastitev 8.000 m2 obstoječe igralne površine z umetno travo ustrezne kakovosti s certifikatom Mednarodne nogometne zveze FIFA. Orientacijska vrednost celotnega projekta je ocenjena na približno 300.000 evrov. Postavitev umetne trave na nogometnem igrišču stadiona bo omogočila povečanje števila športnih aktivnosti, ne da bi obstajala nevarnost, da bi se površina uničila ali bila neprimerna v času poteka uradnih tekmovanj oziroma ne da bi povzročala dodatnih stroškov -izkoriščenost travnatih površin je 16ur na teden, umetne pa tudi do lOur na dan. Poleg tega vzdrževanje naravne travnate površine nogometnega igrišča na stadionu predstavlja veliko finančno breme za lastnika oziroma upravljavca objekta. Izkušnje iz vzdrževanja dveh pomožnih igrišč opremljenih z umetno travo, ki odlično služita svojemu namenu, kažeta na smotrnost postavitve umetne travnate površine tudi na nogometni stadion.
Čez dobro leto še reflektorji
Občinski svetniki so s proračunom za leto 2013 potrdili tudi sredstva za izdelavo projektne in druge investicijske dokumentacije za postavitev reflektorjev, s katerimi bo predvidoma prihodnje leto zagotovljena tudi ustrezna osvetlitev. Vrednost sredstev za izdelave investicijske in druge dokumentacije ter drugih stroškov v letu 2013 je ocenjena na 80.000 evrov proračunskih sredstev.
Zaradi visokega neto javnega dolga že kar 19 milijard evrov in hkratnega padanja davčnih prihodkov v proračunsko blagajno se lahko naša država že sredi poletja znajde v nepremostljivih finančnih težavah in bo prisiljena razglasiti plačilno nesposobnost.
To so najbolj resne ocene, ki ne prihajajo le iz domačih logov, pač pa nas na to opozarjajo evropske institucije kot so OECD in ECB. Predsednik slovenske vlade Janez Janša, ki opravlja le še tekoče posle, ni kar tako dejal, da »prihajajo računi, odprite denarnice«, kakor tudi, da se bo država znašla v bankrotu, če ne bomo.... Pogojno torej. Jeza slovenskih državljanov je zato kar očitna in se upravičeno sprašujejo kdo je kriv, da namesto zgodbe o uspehu, Silicijeve doline in Švice postajamo evropski reveži s skorajda nepremostljivimi javnofinančnimi težavami. Na masovnih shodih lahko slišimo tudi zahteve, da gre za prevaro političnih klik, ki se morajo umakniti, številni pa so mnenja, da so prava in edina rešitev le nove volitve, kajti sistem, ko vsi odhajajo in vsi ostajajo, ni dober.
Bralci Mandrača ste bili doslej v naših komentarjih dodobra seznanjeni z gospodarskim in finančnim položajem Slovenije, pa vendar menimo, da je treba nekatere stvari osvetliti in pojasniti kako se je v Slovenijo vtihotapila evropska finančna in gospodarska kriza, ki je za seboj potegnila še vrsto drugih problemov socialne narave.
Slovenija se je začela močno zadolževati leta 2008 in to že v času Janševe vlade. Po dosegljivih podatkih je takrat, po eri pregretega gospodarstva, znašal neto javni dolg Slovenije okoli 8 milijard evrov, ki ga je podedovala nova Pahorjeva vlada. Ta se je, da bi ohranila socialni mir, tudi sama začela močno zadolževati. Tako je neto dolg ožjega državnega sektorja v letu 2012 znašal že 17 milijard evrov, danes pa znaša že skupaj 19 milijard evrov. To bi bilo še sprejemljivo, če bo država v stanju redno, brez najemanja novih posojil, vračati prejeta posojila in hkrati servisirati potrebe domačih porabnikov javnih sredstev. Tu pa se zatika. Lahko trdimo, da naša država ne bo zmogla redno odplačevati zapadlih dolgov, če si ne bo na novo izposodila najmanj 3 milijarde evrov!
Letos moramo namreč vrniti zapadli obrok dolgov z obrestmi vred v višini 2,3 milijarde evrov, nekako bo treba kriti proračunsko luknjo v višini milijarde evrov, zagotoviti okoli milijardo evrov za izplačilo pokojnin, najmanj 640 milijonov evrov za kritje izgube treh bank (ne glede na predvideno slabo banko), 370 milijonov evrov za letno članstvo v EU, več kot 100 milijonov obresti za prodane državne obveznice v ZDA, potrebna bodo sredstva za socialne transfere, brezposelne, evropski varčevalni sklad in še bi lahko naštevali.
Postavlja se vprašanje kje dobiti vsaj 7 milijard svežih proračunskih sredstev za kritje letnih obveznosti. Nekateri vidijo rešitev v prodaji t.i. državne srebrnine. Tudi če vse prodamo ne bo dovolj, kajti krizni časi ne dopuščajo visokih prodajnih cen.
Letni bruto domači proizvod (BDP) znaša okoli 35 milijard evrov. Slovenija se je že znašla v položaju, ko se javni dolg močno približuje še sprejemljivim 60 odstotkov (trenutno okoli 54%), proračunski dolg v BDP pa že skoraj dvakrat presega »dovoljene« 3 odstotke.
Doslej še vedno nismo dobili odgovora na vprašanje kdo je v resnici kriv za tako klavrno finančno stanje države Slovenije? So to tajkuni, banke, podjetja, nesposobna vlada, parlament, skorumpirana politika, ali pa drži domneva, da smo se ob prihajajoči evropski krizi v letih 2008/09 obnašali kot da se to nas ne tiče, ne zavedajoč se, da je Slovenija močno vpeta v mednarodno blagovno menjavo in da je zato še posebej ranljiva.
Da se res ne bi znašli pred finančnim zlomom je treba nujno povzeti tudi nepriljubljene ukrepe; Evropsko centralno banko ali Evropski varčevalni sklad prositi za ugodno posojilo najmanj 3 milijarde evrov, zvišati nižjo stopnjo DDV z 8,5 na 10%, zvišati višjo stopnjo DDV z 20 na s 21 odstotkov, racionalno obdavčiti bogate, strogo omejiti zadolževanje 1 občin, stimulirati zagon malega gospodarstva in spodbuditi povečanje o pridelave domače hrane!
| Kolumna je novinarska zvrst v kateri avtor izraža svoje osebno mnenje, ki je £ lahko tudi enako mnenju redakcije.
Praznik ki je
Veliko prireditev ob Dnevu žensk
Čeprav praznik žensk ni dela prost dan se vedno bolj zdi, da je še najbolj podoben prazniku med vsemi ostalimi, posvetnimi in cerkvenimi. Noja, vsaj deli nas ne, če izvzamemo delitev na spola, ki pa, vsaj ob tem prazniku, doživi sdpravo, kakršne drugi prazniki ne, V Izoli smo mu namenili kar nekaj prireditev.
V organizaciji Centra za kulturo, šport in prireditve smo doživeli dva lepa koncertna večera. Na praznični dan so tam nažigali Terrafolk, v soboto pa so dvorano napolnili do zadnjega dovoljenega mesta obiskovalci koncerta Otroškega pihalnega orkestra Izola z gosti.
Tudi tokrat se je zgodilo, da nekateri obiskovalci niso mogli v dvorano, ker tam spoštujejo odredbo inšpekcije, da v dvorano ne smejo spuščati več obiskovalcev kot je sedežev, sicer jim grozi kazen. Zato je ob takšnih priložnostih bolje predhodno prevzeti vstopnice v galeriji Alga, tudi če je prireditev brezplačna, saj brez vstopnice ni moč priti v dvorano. Glede na izjemen interes za sobotni koncert na katerem so, ob troškem pihalnem orkestru Glasbene šole Izola nastopili še Pevski zbor OŠ Livade Izola in Vokalna skupina Tamari-ska so se organizatorji odločili, da bodo koncert v celoti ponovili v soboto 23. marca.
Sedma izvedba prireditve Ženske in vino, ki jo skupaj pripravljata Samoupravna narodna skupnost in Vinska klet Žaro, ki tudi prispeva vina za ocenjevanje, je bila zelo uspešna, čeprav so se organizatorji pred tem bali, da se bodo krizni časi poznali tudi pri licitaciji vin, ki ima tudi dobrodelni pomen.
Začelo se je v popoldanskih urah z ocenjevanjem vin pri katerem so sodelovale številne znane ženske, na čelu s strokovno najbolj usposobljeno, Tamaro Rusjan, v „klopeh“ pa so sedele, od vinske kraljice Kim Mahnič, do naj osebnosti Primorske, dirigentke Pie Cah, pa od italijanske konzulke, Marie Cristine Antonelli
do varuhinje človekovih pravic. Vlaste Nussdorfer. Prav prisotnost slednje je pričala o dobrodelnosti te prireditve, saj so zbrana sredstva ob licitaciji vin namenili društvu Beli obroč, ki mu predseduje.
Ocenjevale so sila resno, zato gre verjeti njihovi oceni, da je bilo tokrat najboljše vino Cabernet Sauvi-gnon 2011. Prireditev, ki jo je vodil Andrea Flego, je obogatil še nastop treh izvrstnih izvajalk, Blažke Mu-ller Pograjc (pripovedovalka), Irena Kavčič (flavta) in domačinke Anje Gaberc (harfa).
Po končanem uradnem delu so v pritličju odprli razstavo slik Fulvije Zudič na temo Ženske, grozdje in vino, na dražbi nagrajenega vina pa.so prodali vseh 220 steklenic in društvu Beli obroč prispevali nekaj več kot 2.000 eurov. Končalo pa se je veselo, seveda ob glasbeni spremljavi neuničljivega Claudija Chicca.	ur
1

Dišalo je po naših travah !rv?da!®!?c.sl„za_vedno
V galerija sodobnega nakita TAKTIL so ob dnevu žensk, skupaj z umetniško trojko »PERUNIKE, pripravili pomladno praznovanje prijateljstva, čutnosti in ustvarjalnosti, ki so ga uokvirili z nekaj zanimivimi intervencijami oziroma, dotiki, kot so rekle avtorice.
Obiskovalci so na praznični večer preizkusili cvetne vodice iz rastlin slovenskega Krasa in Istre, nahranili so si dušo z naravnimi dišavami in pobliže spoznali, se stisnili, potipali in se nasmejali "POJAVAM Z RODOVNIKOM", unikatnim ročno narejenim lutkam iz naravnih recikliranih materialov. Ob tem so še zaplavali v nežni šarm ljubkih akvarelčkov in...poklepetali o lepih rečeh.
Večer je bil zelo ženski, zelo prijazen in res, še najbolj podoben poljubu, kot so same dale ime tej zanimivi prireditvi, ki je v galerijo in Izolo privabila tudi lepo število obiskovalk in obiskovalcev iz sosednjih mest, predvsem pa veselijo novi, mladi obrazi, kar daje vedeti, da se staro mesto pomlaja in da se mu obeta zanimiva pomlad in dobra sezona, ur
Osmega marca je bil poseben dan za Izolana, krvodajalca Sergia Marancina, saj je daroval kri že stotič. In zaradi tega dobrega dejanja smo ga obiskali na Transfuzijskem Centru Izola z majhnim darilom Občine Izola in Rdečega Križa.
Sergio Marancin je postal krvodajalec že daljnega leta 1970, ko je bil v vojski in od takrat dalje je redni krvodajalec. Povedal nam je, da se ob 100x-kratnem darovanju krvi počuti odlično in predvsem je zelo zadovoljen in srečen, da lahko s tem početjem pomaga drugim ljudem.
Povedal nam je tudi, da ne glede na razmere pri nas (krvodajalcem so ukinili potne stroške, ugodnosti ki so jim bile obljubljene ne držijo, manjše plačilo obveznega zavarovanja, prednost pred čakalnimi dobami oz. vrstami) ostaja zvest krvodajalec predvsem zato, ker krvodajec ostane krvodajalec za vedno.
Mladim sporoča naj se zgledujejo po njegovem sinu Marku Marancinu saj je pri njegovih 36 letih daroval kri že 67 krat, zato gredo vse pohvale tudi Marku.	Branka T in Branka P (Rdeči križ Izola)
Taksen Mandrac želim sebi in vam
Neva Zajčje novinarka oziroma urednica Radia Koper - Capodistria pa še marsikaj drugega, kulturnica, organizatorka, predavateljica in zadnje čase spet "študentka" španščine na Univerzi za tretje življensko obdobje. Bila pa je tudi članica ustanovne novinarske ekipe, ko se je, leta 1990, rodil Mandrač.
Čas prve številke in naših srečanj pod kostanji in drugod je že tako daleč, da se mnogih stvari ne spominjam več dobro. Toda spomnim se, da smo se takrat hvalili, kako dobro novinarsko zastopstvo ima Izola, majhna sicer, ki je s številom novinarjev na prebivalca gotovo štrlela iz povprečja. In niti za hip nismo podvomili, da lahko iz tega dejstva naredimo dober lokalni časopis. In mislim, da smo ga, in četudi se je začetna ekipa z leti razpustila in se posamezniki redko oglašamo v našo nekdanjo skupno zgodbo, je tako tudi ostalo.
Delali smo ga profesionalno, nič manj kot v naših siceršnjih službah pa še z veliko mero posebne naklonjenosti, ki je izhajala iz navezanosti na naše mesto. Tudi zato nismo ničesar pričakovali ali terjali v zameno in bili prvi zgledni prostovoljci, ko se o tem še ni govorilo tako zelo kot danes.
Pa še nekaj mi je všeč, če pomislim za nazaj, zmogli smo distanco - najbrž jo je narekovala profesionalna etika - danes je manjka marsikateremu lokalnemu časopisu, ki je bolj glasilo s hvalisavim načinom kot sredstvo obveščanja. Kar nekaj primerov bi lahko naštela, ob katerih se vsaj čudim, če mi že ne postane nerodno v imenu ceha, ki mu pripadam. Včasih pa tudi razjezi, ko vidim, kako »PR-ovstvo« in veščine prikrivanja presegajo načelo spoštovanja resnice.
Saj se je tudi Mandraču zgodil kakšen zdrs, a vendarle je vsa leta ostal odprt in načelen, kar mi je pri njem še najbolj všeč, čeprav včasih pogrešam tehtnejši razmislek in pravo kritiko dogajanja, ne kritikanstvo in pritoževanje, resno kritiko, ki je sposobna globljega premisleka.
—Jr*?*?*
V boljših časih smo tudi praznovali. Tako je bilo na novoletni fešti pri Dorotu. Poleg članov uredništva (Karmen, Tomaž, Davorin, Mef) so bili tam še prijatelji iz tiskarne Bori (Sandro in Boris), sodelavci (Vlado Ostrouška, Franc Krajnc in dr. Dernikovič), zbigarka Elena, "dispečer" Samo in še kdo.
Če je to vizija in način, v katerem se Mandrač vidi tudi v prihodnje in si želi s tem prispevati k odzivom na čas, ki ga živimo, mu želim, da bi ostal še dolgo.
Kako bomo proslavili?
Ponedeljek, 25. marec
Galerija Insula ob 11.00:
posvet na temo: Neodvisnost lokalnih medijev
Četrtek, 28. marec
Uredništvo Mandrača 12.30:
Predstavitev spletne strani ogled prostorov in tehnike
Petek, 29. marec
Ljubljanska ulica ob 17.00:
Odprtje galerije Plač in arhitekturne razstave Izolske škrbine Manziolijeva palača ob 20.00: Koncert Dejan Semolič & guests
Sobota, 30 marec
Manziolijev trg ob 10.00:
Razstava karikatur Marjana Mo-toha in 1.000 številk Mandrača Manziolijeva palača ob 20.00: Koncert: Emilia & Marina Mar-tensson Trio (v sodelovanju s festivalom Ethnoinsula)
Takšnih »približnih« časopisov, ki so podobni reklamnih oglasom, kakršne dobivamo v nabiralnike, bodo ljudje vse manj veseli, še več, ne bodo jih marali in ne bodo jih brali. Čas dela svoje, multimedijski način komuniciranja tudi, v takšnih časih pa se bo pokazala žlahtnost dobrih zgodb in prave presoje, ki bo ljudem pomagala pokazati smer, če že ne pot. In samo to bo štelo in vleklo.
Takšen Mandrač si želim, ga želim Izolanom in vam, ki ga ustvarjate.
Neva Zajc
Del Mandračeve ekipe iz sredine devetdesetih (z leve):
Roman Lapajne (novinar), Orlando Hrandek (fotoreporter) in Danijel Novakovič (sodelavec, danes uveljavljen fotograf) v dobri družbi. Kot novinarka in komercialistka je bila takrat zaposlena tudi Lara Domio. Romana in Laro sta kasneje zamenjala Elvis Šahbaz in Blažko Vrtnik.
MAMI® RAC
POSTNJMA PLAČANA MN POSTI i6310 tZOiA ■ /MIA
Zakaj vendar nihče ne igra
VPRAŠANJE TEDNA
--------£------u
OSMIfTlF Kil A HIT	čl. it M DISAUJt PA VOŠČIMO VSAJ
-1	MUKO ZDRAVJA V UTO 199$
. .	■	7. •. • j -rarasrsi'
■ i-AKMAvlA
■r Hroprie	|
I Mifi
KOMUNALA
IZOLA
^ 1
Celjani so skoraj padli
Rokomet
Izolani pošteno namučili Celjane
Istrabenz plini Izola - Celje PL 21:26 (13:16)
IP Izola: Gregorič, Ponikvar Tine, Kevič, Jurič 1 , Dolenc, Božič 8, Kojič 2, Bubnič, Čosič 6, Koštric, , Redžič 1, Fidel 1, Smolnik, Ponikvar Tomaž 2, Rončevič, Slobodnik. Trener: Borut Hren.
Izolani so drago prodali kožo... Imeli so jih, a jih niso položili... Izolani rokometaši pošteno namučili Celjane... Takšni in podobni naslovi so se pojavili v ponedeljek v medijih po tekmi Izola Celje. In vsi, ki s(m)o bili v soboto v Kraški, lahko samo potrdimo naslovom in dejstvu, da bi se aktualni pokalni prvaki lahko opekli v Izoli.
Dvorana v Kraški postaja vse bolj vroč teren za izolske tekmece. Zlasti za tiste iz gornjega dela, ki so spoznali in občutili drugačnost izolskih nastopov pred domačim občinstvom kot na gostovanjih. Najbolj sveži so Maribor, ki se je zlizal s pomočjo sodnikov, zatem pa padel (tudi s kančkom sreče) Trimo, zdaj pa bi huda blamaža lahko doletela Celjane.
Upam trditi, da 55 minut na parketu v prikazani igri ni bilo čutiti, da gre za spopad drugo in deseto uvrščene ekipe. Začetek tekme je hudo presenetil tokratnega nasprotnika Izole, ki je na parketu imel serijo reprezentančnih imen. Domača sedmerka je namreč povedla s 3:0 in po hitrem postopku ogrela glasilke svojih navijačev. Vodstvo so držali vse do 13. minute, ko so Celjani izenačili pri 6:6. Kljub odsotnosti poškodovanega Jureta Jelovčana so modri zdržali pritisk Celjanov, ki so za izenačenje le trikrat zadeh iz igre, trikrat pa s sedmih metrov. Zatem je bil izid še trikrat izenačen (7:7, 10:10, 12:12), nakar so Celjani vnovčili svoje izkušnje in bili v medsebojnih dvobojih domačimi igralci uspešnejši. Vendar njihova prednost nikoli ni presegla treh zadetkov. Značilnost prvega dela je tudi zelo dober nastop Dragana Keviča, ki je na veselje vseh Izolanov s tem nadaljeval tudi v drugem polčasu.
Posebno nevarnost je pri Celjanih predstavljal naš sokrajan Borut Mačkovšek. Njegovi nastopi v prvenstvu, pa tudi na zadnjem svetovnem prvenstvu, so predstavljali pravo grožnjo domači vrsti. Vendar so ga naši fantje dobro zaustavljali in ovirali, tako da je dosegel le tri zadetke - vse v prvem delu.
“Vedel sem še pred prihodom v Izolo, da bo spričo izjemne publike težka tekma. Izola je danes odlično odigrala. Mi smo morda
šli malo ležerno v srečanje, a na koncu smo bili zbrani in prišli do zmage. Vedno se rad vrnem domov. Ne igram rad proti svojim in raje s fanti spijem kavo”, je povedal Borut, ki je bil po tekmi deležen tudi aplavza s tribun, pred tekmo pa je od mladih rokometašev dobil dres, v kakršnem je nekdaj tekmoval.
V nadaljevanju sta zlasti Peter Božič in El vin Cosič zadevala in poskrbela, da se Celjani niso preveč oddaljili. Poskušali so tudi drugi, posebej še Fidel, a ni šlo. V drugem delu sta posebno poglavje bila sodnika Brecelj in Deržek, ki sta sprva skorajda kot po tekočem traku izključevala naše fante. In če sta pri tem morda imela tudi delno prav, sta vsekakor usekala mimo pri tretji izključitvi Žige Smolnika v 52. minuti. Prekršek sta namreč videla le onadva, Izola pa je ostala brez organizatorja igre. Domačim sta tudi odvzela prestreženo žogo, kar bi lahko ob protinapadu obrodilo gol in priključek s Celjem. Slednje je realiziralo še šesto naj strožjo kazen, medtem ko je Rudi Slobodnik pri Izoli preblago streljal in tako rekoč podaril žogo celjskemu vratarju. Naši zatem niso več zadeli, Celjani pa so s štirimi zaporednimi zadetki prišli do (težko pričakovanega) uspeha.
Borut Hren: “Moji fantje so šli v tekmo brezkompromisno, ne glede na ugled nasprotnika. Škoda je nekaterih zamujenih priložnosti, sicer pa se zdaj začenja novo obdobje. Upam, da bomo s pobiranjem točk na gostovanjih bolj uspešnejši kot doslej.”
Izolani so tako po rednem delu prvenstva osvojili 14 točk in pristali na desetem mestu. To jih je uvrstilo na tretje mesto v končnici od 7. do 12. mesta, kjer imajo manj ugoden tekmovalni spored, kot bi jim ga prineslo deveto mesto. Tako jih zdaj čakata dve gostovanji: to soboto gredo v Ribnico, prihodnjo pa v Ivančno gorico k Svišu. Prva domača tekma bo 10. aprila s Krškim.
V	Celje po točke
Izolske rokometašice so v vseh štirih kategorijah končale redni del tekmovanj v ligah Zahod. V nadaljnje tekmovanje šestih najboljših ekip iz Slovenije so se uvrstile izolske rokometašice kategorije Starejše deklice A (letnik 98 in mlajše). V tekmah finalnega ligaškega tekmovanja se bodo v naslednjih dveh mesecih borile za naslov državnih prvakinj v tej kategoriji. Prvo tekmo so odigrale v gosteh v Celju in zmagale.
ŽRK Celje Celjske mesnine : ŽRK Izola 22 : 26 ( 10 : 11)
V	tekmo so Izolanke šle odločne, z željo po zmagi. V prvem polčasu so kljub slabši igri v obrambi in napakam v napadu držale korak z domačinkami. V drugem polčasu pa so zaigrale boljše v napadu , agresivno in odločno v obrambi, kar jim je ob vztrajnosti in zavzetosti prineslo zmago.
Velja pohvaliti vse igralke, najboljše strelke so bile Lara Maslo (8), Anamarija Baruca (8), Lana Peharc (6) ob pomoči in borbi soigralk Alessia Švagelj (1), Nea Čendak (2), Silvija Jurič 1, Vanja Paliska , Lej la Mujanovic, Sonja Killough, Ajla Burkič.
Pohvaliti velja vse tri vratarke , Niko Štrancar, Lucijo Rebec,in So-rayo Drinič za dobre obrambe in prispevek k zmagi.
V	soboto 16.3. ob 11.00 bodo izolske starejše deklice A igrale drugo tekmo tekmovanja z ekipo RK Krim Ljubljana. Vabljeni! Trener Uroš Zavrtanik
Odbojka
Odbojkarice Izole nizajo nove zmage
Naše odbojkarice ne popuščajo in z novim uspehom ostajajo na tretjem mestu. Tokrat so v Logatcu brez posebnih težav s 3:1 odpravile tamkajšnjo ekipo Santane.
Posamezni nizi so bili 22:25, 25:22, 18:25, 10:25. Izolanke tako vztrajno držijo korak z vodilno ekipo Calcit Volleyball II (53 točk) in moštvom Aquawatt Žirovnica (52). Doslej so zbrale 49 točk in skoraj lahko zagotovimo, da bodo po prihodnjem krogu presegle mejo petdesetih točk. To soboto namreč igrajo doma z zadnje uvrščeno ekipo ŽOK Triglav Kranj II in presenečenja ne bi smelo biti. Tekma bo v Livadah ob 19.00.
Namizni tenis
l.SNTL-članice
Vesna: Arrigoni 1:5
V	soboto so članice igrale v Zalogu pri Ljubljani proti Vesni. Zadnjeu-vrščena ekipa, ki v letošnjem prvenstvu še ni zmagala nobenega dvoboja ni bila dorasla naši ekipi. Za Arrigoni sta po dve tekmi zmagali Alenka Ačimovič in Katrina Sterchi. En dvoboj pa je zmagala Urška Čokelj.
V	nedeljo je v Kidričevem potekal 3. odprti turnir RS za mladince in mladinke. Pri dekletih smo dosegli dve uvrstitvi med najboljših osem. Maja Milenkovski je v četrtfinalu 0:3 zgubila proti Niki Veronik iz Ravenskega Fužinarja interdiskonta. Gaja Paradiž iz Mute pa je 3:1 premagala Urško Čokelj. Na glavni turnir in med 16 najboljših se je uvrstila, še Katrina Sterchi za med osem je v enakovredni tekmi 2:3 zgubila proti Tamari Pavčnik iz Hrastnika. Pri mladincih se je najbolje uvrstil Erik Pavlin in sicer med osem najboljših.
V	četrfinalu je nato 1:3 zgubil proti Tilnu Novaku iz Novomeške Krke. Uvrstitev na glavni turnir je s prvim mestom v predtekmovalni skupini uspela še Andreju Germeku. Nato se je na glavnem turnirju uvrstil med šestnajst najboljših. Za med osem pa je 1:3 zgubil proti Denijelu Koželju iz logatca.
Kegljanje
V Izolo je prišla v goste tretje uvrščena moška ekipa Pivke. Da domačini mirno pričakajo zadnji krog in s tem obstanek v ligi so morali Pivčane premagati in v naslednjem krogu prav tako na domačem kegljišču Fužinarja iz Raven. Prva želja se jim je uresničila saj so goste premagali z 3527 : 3388 oziroma 5:3. K odličnemu rezultatu so največ pripomogli mladi igralci. Tokrat je bil najboljši še ne osemnajst letni Varij en z 618p.k.. Sledila sta mu Konec z 610 in Kne-ževič z 607p.k.. Pod pričakovanji je zaigral Širca.
Izola 3527 : 3388 Pivka 5 : 3 Gorjup 571:580 HorO: 1 Kumar 591:549 Bašek 1 : 0 Varljen 618:542 Križaj 1: 0 Širca 530:547 Keresevič 0 :1 Kneževiž 607:589 Ogrizek 0 :1 Konec 610:581 Leskovec 1 : 0 Lestvica LB liga moški: 1. Gorica 29, 2. Radenska 22, 3. Pivka 19, 4. Škofja Loka 18, 5. Rudar 16, 6. Si-liko 14 7. Hidro 12, 8. Izola 12, 9. Fužinar 9, 10. Korotan 9 točk;
Dekleta so odšla na gostovanje v Kočevje kjer na težkem kegljišču redko uspejo zmagati. Toda tokrat se je na kegljišču videlo katera ekipa je prvem mest. Izo-lanke so slavile z 2992 :2983 oziroma 6:2. Za to kegljišče sta zelo dober rezultat dosegle Ugrinova z 538 in Miheličeva z 533 p.k.. S to zmago so si Izolanke tudi teoretično zagotovile 1. mesto in s tem uvrstitev v l.b ligo.
Kočevje 2983:2992 IZOLA 2 : 6 Turk 510:490 Stegovec 1 : 0 Rihtar 494:508 Stankovič 0 : 1 Sevenšek 475:487 Černelič M. 0 :1 Butkovič 480:533 Mihelič 0 : 1 Nagu 522:436 Gregorič/Mlač 1 : 0 Mihelčič 502:538 Ugrin 0 : 1 Lestvica 2.liga zahod ženske: 1. Izola 24, 2. Novo mesto 16, 3. Pivka 16,4. Kočevje 12, 5. Medvode 10, 6. Brest II 9, 7. Slavija 8, Trebnje II. brez točk;
V soboto, 16.03.2013 na izolskem kegljišču igrajo ob 13. uri dekleta proti ekipi Novega mesta, fantje pa ob 17. uri proti ekipi Fužinarja iz Raven. (Gorazd)
Kickboxing
Izolani uspešno začeli novo sezono
Minulo soboto se je v Zagorju ob Savi odvil prvi od treh turnirjev letošnjega državnega prvenstva v kickboxingu, ki so se ga člani kickboxing kluba KIT Izola udeležili v disciplini pointfighting (bivši šemi contact).
Izolske barve so na turnirju zastopale večinoma mlajše selekcije, in sicer dečki - deklice do 10 let, mlajši kadeti - kadetinje, starejši kadeti - kadetinje in mladinci. Tako so v Zagorju nastopili: Nej la Spahič, Alen Spahič, Denis Spahič, Luka Božič, Ammar Sefič, Matija Gregorič, Sebastjan Lazar, Jaka Hudales, Petja Blažič in Kristina Bogataj. Zaradi poškodbe se turnirja ni udeležil Marko Hiršel, pravtako je bil, spričo osebnih obveznosti, odsoten tudi Rene Ristovski.
Vsi, razen naj mlajših tekmovalcev starosti do 10 let, so nastopili v dveh težnostnih kategorijah. Dosežen je bil izjemen rezultat. Poleg več drugih in tretjih mest so domov prinesli tudi štiri zlata odličja, kar je vsekakor odlična popotnica tudi za uspešen končni skupni rezultat letošnjega državnega prvenstva.
V izolskem kickboxing klubu KiT tako ne mislijo zaspati na teh lovorikah, saj jih že čez slaba dva tedna čaka nastop na drugem turnirju državnega prvenstva v Ormožu, kjer si bodo prizadevat vsaj ponoviti, če ne izboljšati, rezultate iz Zagorja. Sklepni turnir letošnjega državnega prvenstva v kickboxingu se bo odvil konec meseca maja na Ptuju.
-
Strelstvo
Izolski strelci uspešni na regijskem prvenstvu
Minula dva vikenda sta bila za člane Strelskega kluba Izola v znamenju medalj in pokalov. V Ankaranu je 3.3.2013 potekalo Regijsko prvenstvo Zahodne regije v streljanju s standardno zračno puško, na katerem si je v kategoriji kadeti Enej Šuštar prislužil bronasto medaljo, Al Carboni pa je bil deseti, tako da sta ekipno klubu »pristre-Ijala« pokal za drugo mesto.
Med mladinci je bil Karim Požar premočan za vso konkurenco, saj je prišel domov z zlato medaljo. Teo Tripar je letos nastopal že za člane in zasedel odlično šesto mesto. Naslednji vikend (9.3.2013) se je na Vrhniki odvijalo še Regijsko prvenstvo Zahodne regije v streljanju s serijsko zračno puško, kjer je premoč pokazal podmladek. V kategoriji Cicibani je zmagal Val Lorbek Ivančič, skupaj z Martinom Memonom na 9. in Markom Rožacem na 13. mestu pa so ekipno zasedli 3. mesto. Za Cicibane je nastopal še Oleg Bolshagin in zasedel 12. mesto. Mlajši Pionirji, ki so bili ekipno drugi, so se uvrstili takole: Mai Hoheger peti, Dan Lorbek Ivančič osmi ter Nejc Putr-le deveti. Med Mlajšimi pionirji se je uvrstil še Tai Brdar, in sicer na 18. mesto. Za Pionirje je nastopil le Gabrijel Brecelj in zasedel 10. mesto. V kategoriji Članice so si pokal zmagovalk - ekipno prvo mesto - priborile Patricija Memon na 4., Dolores Šuštar na 5. in Dragica To-kmadžič na 6. mestu, (dš)
Jadranje
Evropa Cup v primežu megle
V Koper se je drugič zapored vrnila mednarodna jadralska regata Laser Europa Cup in z njo 219 krmarjev iz 17. držav. Ti so v treh tekmovalnih dneh odjadrali dva plova po šibkem jugozahodnem vetru, ki si je pot skozi meglice do morja utrl v nedeljo popoldne.
Jadralni klub Jadro Koper je imel drugo leto zapored privilegij gostiti tekmo evropskega pokala za jadralne razrede laser standard, radial in 4.7. Ker je to prva od devetnajstih regat v letošnji seriji in hkrati prva priložnost, da jadralci preverijo formo po dolgem zimo vanju, je bil interes za udeležbo pričakovano velik. Tako je v Koper pripotovalo rekordnih 219 športnikov iz štirinajstih evropskih držav, pa tudi nekaj predstavnikov iz daljnega Orienta, natančneje Indije, Bahrajna in Singapurja. Šloven-ska flota je štela vsega 20 enosedov, od tega so štirje posamezniki tekmovali v razredu laser 4.7, šest se jih je pomerilo v kategoriji laser radial in deset v olimpijski konkurenci laser standard.
Negostoljubno vreme v petek in soboto ni omogočilo izpeljave programa kot so si ga organizatorji zamislili, saj je nizka oblačnost nepredušno zaprla koprski zaliv.
Šele v nedeljo, ko se je Obala končno izvila iz primeža megle, je morsko gladino konkretneje nakodral jugozahodnik, po katerem je skupina radialov in laserjev 4.7 uspela odjadrati en plov, krmarji enoseda standard pa celo dva.
V	konkurenci slednjih so bili naj-spretješi Italijani Luca Antognoli, Mario Benini in Giovanni Pelosi, s samo točko zaostanka je četrto mesto osvojil Nik Pletikos (JK Burja Izola), takoj za njim se je na rezultatski razpredelnici znašel Tim Podlogar (JK Burja Izola), med deseterico pa smo Slovenci imeli še Mateja Valiča (Jadro Koper) na 9. mestu.
V	razredu laser radial so bili nastopajoči razdeljeni v dve skupini in ker je vsaka odjadrala samo en plov, si je prva tri mesta delilo šest krmarjev. Po istem principu so bili pokali razdeljeni tudi najboljšim v konkurenci laser 4.7
ŠTUDENTSKO NAVIJANJE
Študentje gredo v Planico
Resor za šport in študentsko rekreacijo Študentske organizacije Univerze na Primorskem (SOUP) in Univerzitetna športna zveza Primorske (UŠZP) organizirata ogled finalnega tekmovanja smučarskih skokov v Planici, ki bo potekalo v soboto, 23. marca 2013. Vrhunec sezone tekmovanja smučarskih skokov v Planici bodo udeleženci dogodka lahko spremljali v dolini pod Poncami, kjer bosta na sporedu dve posamični in ena ekipna tekma. Najboljši tekmovalci sveta bodo na letalnici zagotovo zopet poskrbeli za dolge polete, navijači pa za najboljše vzdušje.
V dolini pod Poncami se znova obeta velik spektakel, nadejamo pa si lahko tudi dobrega uspeha naših orlov. Prijave na izlet v Planico, ki vključuje prevoz, vodenje in vstopnico na prizorišče, so možne do četrtka, 14. marca 2013, na Infotočki ŠOUP v Kopru in Portorožu. Več informacij o dogodku je dostopnih na spletni strani www. uszp.si.
Eurofest
Prijavljenih nad 100 ekip
Če bi sodili po prijavah na letošnji Eurofest bi lahko sklepali, da se gospodarska kriza v svetu poslavlja. Tačas je številka prijavljenih ekip že presegla številko sto, kar je za to obdobje presenetljivo veliko. Obeti za uspešno izvedbo letošnjega rokometnega festivala, ki bo od 2. do 7. julija, so tako spodbudno dobri. Organizator se ob tem nadeja, da bo v prihodnjih mesecih število še pospešeno naraščalo. Upati je, da bo tako tudi letošnja prireditev - kar zadeva množičnost, na ravni dosedanjih.
Razveseljiv je tudi podatek, da prihajajo poleg stalnih obiskovalcev v Izolo tudi nove ekipe. Mednje sodijo moštva iz Rusije, Poljske, Švedske, Francije, Madžarske, Češke in Španije. Iz te dežele prihajata iz baskovskega mesta Elgoibar dve moški selekciji kluba Santo E.K.T., ki jih bo v naše mesto pripeljal nekdanji igralec Izole Gojko Vučinič- Vučko. Svoj prihod so napovedali tudi nekateri drugi novinci in sicer iz Turčije, Izraela, Egipta in Finske, vendar organizator na njihove dokončne prijave še čaka. Tudi precej klubov iz Slovenije je že potrdilo svojo prisotnost na Eurofestu. Večinoma gre za znana imena slovenskega rokometa (Krim Mercator, Ormož, Mlinotest Ajdovščina, Šmartno, ŽURD Koper, Celje, Slovenj Gradec...), nekaj pa je tudi novih imen. Ob tem organizator poziva zainteresirane klube, da se zaradi zahtevne logistike prireditve čim prej prijavijo.
Aktivnosti, ki spremljajo Eurofest, bodo tudi letos povezane z rokometom. Lani smo spoznali haseno- veliki rokomet, letos pa si bodo obiskovalci ogledali, kako poteka rokomet na mivki. Sicer pa je v načrtih tudi nekaj novosti tudi v družabnem dogajanju. Vse navedeno pa obeta, da bo 21. Eurofest uspešno startal v svoje tretje desetletje delovanja.
DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE IZOLA
Telovadba
Člane in podporne člane obveščamo, da imamo telovadbo vsak ponedeljek ob 10:30 uri. Vljudno vas vabimo k telovadbi!
Predsednik Dl Izola: Franc Poropat
DRUŠTVO BOLNIKOV Z OSTEOPOROZO
Društvo bolnikov z osteoporozo Izola vabi svoje redne in tudi nove članice k redni rekreativni vadbi (telovadbi).
Mesečni prispevek je 15 e ur.
Informacije in prijave na tel. št.: 040/270 040 ali 05/641 45 63.
SMEROKAZI
Četrtek 14. marec 2012
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00
»Večerni klepet z Zanimivimi Izdani«
Gost večera bo, Timi Ečimovič, ugledni raziskovalec, predavatelj, mislec, častni predsednik SEG Inštituta za klimatske spremembe, štirikratni nominiranec za Nobelovo nagrado za liziko, dobitnik pomembnega mednarodnega priznanja Gusi peace prize v Manili. Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria.
Kulturni dom Izola - ob 19.00 predavanje
Dr. Iztok Ostan: znanost potrjuje staro vzhodnjaško modrost, da bolezen nastaja v črevesju...
kako doseči krepkejše zdravje in več življenjskih moči?
________________________Vabljeni, vstopnine ni!_________________
Petek 15. marec 2013
Kulturni dom Izola - ob 20.00
PRIMORSKA POJE
ŽePZ Miren Orehovlje, MoPZ Dragotin Kette, ŽePZ Tuščak, MoPZ Pobje, MePZ Senožeče, MePZ Hrast
Vstopnina: 5eur
Manziolijeva palača - ob 20.00
ethnoinsula 2013
predstavitev zgoščenke VlERsO prvo avtorsko delo kantavtorice Else Martin.
Elsa Martin -glas, Marco Bianchi - kitara, Marco Privato - kontrabas, Luigi Vitale - vibrafon, Emanuel Donadelli - bobni, Lucia Clonfero -violina.
Sobota IG.marec 2012
Kulturni dom Izola - ob 17.00
Predstava za otroke
TAKE LJUDSKE
Lutkovno gledališče Nebo
Preplet slovenskih ljudskih pripovedk; govori o spominih, o živalih, ki se obnašajo kot ljudje...
Vstopnina: 4eur
Manziolijeva palača - ob 18.00 glasbeni večer
0MAGGI0 Al CANTAUTORIITALIANI
Poklon italijanskim kantavtorjem - glasbena predstava z pevci Skupnosti Italijanov Dante Alighieri. _________________Umetniški vodja: Eriča Bognolo._
Četretek 21. MAREC 2013
Manziolijeva palača - ob 18.00
Literarni večer - ob svetovnem dnevu poezije predstavitev knjige
»A cuore aperto«
posvečen lO.obletnici Literarne skupine Sl Dante Alighieri, kjer sodelujejo Tura Bevitori, Marinella Alba Reja in Matea Kocjančič. Na večeru bodo sodelovali Marisa Mačehi (novinarka Radia Capodistria), Claudio Geisa in pesnik Renzo Maggiore. Vodi večer Maria Pfeiffer.
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Rudi Kerševan, pesniški večer ob
Svetovnem dnevu poezije
Pisec in mislec, avtor številnih del o sreči, upanju, ljubezni, življenju, prijateljstvu, ... bo na podlagi svojih opazovanj in vrednotenj sveta spregovoril o neusahljivem vrelcu svojih misli.
Sončna dvorana / »6^6^61^ cer^Mav,4
V	četrtek, 14.marca ob 19. uri vas vabimo na otvoritev razstave
4, slikarski ex tempere
Sladka Istra
V	programu sodeluje Gledališče STEPS.
Razstava bo na ogled do 24. marca, petek od 16.00-18.00, sobota 10.00-12.00 in nedelja 16.00-18.00
Galerija Al^a
Vabimo vas naogled razstave,
ISTRSKI POGLEDI
Andrea Verdelago
cao
INSUIA
GALERIJA • GALLERIA
Vabimo vas na ogled razstave
S^llRA LIČEN KRMP0TIČ
>BARVE DUŠE« >~V} ■■
drugi del razstave je na ogled v
Galeriji Pokrajinskega muzeja v Kopru.fl
Razstava bo na ogled do 3. aprila 2013.
Ei r
Mestna knjižnica Izola
•	Razstavljajo v mesecu marcu: razstava likovnih del slikarske skupine Društva Morje -Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Izole. Članice te skupine so svoja dela ustvarjale pod mentorstvom Ksenije Pfeifer, razstava ročnih izdelkov Ljudmile Deželjin iz Izole, razstava ročnih izdelkov Amine Dudine iz Izole.
•	Torkova pravljična ura - vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi - Vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstop je prost.
■ Sobotna joga smeha Vadba poteka vsako soboto od 10. do 11. ure v
pravljični sobi .Vadbo vodi vaditeljica joge smeha Nataša Kitič. Udeležba je brezplačna! Prijavite se lahko tel.št.: 05)6631-282 ali na e-naslovu: HVPERLINK “mailto:izola@borzaznanja.si” izola@borzaznanja.si
•	petek, 15. marec 2013 ob 19:00: predavnanje Pisane barve naše osebnosti Skozi metafizično znanje in slovenske reke in izreke bomo pogledali v pisano mavrico barv, ki jo nosimo v sebi in simbolizirajo naš značaj in način delovanja v karieri, partnerstvu, vzgoji otrok...; so nam dane ob rojstvu in nas kozi spremljajo; jih barve in oblike naših oblačil lahko podprejo ali zatrejo. Izvedeli bomo tudi: zakaj zdravniki nosijo bele barve in duhovniki črne, zakaj rečemo: zdaj je pa pokazal pravo barvo zakaj lahko naš obraz v trenutku spremeni barvo? Predavala bo Alenka Repanšek, raziskovalka metafizičnih in tradicionalnih znanj o delovanju naravnega reda.
•	sobota, 16. marec 2013 ob 11:15: DELAVNICA JOGE DOBREGA POČUTJA ZA CELOSTNI ŽIVLJENJSKI STIL Delavnica obsega 2 sklo_pa: - OBRAZNA JOGA ZA MLADOSTEN VIDEZ IN NOTRANJO SPROŠČENOST Na obrazu imamo 57 mišic, predele in akopunkturne točke, ki pripadajo našim notranjim organom. Z aktivacijo, sproščanjem in stimulacijo določenih mišic in točk na obrazu uravnovešamo delovanje naših hormonalnih žlez in notranjih organov ter tako vplivamo na ravnovesje celotnega organizma, in - 5 VAJ ZA RAVNOVESJE IN STIMULACIJO NAŠIH NOTRANJIH ORGANOV Jogijske vaje so namenjene uravnovešanju naših hormonalnih žlez in regeneraciji energije v naših notranjih organih. Z vajami bomo spodbudili celotno ravnovesje organizma in razstrupljanje notranjih organov ter jih ponovno spravili v ravnovesno delovanje. Ravnovesje organizma je ključ do mladosti, vitalne življenjske energije in dobrega zdravje. Pridite udobno oblečeni. Udeležba je omejena na 12 sodelujočih. Prijavite se lahko osebno v pisarni Borze znanja v izolski mestni knjižnici ali na telefonu: (05) 6631-282. Delavnica je brezplačna, vaje bo prikazala Gala Mojca Celarc.
•	ponedeljek, 18. marec 2013 ob 19. uri: predavamje Kako spremeniti svoje življenje z meditacijo? Predaval bo Simon Mandelj, nekdanji bivši budistični menih, ki se je več let v samoti in skromnih pogojih posvetil intenzivni meditaciji ter budistični praksi. Na predavanju nam bo na podlagi lastnih izkušenj pojasnil, kako z meditacijo poiskati pravi mir in zadovoljstvo v sebi ter kako uporabiti lastno moč namere, da spremenimo sebe in svoje življenje na bolje.
Kultura in prosveta
Kaštelirski zaklad je prišel v mesto
Izolsko - piranska slikarka, Mira Ličen Krmpotič, bo drevi v galeriji Insula in v galeriji Pokrajinskega muzeja v Kopru razstavila dela, ki so nastala med njenim lanskim ustvarjalnim obiskom Pariza.
Ciklus štirih arheoloških predavanj, ki se bodo letošnjo pomlad zvrstila v izolski mestni knjižnici v okviru izobraževanj Borze znanja Izola in v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, Znanstveno raziskovalnim središčem - Inštitutom za dediščino Sredozemlja, je v četrtek, 7. marca inavgurirala dr. Maša Sakara Sučevič, kustodinja za arheologijo iz koprskega pokrajinskega muzeja, ki je predstavila »Kaš-lerski« zaklad, prazgodovinsko naselbino v zaledju Izole. »Zamisel o ciklusu arheoloških predavanj v knjižnici se je porodila zaradi zanimanja in obiskanosti arheoloških delavnic za odrasle, ki jih izvajamo v arheološkem parku Obmorska rimska Vila Simonov zaliv ter v izolski mestni knjižnici. Vsem, ki soustvarjamo arheološke delavnice, bodisi v parku bodisi v knjižnici, se nam je zdelo smiselno, da praktično znanje, ki ga udeleženci mozaičnih in kamnoseških delavnic ter delavnic izdelovanja antičnega nakita pridobivajo na delavnicah, podpremo s teorijo in s primeri iz našega okolja«, je uvodoma izpostavila Ivana Pintarič, strokovna sodelavka Inštituta za dediščino Sredozemlja UP ZRS.
Še tri zanimiva predavanja
Na značilnost figuralike iz tega obdobja opozarjata spojeni prednji in zadnji nogi, zankasto zvit rep, dokaj realistično oblikovana glava in trup z nakazanimi mišicami ter v sklenjen krog oblikovan rep; našli pa so tudi ostanke jantarja, čaše iz venetskih časov in podobno.
Ciklus arheoloških predavanj se nadaljuje v aprilu, ko bo izr. prof. dr. Irena Lazar predstavila poselitev slovenske Obale v času antike (18. april), ter v maju, ko bo dr. Katharina Zainer predstavila Rimsko obmorsko vilo v Simonovem zalivu (9. maj), Snježana Krajina iz Pomorskega muzeja Piran pa antični nakit (23. maj).
Ksenija Orel
Poudariti velja, da projekt vseskozi podpira tudi Občina Izola. Kaštelir, po domače »Kašler«, je vzpetina nad Kortami je eno najpomembnejših arheoloških najdišč na Primorskem. Tam je Inštitut za dediščino Sredozemlja leta 2008 v sodelovanju s študenti Fakultete za humanistične študije v Kopru in arheologi med izkopavanji naletel na arheološke najdbe, ki segajo od zgodnje bronaste dobe pa vse do zgodnjega rimskega obdobja.
Kot je razložila mag. Maša Sakara Sučevič iz Pokrajinskega muzeja Koper, je med najbolj znanimi najdbami figurica bronastega Kaštelirskega goniča starega okrog 3000 let, iz obdobja mlajše železne dobe.
Več kot le zanimiv Izolan
Doktor Timi Ečimovič, ki bo drevi gost 65. večernega klepeta z »Zanimivimi Izdani« je namreč ugleden raziskovalec, predavatelj, mislec, častni predsednik SEG Inštituta za klimatske spremembe, štirikratni nominiranec za Nobelovo nagrado za fiziko in dobitnik pomembnega mednarodnega priznanja »Gusi peace prize« v Manili. Povrh vsega pa je dr. Ečimovič tudi Izolan in človek, ki ne živi v znanstvenem oblaku ampak tukaj, med nami in v naravi.
Timi Ečimovič si je s soprogo Marijo, Izolo oziroma Medoše, izbral za svoj dom že pred leti. Tam je tudi umestil svoj Inštitut za klimatske spreembe in od tam v svet potujejo različne njegove ideje povezane s prihodnostjo tega planeta. Timi je, na nek način, znanstveni praktik, ki razmišlja o usodi planeta a hkrati tudi o možnostih, ki jih ima pri tem početju vsak od nas. Zato bo pogovor vsekakor zanimiv za širšo javnost, saj dr. Ečimovič rad govori o tako "običajnih" stvareh kot je dolgoročna oskrba obale z vodo, sonaravni oziroma trajnostni razvoj, klimatske spremembe in dvig gladine morja, zaščita morskega življa in pomen alternativnih virov energije, vključno z vetrnimi elektrarnami. Skratka, v pogovoru z našim ugledim sokrajanom bomo lahko dobili tudi znanstveno utemeljene odgovore na zelo vsakdanje dileme.
Dr. Timija Ečimoviča bomo spoznavali drevi, v četrtek, 14. marca 2013 ob 19. uri v čitalnici izolske mestne knjižnice, pogovora pa se bo udeležil tudi Jože Kastelic, častni generalni konzul Konzulata Republike Filipini, kjer je drevišnji gost decembra prejel ugledno mednarodno priznanje za svoje delo, v imenu Občine Izola pa podžupanja Breda Pečan.
Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria.
Vsaka ženska ]e edinstvena
Knjiga z naslovom »Ženske« niza intimne zgodbe žensk zdajšnjega časa, tistih, s katerimi se srečujemo domala na vsakem koraku - doma, v službi, na ulici, med prijateljicami. Te ženske so srečne, nesrečne, jezne, ljubljene in zaljubljene, nagajive in strastne, ljubosumne in maščevalne, predvsem pa resnične.
Zenskih usod namreč, zbranih v knjigi »Ženske«, je 52, toliko, kot je tednov v letu, se pravi ena za vsak teden, prebere pa se jih na dušek, ker so tako resnične in oprijemljive. Zgodbe je zbrala in uredila Milena Miklavčič, pisateljica, pravljičarka in radijska moderatorka raziskovalka življenjskih zgodb, priljubljena kolumnistka v rubriki Nedelova svetovalnica in blogerka, ki je 8. marca, na dan žena, svoj literarni prvenec predstavila v izolski mestni knjižnici.
Najbrž je poglavitna odlika knjige prav ta, da bralec ob njih nehote prepoznava like in dogodke, ki so tudi njemu blizu. "Želela sem, da se v knjigi ali le v kakšnem njenem delčku najde vsaka izmed nas,« priznava avtorica, saj je natanko poistovetenje tisto, kar knjigo naredi izvirno in verodostojno. Zgodbe so napisane tekoče, na momente tudi ‘žmohtno’, tako da branje v nobenem primeru ni dolgočasno. V zgodbah lahko sledimo ženskam, ki vedno iščejo nekaj več od tega, kar že imajo, »cankarijanskim« materam, ki se sesedajo pod bremenom pričakovanja vračila otrokove ljubezni, žrtvam, ki nikoli ne pobegnejo pred nasilnim moškim in vztrajajo v nemogočih
razmerjih. Vendar pa zgodbe, ki imajo v naslovih vedno ženska imena, niso samo zgodbe o ženskah, v njih nastopajo v prvi osebi tudi moški, ki so še bolj nevrotični od žensk, saj so za nameček še bolj obsedeni z lastnim izgledom, znamkami oblek, parfumov in avtomobilov, količino zasluženega denarja in ljubic ter dolžino svojega »orodja«.
Knjiga je bila tudi na bralnem seznamu Primorci beremo 2012. Ilustracijo za naslovnico je umetnica Tatjana Ferengja, ki je želela podpreti Milenino sporočilo o izjemni moči vsake Ženske.	Ksenija Orelur
Gremo v kino
Na cesti: film o beat generaciji
v Art kinu Odeon Izola bodo v torek, 12.3.2013 ob 20.30 prvič predvajali najnovejši film režiserja Walter-ja Sallesa, kije zaslovel s filmom Glava postaja in prejel tudi zlatega medveda na berlinskem festivalu. Leta 2002 je kot producent sodeloval pri filmu Ferbabda Meurellesa Božje mesto (Cidade de Deus), večini pa je poznan po svojem filmu ceste Motoristov dnevnik (Diarios de motocicleta) o mladem Ernestu Guevari.
New York, 1947. Mlad newyorški pisatelj Sal Paradise kmalu po očetovi smrti sreča karizmatičnega in svobodnjaškega Deana Mo-riartyja, poročenega z zapeljivo in svobodomiselno Marylou. Sal in Dean se v hipu spoprijateljita.
Odločena ubežati sponam malomeščanskega življenja se skupaj z Marylou podata na pot. Neustavljivo hrepenenje po brezmejni svobodi trojico popelje na potovanje širom Amerike, ki v poznih štiridesetih utripa v ritmu jazza, poezije in drog.
Zamisel za ekranizacijo romana sega v čas njegove izvirne izdaje.
Leta 1957 je Jack Kerouac Madonu Brandu poslal pismo, v katerem mu je predlagal odkup filmskih pravic. Deana naj bi igral Brando,
Sala pa Jack. Pravice za filmsko priredbo je navsezadnje odkupil Francis Ford Coppola leta 1979. V naslednjih letih je bilo napisanih več scenarijev, v igri je bilo več režiserjev (med drugim Jean-Luc Godard in Gus Van Sant), a do realizacije nikoli ni prišlo. Skoraj trideset let kasneje je Coppola za režiserja končno izbral Walterja Sallesa, potem ko si je ogledal njegov film Motoristov dnevnik.
Protagonisti beatniške generacije so imeli v Kerouacovi knjigi vsak svoj alter-ego: legendarni Neal Ca-ssady je bil šarmanten, a izgorel, v nenehnem lovu za svobodo, kilometrino in ženskami.
Istrski pogledi v Algi
Na predvečer praznika žensk so v galeriji Alga na Kristanovem trgu odprli razstavo italijanskega slikarja Andree Verdelago z naslovom »Istrski pogledi / Visioni istriane«.
Andrea Verdelago je obiskoval tečaje na mednarodni šoli grafike in slikarstva v Benetkah in končal študij psihologije v Tr-stuz dipolomsko nalogo na temo vizualne percepcije. Sodeloval je že na več kot 200 skupinskih in samostojnih razstavah, v Algi pa predstavlja olja na platnu z istrsko motiviko.
Kerouac je z njim prepotoval najbolj odročne kotičke Združenih držav Amerike; njune divje pustolovščine opisuje roman Na cesti, kjer Neal Cassady postane Dean Moriarty, Jack Kerouac pa Sal Paradise. Najstarejši član druščine, William S. Burroughs, in pesnik Allen Ginsberg v knjigi nastopita pod psevdonimoma Old Buli Lee in Carlo Mara.
Igrajo: Garrett Hedlund, Sam Ri-ley, Kristen Stevvart, Amy Adams, Tom Sturridge, Danny Morgan, Aliče Braga, Elisabeth Moss, Kir-sten Dunst, Viggo Mortensen
Na sporedu Kina Odeon od 12. -20. marca ob 18.00 ali 20.30
Terrafolk so vedno drugačni
Osmomarčevski koncert skupine Terrafolk je še dokaz več, da Izola krvavo potrebuje prostor za koncerte, ki niso narejeni za gledališki oder in sedeče občinstvo. Skupina, ki dvigne na noge obiskovalce pubov na Škotskem tega v izolskem kulturnem domu enostavno ne more ponoviti.
Pa ni kaj očitati niti kvaliteti igranja niti zavzetosti glasbenikov, ki so se res trudili, da so pesmim, ki so jih izvajali v solidno napolnjeni dvorani, dali potrebno energijo, toda prostor enostavno ne dovoli ustvarjanja pristne atmosfere, ki je na eni strani intimna, na drugi pa tako splošna in vsekakor prijetna tudi za najbolj razvajeno uho. Skupina, ki je v preteklosti slovenski glasbi dala Bojana Cvetrežnika, Boštjana Gombača, Žigo Goloba, Joška Sečnika, Janeza Dovča in Kate Hosking zdaj deluje v zasedbi: Goran Bojčevski (klarinet). Rok Hozjan (kontrabas), Marko Hatlak (Hharmonika) in Danijel Černe- Mystica (kitara).
Tudi tokrat so izvajali predvsem avtorsko glasbo Danijela Černeta, ki so nenehno sprehajanje med folkom, rockom, jazzom in ljudsko glasbo s primesmi tanga in balkana. Skratka, vse je bilo OK le prizorišče...
D.M.
Elsa Martin se ne heca
Ko preberemo, kaj vse je počela in kaj vse naredila Elsa Martin, dreviš-nja gostja festivala Ethnoinsula postane hitro jasno, da imamo opravka z resno umetnico širokega znanja in širokega duha.
Elsa Martin je v letih 2005 - 2006 obiskovala lat Gong (linštitut za tradicionalne umetnosti), vse od leta 2003 do 2008 je bila članica zbora in solistka FVG Gospel Choir. Ves čas je proučevala glasbene tradicije Furlanije julijske krajine in hkrati ustvarjala lastno glasbo, ob tem pa sodelovala z različnimi jazz zasedbami. Tako je leta 2006 sodelovala na Festival internazionale jazz delle Canarie, kot gostja brazilske pevke Rose Passos.
Seveda je bila udeleženka vrste glasbenih delavnic in nastopila na mnogih glasbenih dogodkih, od Folkesta do Rokovanja kultur, gostovala je na televizijskih in radijskih postajah, hkrati je pisala glasbo za gledališče in je glasbena predstavnica dežele furlanije julijske krajine v projektu Porta parola - ambasciatori in mušica. Od leta 2008 poučuje petje na glasbenih šolah v Codroipu in Vidmu, vmes je sodelovala kot solistka v predstavi ob tridesetletnici Kulturnega doma v Gorici in v predstavi Note di un inviato, s katero gostujejo po celi Italiji. Sodeluje tudi z armenskih etno jazz pianistom Karenom Asatrianom, ki je leta 2007 dobil grammiya kot najboljši armenski glasbenik.Maja 2012 je izšel njen avtorski album “vERsO”, s katerim se je v sekciji prvenci uvrstila v finale tekmovanja Targhe Tenco. Nastopila je tudi pred mnogimi veliki glasbenimi zvezdami, kot je Aliče, s katero je nastopila januarja letos. Na srevišnjem koncertu v sklopu festivala Ethnoinsula bo nastopila v naslednji zasedbi:
Elsa Martin - vokal, Marco Bianchi - kitara, Alessandro Turchet - kontrabas , Francesco Socal - klarinet, Emanuel Donadelli - bobni, Lucia Clonfero - violina
Manziolijeva palača, petek, 15. marca 2013, ob 20.00
Ribiški praznik na Zoncolanu
Že peto leto zapored se, po zaslugi zagnanih Izolskih smučarskih zanesenjakov in ob podpori ribičev, vinarjev, gostincev in še koga, smučarski center Zoncolan, enkrat v sezoni spremeni v pravo ribiško metropolo sredi Karnijskih Alp.
Letos so si organizatorji, sedaj že tradicionalne izolske “invazije” na Zoncolan, in znani izolski gostinec Vladimir Godina, ob pomoči članov Smučarskega kluba Izola, za Dan D izbrali torek, 5. marca.
Kot nalašč je to bil prelep sončen dan, na katerega si je pisana druščina, ki je štela kakšnih 70 duš, omislila sila resno veleslalomsko tekmo, v kateri so bili zmagovalci vsi, čeprav je “egoistično” ciljno črto, kot prvi prečkal veteran izolskih smučarskih zanesenjakov Srečko Lapajne. Letos so se na sneg podali tudi izolski nogometni veterani. Dejstvo, da se niso vsi okitili s pokalom najboljšega, ni skalilo prešernega razpoloženja, za katerega je v nadaljevanju dneva skrbel okrnjena Klapa Sollinar z Slavkom Ivančičem. Po zaslugi posadke izolske ribiške barke Zla-toperka družine Radolovič, je na Zoncolanu zadišalo po sipinem brodetu, ki so ga pripravili v Sidru, kalamarih, ter ribah, ki jih je priskrbel Boštjan Perko.
Ko sta mojstra peke Mirko in Bogdan na vrhu Zoncolana zanetila roštilj, so se “ribje vonjave” začele širiti daleč naokoli. Jedlo se je in po zaslugi Izolskih vinarjev tudi pilo. K fešti so bili, kot običajno povabljeni tudi žičničarji, vzdrževalci, varnostniki, blagajničarke in številni drugi zaposleni na smučišču Zoncolan. Slaščičarna Jadran je poskrbela za posladek,
ko pa sta tik pred odhodom, na samem parkirišču, brata Janev na piano potegnila še nekaj suho mesnatih dobrot in Bujolov bakalar je bilo veselje nepopisno. Še pred odhodom, se je druščina zahvalila gostiteljem iz koče “Gubo” na vrhu Zoncolana, vodstvu smučišča pa so prek župana Igorja Kolenca pustili pozdrave in majhno protokolarno darilce. Izolskemu gradbincu Iztoku Krumpaku so odmerili šop pohval, za že tradicionalni finančni “samoprispevek” k organizaciji “fešte”.
Tudi letos so udeleženci zimske invazije na Zoncolan, “sila naporen smučarski izlet” končali brez zlomov ali zvinov. Bojda tudi pretresov možganov ni bilo, čeprav smo iz zanesljivih virov izvedeli, da je naslednji dan tu pa tam, kakšnega udeleženca vseeno zaskelelo v glavi. Kdo ve, zakaj? d.j.
Ob prostovoljnem delu organizatorjev, podarjeni hrani, pijači in seveda zaradi Krumpakove finančne pomoči, je tudi letošnja fešta začinjena s plemenitim razlogom. Nekaj denarja bo namreč kapnilo v dobrodelne namene in sicer deklicama, ki potrebujeta pomoč (Juliji Skrlič in Piki Lakošeljac).
Kam tako hitijo?
Tako so se v slabem tednu dvakrat spraševali stanovalci starega mesta in z začudenjem opazovali tekače vseh starosti, ki so tekali z enega konca mesta na drugega, pogledovali na mapo in kompas ter se “štem-plali” na elektronskih kontrolah po mestu. Skušali smo jih ogovoriti pa niso imeli časa niti nas niso razumeli. Razumeli smo le to, da se gredo nekakšen orijentacijski tek, kdo jih je organiziral pa nismo izvedeli.
Kaj pa če so se izgubili? Morda pa vedo kaj več naši turistični delavci.
Ženske, pesem in ljubezen
Ja, vse troje iz naslova je ujeto v marčevske pesniško-glasbene večere, ki jih je in jih bo še izvajala Marjetka Popovski s svojo poezijo in petjem ob svoji kitari. Bila je gostja večera v Bazovici, kjer so priredili proslavo ob Dnevu žena.
Ob tej priložnosti so otvorili razstavo ročnih del domačinke Anite Fro-
glia, ki izdeluje figurice iz kvačkanja, školjk, starih “korcev”, blaga.
Marjetka pa se je predstavila kot pesnica in nato predvsem kot pevka ljudskih pesmi. Poslušalke so ji sprva pozorno prisluhnile, potem pa z vsem veseljem zapele zraven. Večer so organizirali v Bazovskem domu in je bil do zadnjega kotička obiskan tako s strani žensk, kakor moških. Zaključil seje prijetno ob prijateljskem klepetu, objemu in pozdravih, ki so jih domačini poslali vsem sorodnikom in prijateljem, ki živijo v Izoli. In obljubili so si, da se bodo z Marjetko ponovno srečali še kdaj.
Podobno je bilo tudi v nedeljo v Dolini pri Trstu. V vaškem domu KD Valentin Vodnik so organizirali praznovanje za ženske in res samo za njih, kajti prisotne so bile res samo one. Bile so predstavnice domačega Društva žena, predstavnice društva Valentin Vodnik, mlada županja Majence, predstavnice italijanske organizacije ANPI, ženska gledališka skupina, predvsem pa domačinke iz Doline in so si vse skupaj priredile lep, predvsem pa sproščen večer. Večer so poimenovale Ženske in glasba, zato so povabile Marjetko, da so skupaj veselo zapele, tako slovenske domače njim znane pesmi, kakor trieštinske, seveda pa niso manjkale niti partizanske, ki so dvignile na noge dvorano. Gledališka skupina pa je do solz nasmejala z igro, s katero so prikazale potek priprave na poroko nekoč in danes. Razveselile so se tudi srečelova, kjer je vsaka srečka prinesla drobno darilce v spomin na ta večer. Domače kuharice so postregle z zeljem, mesom, domačim pecivom in vse skupaj so si nazdravile na lep dogodek.
Podobno praznovanje pa organizirajo tudi v Skednju, kjer bo srečanje dveh ženskih pevskih skupin skupaj s članicami društva Ivan Grbec iz Skednja. Zapela bo domača ščedenjska ženska skupina Ivan Grbec, povabile pa so tudi Marjetko, (ki je bila kar nekaj let njihova pevovodkinja ), da zapoje skupaj s svojimi sedanjim pevkami Cvet v laseh. Pevke obeh skupin že dolgo ohranjajo skupno prijateljstvo med seboj, povezuje pa jih tudi pesem, katero rade večkrat tudi skupaj zapojejo. Pevska skupina Cvet v laseh pa je tudi v Adriji v Ankaranu prinesla v teh dneh veselo pevsko razpoloženje društvu upokojencev, ki je vsako žensko počastilo še z lončnico cvetočih rož.
V hotelu Delfin bodo do konca meseca kar tri večere zapeli skupaj z Marjetko in njeno kitaro. Pesmi, ki jih je izbrala bodo pele o ženskah, pesmi in ljubezni, kar mesec marec tudi prebuja.
ŽIVLJENJE
Poklic za ljudi, ki imajo radi ljudi
Maša Kosarje mlada Izolanka, ki je po končani gimnaziji nekaj časa opravljala različna honorarna dela, med drugim tudi v Mestni knjižnici Izola in v Varstveno delovnem centru Izola. Nato se je vpisala na Ljudsko univerzo Koper, kjer se je udeležila tečaja Socialna oskrba na domu. predavanj in praktičnih vaj na programu za oskrbovalce in negovalce na domu..
Cilj tega programa je usposabljanje za samostojno izvajanje raznovrstne pomoči na domu. Namenjen je vsem, ki jih veseli delo na področju socialnega varstva in so brezposelni ali pa se želijo prekvalificirati. Po končanem izobraževanju, ki poteka kar nekaj mesecev, javno predstavijo zaključno nalogo. Za pridobitev certifikata o poklicni usposobljenosti pa opravijo še izpit pred tričlansko komisijo.
Mašo večkrat srečam v knjižnici, kamor spremlja varovanko VDC Izola. Skupaj kaj prebereta ali si izpišeta zanimive odstavke iz knjig ali časopisov. Maša to varovanko pospremi tudi na večerne prireditve ali pa na sprehode po mestu. Pred kratkim pa sem na izposojevalnem pultu zagledala reklamni listek z njenim imenom, kjer je opisala, kaj vse kot socialna oskrbovalka nudi svojim uporabnikom. Zanimalo me je, kako se je odločila za ta poklic in kakšne so njene dosedanje izkušnje.
-	Obiskovala sem osnovno šolo Vojke Šmuc v Izoli, potem pa gimnazijo v Kopru. Kot prostovoljka sem bila aktivna pri društvu Ozara Izola, kasneje v stanovanjski skupini VDC Koper, Mimoza v Izoli, kjer sem bila potem zaposlena eno leto, delala sem animacijo otrok v izolski knjižnici, kasneje sem delala s starimi ljudmi v CPD Mali princ v Kopru. Več let sodelujem z gospo, ki je vključena v stanovanjsko skupino Mimoza, kasneje sem delala družabništva še z drugimi starimi ljudmi. Nazadnje sem bila zaposlena v CSD Izola kot socialna oskrbovalka na domu. Prostovoljno sem nudila učno pomoč dečku iz tujine in bila spremljevalka na taboru dvem osebam s posebnimi potrebami.
-	Kaj ti je dal program Socialna oskrba na domu, ki si ga obiskovala na LU Koper?
-	Pridobila sem potrebno znanje za to delo, nekakšno osnovo za nadaljnje delo, ki največ prinese z izkušnjami. Pridobila sem še certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji za poklic socialne oskrbovalke na domu. Udeležencev nas je bilo veliko, z njimi ne vzdržujem stikov.
Na tečaju “Socialna oskrba na domu" udeleženci pridobijo temeljna znanja iz socialne geron-tologije, spoznajo osnove sistema socialnega varstva, potek izvajanja socialne oskrbe, kodeks etičnih načel v socialnem varstvu ter delovanje skupnostne in socialne mreže. Naučijo se prepoznavati potrebe različnih ciljnih skupin uporabnikov. Usposobijo se za aktivno sodelovanje v delovni skupini in znajo poročati o svojem delu. Naučijo se tudi prepoznati sposobnosti uporabnika in ga spodbuditi k dejavnostim, ki jih zmore. Prav tako pridobijo veščine vodenja pogovora in reševanja konfliktov ter se naučijo prepoznavati in ravnati v izjemnih okoliščinah. Spoznajo tudi osnove zdravega življenja in dietnega prehranjevanja ter ravnanja z živili. Obvladajo osebno nego oskrbovancev in znajo poskrbeti za njihovo bivalno okolje ter znajo nuditi prvo pomoč.
-	Zdaj si samostojna podjetnica?
-	Nisem samostojna podjetnica, ampak delam preko osebnega dopolnilnega dela. Delam vse, kar obsega pomoč na domu, torej družabništvo, spremljanje npr. k zdravniku ali na kakšno prireditev, na sprehod, v trgovino, pomoč pri gospodinjskih opravilih in pomoč pri osebni negi. Nudim tudi učno pomoč otrokom. Pri svojem delu sem samostojna, imam pa supervizorko, s katero se redno srečujem.
-	Se morda še naprej izobražuješ?
-	Letos se bom vključila v usposabljanje za voditelja skupin starih ljudi za samopomoč, ki ga organizira Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije in bo potekalo v okviru Medgeneracijskega društva Svetilnik v Kopru. Sicer še iščem možnosti za dodatno izobraževanje.
-	Kako je delati s starejšimi?
-	Zaupam njihovim izkušnjam in modrosti, ki iz teh izhaja. Rada jih poslušam, ko mi pripovedujejo o svojem življenju.
-	Kaj pa delo z ljudmi s posebnimi potrebami?
-	Rada sodelujem z njimi, so si pa med sabo različni tako kot smo si vsi. Ne razumejo se vsi z vsakim enako, tako kot se tudi jaz ne ujamem enako dobro z vsakim od njih ali kom drugim.
-	Prihodnost tega poklica?
-	Mislim, da so potrebe po tem delu
velike in da bo tako tudi v prihodnje.	Špela P.
Zapisi iz Kajuhove
Aleksandra Krefti Bole
Obiskala sva znanca v Domu upokojencev Izola. Zelo star gospod je. Pred leti mu je umrla hči edinka, stara 40 let, nekaj let nazaj pa še žena. Sam je živel v svojem stanovanju do lani, ko je življenje vdovca postalo naporno in nevarno. Živi, čeprav bi raje »šel« onstran in končal svojo pot na Zemlji.
Hudo mi je bilo, ko sem se s težavo pogovarjala z njim. Hudo mi je bilo, ko sem gledala njegovo shujšano in precej nemočno telo. Hudo mi je bilo, ko sem za seboj zaprla vhodna vrata doma.
Tudi moja generacija se neustavljivo bliža tej stavbi tišine, posebnega vonja, dolgih hodnikov z vrati sob, ki imajo napisana imena varovancev. Koliko jih je tam že zaprlo oči za vedno? Koliko senc se sprehaja po teh hodnikih?
Človek resnično v svojem življenju preživi marsikaj. Prehodi dolgo pot, pot izpolnjeno z lepimi in manj lepimi dogodki. Toliko energije porabimo za uresničitev ciljev, ki smo si jih zastavili, za osrečitev nam pomembnih in bližnjih oseb ter za zidove hiš, ki ne morejo z nami onstran. Koliko skrbi pritiska na nas zaradi družinskih oseb in stvari povezanih z našim bivališčem? Potem pa ostaneš sam, zapuščen od naj bližjih, od prijateljev, sodelavcev, družbe. Ležiš v postelji in premišljuješ o sebi, o njih, o mladosti in o sreči, ki je več ni. Pogrešaš svoje razvade in navade. Pogrešaš svoj kavč, televizijo, časopis, sprehod, pogovor s prijatelji. Pogrešaš svoje življenje.
A poti nazaj ni. Čaka te druga, bolj boleča izkušnja, v kateri si pogosto sam. Zato je toliko bolj pomembna dobra beseda, nasmeh in prijaznost oseb, ki profesionalno delijo s tabo zadnji del tvoje življenjske poti. Osebje, ki dela v takšnih zavodih, je spoštovanja vredno in nepogrešljivo. Slišim, da je osebje v izolskem domu upokojencev dobro in kaže te značilnosti. Hvala jim.
Ko sva prišla ven iz doma, nas je zunaj dočakal lep, sončen dan. Šla sva na sprehod ob obali, občudovala čolne, barke, jahte. Komaj sva dobila prosta stola v enem od barčkov na Sončnem obrežju. Medtem, ko sva pila kavo, sva si ogledovala mimoidoče, mamice z otroci, sprehajalce s hišnimi ljubljenčki, mlajše in starejše pare, kolesarje. Prepustila sva se prvim, toplejšim sončnim žarkom, ki jih čutiš na obrazu in lepo ti je.
Ti prvi marčevski, sončni dnevi so kot balzam za utrujeno telo, izčrpano dušo. Lepo dene sprostiti se, ne misliti na težave, ki nas pestijo, čeprav so še kako tu in nam bodo še naprej grenile življenje. Ampak danes je dan za boljše počutje, dan, ki ne bo nikoli več enak, dan, ki te lahko osreči, če si to sam želiš.
Hecno je samo to, da se tega začneš zavedati, ko je prepozno, ko takšne izkušnje ne moreš več uresničiti. Morda si že star, imaš težave z hojo, sam si, nimaš življenjskega sopotnika/sopotnico ali se ti preprosto ne ljubi narediti še kaj zase, ker si enostavno razočaran. Ne da se ti odpreti vrata stanovanja in oditi ven, uživati v lepem sončnem dnevu.
Jaz imam še vedno to možnost in željo.
Ne zaprite vrata pred seboj. Pridite tudi vi ven. Vsaj sonce in njegova toplota sta zastonj.
Kolumna je novinarska zvrst v kateri avtor izraža svoj pogled na dogajanja in ljudi v skupnosti. Njegova stališča so lahko tudi stališča uredništva.
MANDEt/tC 15
Predzadnja---------------------------------------
KRIMINALNE
To pa je bil slab dan
Policiste so poslali v gostinski lokal, kjer je pijan gost zmerjal ostale goste. Pred njihovim prihodom je neznanec gostinski lokal zapustil in se z osebnim avtomobilom odpeljal proč. Kmalu zatem so policisti ustavili voznika osebnega avtomobila, in ugotovili, da je prav on tisti, ki je kršil javni red v gostinskem lokalu. Zaradi tiste kršitve so mu izdali plačilni nalog. Potem so odredili še preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,90 mg/l, kar je seveda veliko preveč, pri preverjanju vozila pa so še ugotovili, da vozilo ni registrirano in ni zavarovano, da ima na vozilu nameščene druge registrske tablice, ki so mu jih zasegli, za povrh pa niti nima vozniškega dovoljenja. Ker je bilo pričakovati, da bo z vožnjo nadaljeval, so mu policisti odredili pridržanje.
Nova gradnja stare navade
Občan je policiste obvestil, da so mu vlomili v klet novogradnje na Bare-dih. Policisti so opravili ogled kraja in ugotovili, da je neznani storilec vlomil skozi vrata ter iz notranjosti objekta ukradel električno orodje. Garažni vrtičkarji Policisti PP Izola so na podlagi zbranih obvestil ugotovili, da imajo v eni od najetih garaž neznanci prirejen prostor, v katerem gojijo konopljo. Po pridobljeni odredbi za hišno preiskavo so to tudi opravili, pri tem pa zasegli manjše število sadik konoplje, priprave za gojenje in električni polirni stroj, katerega izvor še preverjajo. Zaslišan je bil osumljenec, sledi pa kazenska ovadba.
Saje rade gorijo
Na PP Izola je poklical anonimni občan in prijavil, da v centru Izole gorijo saje v dimniku. Takoj so na kraj odšli policisti, ki so ugotovili, da so se v dimniku res vnele saje, vendar ni nevarnosti za požar. Poklicali so lastnico in jo obvestili o ognju, v stanovanju pa ni nastala nikakršna škoda.
Jebenti alarm
Policiste so obvestili, da je nekdo očitno v trgovino. Pri ogledu so policisti lahko le ugotovili, da je neznani storilec vlomil v trgovino, kjer pa ga je najverjetneje pregnal alarm, zato ni odnesel ničesar.
Nemci radi napadajo Policiste so obvestili, da je pes ugriznil neko žensko, potem pa so ugotovili, da je lastnik svojega nemškega ovčarja privezal na pomolu. Mimo je prišla ženska, ki jo je pes ugriznil in ji povzročil telesne poškodbe. Policisti bodo na podlagi zbranih obvestil izvedli hitri postopek po Zakonu o zaščiti živali.
So kradli zlato ali pašteto?
Policisti so v treh primerih obravnavali tatvine v trgovinah, zoper osumljence bodo podali kazenske ovadbe.
Pripašite se!
Policisti pozivajo vse voznike in sopotnike v vozilih na dosledno uporabo varnostnih pasov, saj uporaba le-teh rešuje življenja oz. preprečuje hujše posledice. Od 11. 3. 2013 do 17. 3. 2013 bodo policisti tudi na območju Izole izvajali poostrene nadzore glede uporabe varnostnih pasov in mobitelov med vožnjo.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Prodam dvosobno stanovanje (57,5m2) v centru Murske sobote, v pritličju, z pridobljenim gradbenim dovoljenjem za preureditev v poslovni proator. Lasten zavarovan parkirni prostor. cena 1.000 eur m2. tel 041 671 081
-	Prodam garsonjero v centru Izole - 040 199 749
KUPIMO
Hišo, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim, tel.: 041 647 400
NAJAMEMO
-	Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
ODDAMO
-	Oddamo garsonjero za daljše obdobje v Obrtni coni. 041 512 783
Vozila in plovila
-	Barko s komunalnim privezom, najraje pasaro, kupim. Tel.: 041 647 400
-	Izvenkrmni motor Johnson 4 ugodno prodam (150 Eur). Tel. 040 211 434
-	Ugodno prodam avto - Škoda Felicia karavan 1.3, letnik 1996, prevoženih 198.000 Km, tehnični do junija 2013, zelene barve. Cena 280 Eur
tel. 040 984 263
-	Prodam nov E-SKUTER zelo ugodno tel. 040 563 542 ali 05 641 31 37
Razno
-	Prodam skoraj nov počivalnik z električnimi nastavitvami. Cena po dogovoru, informacije na telefon 041-717 814
-	Prodam športno ribiško opremo-040 199 749
-	Prodam 20 let stare oljke sorte belica, lokacija Šared nad izolo. Cena po dogovoru - 030 604 465
-	Prodam stekleno mizo dimenzij 90x90,raztegljivo na 180x90. Zgornja ploskev je iz kaljenega stekla.ogrodje kovinsko sive barve +6 kov.stolov sivo usnje.Cena 300 evrov, tel.041 936 005
-	Podarim elemente kuhinje. Tel 031 483 680
-	Odkupujem stare motorje, vespe in Tomos mopede, tel 041 234 570
-	Hrastova drva (metrska) ugodno prodam. Tel.040 864 061.
Delo
-	Ponujam pomoč pri hišnih opravilih: čiščenje, likanje, pomivanje posode, po potrebi tudi starejšim osebam, tel 070 588 749
-	Ponujam inštrukcije Matematike, Fizike, Kemije in Angleščine za osnovnošolce in srednješolce. Mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Za hitro in strokovno lektoriranje diplomskih nalog in vseh ostalih besedil v slovenskem jeziku brž pokličite na 041 884 573
-	Gostilna Istra takoj zaposli natakarja in kuharja. Informacije: 041 345 605
-	Iščem delo 051 726 857
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in obnovitvena dela) lahko pokličete: 031 630 716
Selma Bižals.p.
RAZLIČNA POMOČ NA DOMU -čiščenje, likanje, gospodinjstvo ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJSKIH STAVB - pometanje hodnikov, stopnišč, pomivanje oken, vrat itd.
DNEVNO ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ DNEVNA POMOČ OSTARELIM DNEVNO VARSTVO OTROK
Informacije na: 040 187 784
Uko con bučo
Z drevesi nam ne gre
Z drevesi je v Izoli en sam križ. Zdrava padajo iz neznanih razlogov, bolna iz še bolj neznanih razlogov stojijo, predvsem pa je moč opaziti, da za drevesa, zdrava in nezdrava, očitno nihče ne skrbi. Dejstvo je, da imajo drevesa svoj življenski rok trajanja, ta pa je daljši ali krajši v odvisnosti od skrbi pristojnih. Med drugim opažamo, da gradbinci in podobni velikokrat med gradbenimi deli enostavno presekajo korenine dreves, tako da se ta začnejo sušiti in jih potem lahko mirno odrežejo. Še večkrat pa to delo namesto njih opravi erozija, ki odnaša zemljo okrog dreves in tako ta ostajajo brez hrane ter se začnejo sušiti. NEkaj takega se trenutno dogaja drevesom na svetilniku, saj se raven zemlje okrog dreves neverjetno hitro niža, nihče pa ne stori ničesar (recimo, s kamenjem obzidana stebla dreves), kot da bi čakali, da mogočna drevesa podre naslednji vihar. Ta bo gotovo podrl tudi drevo ob nedokončanem bunkerju pri športni dvorani, katerega korenine so že povsem brez zemlje. Že res, da tam menda ni vse jasno, čigavo je, a drevo ni nič krivo.
I V,v
S' ,,u" tdli ti,ULL)fe
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €-5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Prišla je pomlad in prišel je Dan žena, presenetljivo živahen in lep na pogled. Kako tudi ne, saj se je mesto dobesedno poženskilo. Ene so ocenjevale vina, druge pa so jim igrale. Moškim je preostalo le to, da jih fotografirajo.
Seveda je bilo posebej nostalgično v prostorih društva Tito, kjer so Dnevu žensk dodali še malo ideologije oziroma spominov na Klaro Zetkin, ki je pravzaprav največ naredila za ta mednarodni praznik enakopravnosti žensk. Ni pa čisto jasno, kdo je pripravil hrano in postregel vino oziroma, kdo je pospravil in pometel po koncu proslave. Ce so to storili moški, so zmagali.