Politični ogled. Avstrijske dežele. Pred odhodom iz Dunaja na Rusko so svetli cesar prTOsedniku ministerstTa lastnoročno pismo pisali, t kterem naročajo vladi, da naj pri sedanjem žalostnem gospodarskem stanju Tse atori, da se Ijudem, ki so Tsled denarnega poloma t hude stiske prišli, kakor tudi onim, ki Tsled živinske kuge, alj slabe letine hudo trpijo, in slednjič obrtnikom, ki dela nimajo, kar je le mogoče, stanje polajša. Posebno želi vladar, da ae brž izpeljejo podvzetja, ki so na občuo korist, ali pa v gospodarskem oziru Tažna. To je blaga raisel, izvirajoča iz dobrega srca STetlega cesarja. če se pa pomisli, da je praT liberalna sistema kriTa, da je toliko tisoč ljudi pii bankinib eleparijah SToje premoženje zgubilo, ako se pomisli, da se z Tladinim privoljenjem po neštevjlnih brezverskih noTinah in knižurah Ijudem vera gpodkopava in se razuzdanost širi itd., nemamo uobenega upanja, da bi se cesarju blaga želja izpoluila. Po naših mislib bi najboljše bilo, ko bi kdo, kakor poslanec Reicbensperger t Pruskeru deželnem zboiu, ministrom rekel: rVeste kaj, prosite cesarja, da vam — nasledaikov dajo". Menda Tsled cesarjevega pisma predložila je vlada državnemu zboru brž 8 predbgoT zastran železnic, med kterimi ste ttidi dalmatinska in isterska, ki bode blizo 7 milijonov stala; stajerskih in krajoskih p& ni. V isti namen, da delalci in obrtniki zaslužka dobijo, služi postava Tsled ktere so podvzetniki novih staTeb, prezidanj in prizidanj 25 let davka prosti. Dunajski delalci so pa res možje! Po dru. Koppu izročili so državnemu zboru — ne prošnje — marveč spomenico, v kterej popisujejo STOJe žalostno stanje, iu tirjajo volilno praTicotudi za se. Ce se pa to tako hitro zgoditi ne more, hočejo vsaj zastopa pri vseb trgovinskih kamorab. ZahteTajo tudi prenavedbe tiskoTne postaTe, da bi se nebi tako lahko novine konfisciiale; želijo, da se zastaTa pri časopisih odpraTi in doToli prosto prodaTanje listoT. Slednjič želijo prenaredbe društvene postave in Teč avobode t diuštvenem življenji. Ta spomenica se je po sklepu drž. zbora brez ugoTora izroSila posebnemu odboru t pretres. To je čisto praT; cudno je le, da je ista večina drž. zbora spomenico ceskih poslanceT, ki je stokiat bolj Tažna, brez okoliaanja — pod klop Trgla! Moravski poslanec dr. Meznik je t imenu tovarišev stavil do miuistra naukoT Tpiašanje zastran srednjib aol na MoraTskem. Tukaj je '/8 milijona Nemcev, ki imajo 24 nemških srednjih šol, SloTani pa, kterib je trikrat toliko, imajo le 6 narodnih šol. Po tem takem pride 1 srednja šola na 21.000 Nemcev, ena pa na 250.000 Moravcev. Vrb tega je Tlada kar naenkrat ceško gimnazijo t Trebičah spreinenila t nemško, Slovanom pa pustila paralelke. Glede na Tse to Tpraaajo, kako da boče Tlada enostranost poraTnati in Slovanom šol t enakomernem številu z nemškimi dati, in ali misli na trebicki gimnaziji zopet češki učni jezik Tpeljati? Pii debati o letošnjem rek rutira nj i je izvrstni štajerski kniet iu drž. poslanec Bainfeld vladi neuatraSeno dokazoval, da kmečki stan pod liberaluo eistemo vedno bolj propada, da se za težke bremena v denarjih in po vojakih od strani vlade cel6 zanemarja ter nema vsled napačne organizacije gosposk nobene pravne obrambe. — Po sporočilu ,,Vtlda" seje v klubu desnega srediača volil poseben odbor, ki naj ,,verske" postave preh*esuje in potem nasvetuje, kako da 6tranka pri tern vprašanji najbolje krene. V tem odboru so: Greuter, žl. Giovanelli, Karlon, dr. FanderlikinHarant. — Nasproti pa odbor drž. zbora prav pridno pili vladne ,,cerkvene" postave, da bodo v marsikterem oziru ae hujae od pruskib. Najbolj se peča z civilnim zakonom, a kteriin hočejo po vsej sili avstrijske katoličane osrečiti. Ne vemo, kaj te gospode tako tišči, da hočejo tudi razv e z 1 j i v o s t civilnega zakona in to iz ničvrednega uzioka, ako se on in ona več trpeti ne moreta. Sreco dobro ženam in ubogim otročičem takega zakona. Svetli cesar so bili povsod na potu v Rusijo in v Petiogiadu prisrčno iu sijajno sprejeti. V svoji zdravici do našega cesarja je ruski cesar omenil, da je p rijatel jstvo medo Avstrijo, Rusijo in — Nemčijo najboljše poroatvo, da se Evropi inir ohrani. — Naš cesar odvrne, da je tudi on teb misli. — Ko bi le Pruska Nemčija preveč pojilepna in — presebična ne bila! Stajersko. Srenjski, liberalni zastop v Gradcu je sklenil prosnjo do drž. zbora za — civilni zakon in civilne matice. Katolifki srenjski zastopi pa — molč6! če pa pridejo neljube postave, se boate zastonj kraspali. Zdaj je čas pokazati, da d r ž. zbor piavice nema, c e rkvene postave delati. Kranjsko. Naš ^Slovenec" je bil v tvorek konfisciran zarad članka, v kterem p r e dloge ,,verskih" postav razlaga. če se že list pregreši zoper stvar, ki še n i postava, zares več ne vemo, kaj bi naj političen list pisal, da se ne pregresi ? K o r o s k o. Pol. druatvi v Celovci, kakor tudi pri sy. Andreji ete sklenili epremembo pravil, da bode vsako smelo tudi po drugih krajih zborovati in ubogo ljudstro učiti. — V Celovci je 9. t. m. državna založnica delovati počela. Prošnje za vladno pripomoč sprejemajo se pri podružnici narodne banke ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.—11. ure. č e s k o. Proti sklepu dež. zbora, da se verski poduk iz gornjih realk izpahne, so preč. škofi naravnoč pri cesarju pismeni ugovor vložili. Vnanje države. V nemškem drž. zboru so poslanei nove, posiloma Nemciji priklenjene pokrajine Alzaško - Lorenjske, predložili stvar, ki bo zopet Bismarku možgane močno pretresla. Predlagajo namrec, naj drž. zbor sklene, da se ljudstvo omenjene pokrajine vpraša, hoče li v Nemčiji biti, kterej se je 1. 1871 meni in tebi niČ pri- klenilo. — Pri obravnavi rojaške postave, ktera bi naj enako za vse zedinjene dežele veljala, govoril jemaršal Moltke tako, kakor da se že to leto zopet boj s Francijo vname. Poudarjal je, da se Francija na vse kriplje na boj pripravlja, da je treba pol stoletja z orožjem braniti pridobitve poslednjega boja, da si Prusija nikjer ljubezni pridobila ni, ampak splosnonez a u p a n j e, iz kterega labko nevarnosti navstanejo. Slednjič je cel6 omenjal težave, kako obdržati r u s k i h in f r a n c o s k i b pokrajin, ki bi se v prihodnjem boju pridobiti utegnile!! Po teni takem čutijo politikarji v Berolinu, da utegne Rusija pri novib, osvojevalnih vojskah Prusije na nasprotni straai stati?