Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v c-Ameriki t» firai Skwerac Daily in ttie unštad States. Issued every* day except Sundays and Holiday* ŠTEV. 192. Entebkd as Second-Class matter, September 21,1903, at the Post Office at New Yore, N. Y., ukder the Act of Congress of March 3,1879. NEW YORK, V TOREK, 16. AVGUSTA 1904. LETNIK XL Prihodnje vtlitve. GLASUJTE ZA VSACEGA REPU BLIKANSKEGA KANDIDATA NA DAN LJUDSKIH VOLITEV Vsak naturaliziran državljan naj glasuje za posta voda j alce, kakor tudi za predsednika. VREDNOST GLASOVANJA. Važnost glasovanja za vsacega republikanskega kandidata na tiketu stranke, ne sme niti jeden naturaliziran državljan prezreti, kajti dolžnost vsacega Slovenca. Hrvata, Srba, Čeha Poljaka itd., je glasovati. Tem državljanom je dobro znano, kako koristno je za njihov napredek, ako ostane republikanska st ranka na krmilu. Toda te vrste državljani se ne smejo zadovoljiti samo s tem, da glasujejo za Roo-evelta in Fairbanksa kot za predsednika in podpredsednika. Predsednik ostane namreč brez pomoči, ako nima izključno republikanskega kongresa na razpolago, da mu pomaga tako pri vladanju naše domovine. Republikanski kongres vstvarja zakone, kteri jamčijo prosperitato na-šej deželi. Tak kongres bode potrdil protektivni tarif, kteri jamči delavcu dobro plaeo, ktera je večja, nego v ka-terejkoli družili držav na svetu; republikanski zakoni so odprli pota imir gneiji milijonom naseljencev, kteri so prišli iz Evrope in našli domovino v Ameriki; oni zadobe pri nas isto ona prava, kakor tu rojeni državljani in povišajo zajedno našo obrt, ktera jim zopet jamči vedno večjo plačo. Bas iz navedenega je razvidno, čemu morajo vsi volilei pri prihodnjih volitvah glasovati za vsacega kaudi data, oznamenjenega na republikanskem tiketu. Pazite torej, rojaki, da bodete pri prihodnjih volitvah glasovali ne le samo 7.a predsednika in podpredsednika, temveč tudi za člane našega kon-gresn. Oni so Vaši osobni zastopniki pri postavodaji. Ako zahtevate koji zakon, ako želite kak vladin predlog, morate se obrniti do vašega kongres-mana, On bode govoril za vas, on bo deloval za Vas in za Vaše brate-vo-lilce. Glasujte toraj za republikanskega kongresni an a in recite tudi Vašim rojakom, naj glasujejo zanj. Druga važnost za Vas je, da glasujete za uradnike postavodajalstva, za državne senatorje in zastopnike. Njihova imena so zaznamovana na tiketu vseh držav, kjer morajo oni biti izvoljeni. Oni so namreč možje, kteri izdelujejo zakone posameznih držav. Aka je kaka postava potrebna, bodo jo izvedli senatorji in zastopniki Vaše države. Vsekako je pa potrebno, da so oni republikanci, ker le oni zamo-rejo podpirati in nvaževati Vaše koristi. Kako zamorejo kaj tacega storiti demokratje, kteri nasprotujejo protektivnemn tarifu, kteri pomenja dovolj dela in dobro plačo? Mi tre-bamo povsodi nadvlado republikanske stranke. Možje postavodajalci ali U. S. senatorji. so gl avna podpora predsednika in oni morajo biti republikanci. Premislite si torej to zadevo. Ako hočete vživati protekcijo, napredek obrti, velike plače, splošni napredek itd., morate glasovati za vsakogar, «>z namenjenega na republikanskem Tiketu, kar morajo storiti i Vaši prijatelji. Slovenske novice. — V Milwaukee, Wis., oH'oril je dne 13. t. m. naš domačin ii rojak Mr. Jurij Vouk svoj novourejeni saloon ter se vsem rojakom toplo priporoča. Svoji k svojim! V tujini umorjen. Nizza, Francija, 34. avgusta. V luki mesta Viilefranehe so našli včeraj truplo necega ameriškega mornarja. Na glavi je nesrečnik večkrat ranjen. Potom antopsije se je dognalo, da je bil ptujee Žrtva zločina. V vodi je bilo njegovo truplo najmanj pet dni. Tmorjenega niso do sedaj spoznali. Na Hayti. Port au Prinee, Hayti, 13. avgusta. Vesti, da so se v Gonaives biizo tukaj- njetra mesta pripetili nemiri, niso resnične. Nastale so najbrže vsled tega ker so nektere oeobe, ktere so bile ofc-ZJirote, pri be zale v ameriški PREDSEDNIŠKI KANDIDAT THEODORE ROOSEVELT. Štrajk mesarje?. C. F. U. OBRAVNAVA Z VODJAMI MESARSKEGA ŠTRAJKA. — OGORŠENJE PROTI NEW-YORSKI POLICIJI. Minolo nedeljo v klavnicah niso delali. Štrajkarji pred sodiščem. — Nemiri v Chicagn. PODIVJANE ŽENSKE. Central Federation Union je priredila minolo soboto skupno zborovanje o štrajku mesarjev. Pri zborovanju so jednoglasno zaključili pričeti z bojkotom proti ta-ko^vanem trustu ehicaških mesarjev. Govorniki so pri zborovanju strogo napadali policijo, ktera je po njihovem zatrdilu trustu preveč naklonjena. Delegat Henry Hilton poročal je v imenu tukajšnje mesarske unije, da vsi vslužbenci v trustu združenih mesarskih tvrdk štrajkajo. Štrajkarji baje nikakor ne izgubljajo, temveč napredujejo v svojem boju. Tmstove tvrdke skušajo štrajkarjem njihovo stališče kolikor mogoče ogreniti, pri kterem činu jim policija radovoljno pomaga. Ona niti ne trpi, da stoje štrajkarji pred vratrai svojega lastnega domovja, d asi ravno je to delavski običaj. Vozove trusta spremlja poli eija. kterej je tudi policijska konjiča prideljena, da je tako čuvanje nennij-skili delavcev tem vspešneje. Newyorski mesarski nennijski delavci, kteri delajo mesto štrajkarjev. ne prenočujejo v klavnicah, temveč na obrežju Long Island a, kamor jih vozijo vsaki večer z posebnimi prevoznimi parniki. Mašinisti in kurilci so pričeli z Štrajkom v znamenje sočut-stva. - Delegat James Daly je izjavil, da vlačni parniki niso lieenzirani za pre važanje potnikov, dasiravno se to seda v prid nemijskih delavcev vrši. Zajedno je j>ozval vse štrajkarje naj mu naznanijo trgovine, ktere poslujejo z trustom, na kar se prične proti srednjim splošni bojkot. Končno so zborovalci sprejeli resolucijo, da se imenuje odbor, kteri bode preiskoval pritožbe proti nevfvorškej policiji in dognal, od čegar je dobila jjolicija nalog poslovati v prid mesarskih tvrdk. kljub temu, da posestniki klavnic vedno zatrjujejo, da imajo dovolj ne-imijskih delavcev na razpolago, je minolo nedeljo delo počivalo. To je tem «načilneje, ko je pod normalnimi okoliščinami baš nedelja največji poslovni dan. V klavnicah tvrdke Sulz- berger & Schwarzschild se že od četrtka nadalje ne dela. Kljub temu pa tvrdka izjavlja, da ima na razpolago dovolj ljudi, da nadomesti z njimi vsa mesta štrajkarjev. Tvrdka izjavlja, da bode celo tekom tega tedna ceno mesa znižala za 2 centa pri funtu. Vsled nadlegovanja pri klavnicah od Dressed Beef Co. so v nedeljo zaprli več štrajkarjev, kterih mnogo so morali plačati kazen v znesku $10. Chicago, III., 14. avgusta. Unija voznikov je svojim članom naznanila, da ne smejo voziti blaga, ktero so pre-jevozili za v trustu združene mesarje. Na južni strani mesta pripetilo se je več nemirov, ob kterej priliki je bilo več osob ranjenih. Tem povodom so napadale tudi podivjane ženske. 11 Evr#pe. PARNIK "PEGUIN" SE JE POTOPIL; 25 OSOB UTONILO. — ANGLIJA IN VENEZUELA RUSKI NAUČNI MINISTER. Prestolonasledstvo v Rusiji vrejeno. — Gozdni požari v Franciji. POTRES V GUAYAQUILU. Durban, in a tal, IG. avgusta. Parnik "Peguin" se je potopil in 25 osob je utonilo. Imenovani parnik so najeli razni pustolovci, da bi z njegovo pomočjo iskali " Kmegerjeve milijone", kteri so se potopili pred tremi leti s pamikom 11 Zulnland' \ London, 30. avgusta. Trinidadska vlada je naprosila Anglijo, naj tjekaj pošlje jedno vojno ladijo, kar je Anglija tudi storila. Ladija bode čuvala v venezuelskem vodovju angleške koristi. Petrograd, 10. avgusta. General Glazov je imenovan na učnim ministrom. Car Nikolaj je izdal manifest, kteri urejuje prestolonasledstvo. V slučaju, da bi car umrl, predno postane care-vič polnoleten, vodil bode vlado carev brat, veliki knez Mihajl, dočim bode earinja oskrbnica careviča. Paris, 10. avgusta. V starih gozdih na Fountaiubleau nastali so veliki požari. ktere morajo gasiti posadke iz Fonntainbleau in Moluna. Guayaquil. Ecuador, 10. avgusta. — V minolej noči bilo je čutiti tukaj jak potres. Pred odločbo* Splošni napad ta P#rt Arthur. Bombardement na notranje trdnjave. Rasi s* odbili vse napade. RUSKE VOJNE LADI JE V TSINGT AU SO ODSTRANILE SVOJE ZASTAVE. — OSTANEJO V LUKI DO KONCA VOJNE. — PRVI DEL BALTIŠKEGA BRODOVJA ODPLUL. — RUSIJA IN KITAJSKA. — DROBNO STI. je denarje pošiljati po posredovanju F. Sakser, 109 Greenwich St. New York* ker to stori naikitrejt ia majtolid- NAJBOLJE Chef 00, 10. avgusta. I z raznih krajev se poroča, da so Japonci veeraj zopet napadli iz vseh strani mesto Port Arthnr. Došleci iz Port Arthurja javljajo, da so Japonci zasedli grič Liauti in Sushven, od kjer so pa zopet morali bežati. V Port Arthnr se je vrnilo pet ruskih vojnih ladij in sedem torpedo-lovk. Petrograd, 10. avgusta. Tukaj pričakujejo, da bode Port Arthur kmalo padel, kajti tamosnji poveljnik general Stoessel je že poslal svojo rodbino v Chefoo. Kakor hitro se to zgodi, potem se vojne vloge spremene in Japonci postanejo oblegani, dočim bodo Rnsi oblegovalci. Petrograd, 10. avgusta. Iz Port Ar thurja se poroča vojnemu minister stvu, da so Rusi dne 11. t. m. japonski napad na vsej vrsti vspešno odbili. Japonci so napadji zunanje trdnjave. O povratku vojnih ladij general Štos-sel ne poroča. Zopet ni poraz Japoncev ponovno dokazuje, da trdnjavo še ne bodo tako hitro vzeli. Dne 10. avgusta so bili Japonci pred Port Arthnrjem na vsej vrsti poraženi. Na iztočne trdnjave so Japonci streljali štiri dni. Tokio, 10. avgusta. Admiral Togo poroča, da so Japonci v boju dne 10. avgusta potopili neko rusko ladijo. Od potopljene križarke "Rjurik" so Japonci rešili 000 mož, ktere so odvedli na otok Sasebo. Chefoo, 10. avgusta. Iz Tsingtau =;e poroča še ne potrjena vest, da so Japonci potopili križarko "Novek", ktera je plula proti Vladivostoku. Raz bojno ladijo " Care vi č" in treh torpedolovk. ktere so v Tsinsrtou, so včeraj odstranili zastave. Ladije bodo popravili, toda znano še ni, jih le bodo v sedaniej vojni še potrebovali ali ne. Liao Yang, 30. avgusta. Japonci pošiljajo svoje čete v Sinmintin ter izdelujejo pontone preko reke Liao. Tu se vrše neprestani boji med prednjimi stražami. Važnih operacij sedaj ni pričakovati. Petrograd, 10. avgusta. Podadmiral Bezobrazov v Vladivostoku, je nevarno bolan. Divizija križark baltiškega brodov-ia dobila je povelje odpluti. Več vojnih ladij je že ostavilo Kroonstad, dočim slede ostale ladije v kratkem. Peking, 10. avgusta. Baski poslanik je kitajskej vladi vročil protest, s kterim obdolžuje vlado, da je ona od-tsovorna jza afero " Rješitelnij'' v Chefoo in zahteva, da Kitajska zahteva od Japonske, da jej nemudoma vrne imenovano torpedolovko. Kitajska vlada je že zahtevala od Japonske da vrne ladijo. — Tokio, 15. avgusta- Mornaric no mi-nisterstvo prijelo je, z ozirom na afero "RješiteTjnij" sledečo brzojavko: "Kapitan Fudžimoto, dobil je nalog z vojnima ladijama " Asačio" in "Kasumi" od brodovja torpedolovk iskati ubegle ruske vojne ladije. Fudžimoto je srečal neko rusko ladijo in je začel zasledovati, dokler mu v tem-nej noči ni izginila. Potom nadaljnih preiskav so naši pronašli, da je sovražna ladija pribe-žala v Chefoo. Radi tega so japonske ladije stra-žile pred luko, toda ruska ladija ni prišla iz luke. Vpoštevajoč, da zatnore ruska tor-pedolovka po noči niti, odplul je kapitan Fudžimoto v luko, kjer je našel rusko torpedolovko "Rješitelni", ktera še ni bila razorožena (T). "Poročnik Ferashima odšel je na sovražno ladijo z nalogom, da naznani Rusom, da Japonci upajo, da bodo Rusi zjutraj luko ostavili ali se pa vdali. V to pa ruski poveljnik ni privolil. Med pogovorom je nekdo slišal, da je ukazal, naj se ladija razstreli. Istodobno je poročnika Ferashima vrgel raz krov v vodo. Na to je japonskega tolmača nek ruski mornar vrgel v morje. Istodobno se je pripetila v skladišču eksplozija, radi cesar je bilo več naših mornarjev usmrtenih. Na to smo rusko ladijo odvedli iz luke in odpiuli." Japonei so obljubili torpedolovko "Rješitelnij" vrniti Rusom. Chefoo, 15. avgusta. Semkaj se poroča, da so Japonci včeraj od kopne strani napadli portarthurske trd njave. Washington, 10. avgusta. Državnemu oddelku se ravnokar poroča, da se je pred Port Arthurjem vršila danec dopoludne splošna bitka. Chef 00, 15. avgusta. Tukaj se zatrjuje, da so Japonci danes napadli Port Port Arthur od kopne in morske strani zajedno. Z napadom so pričeli ob 4. uri zjutraj, dasiravno poročilo ne prihaja iz diplomatičnih krogov. Džunke, ktere so dospele semkaj, naznanjajo, da so Japonci zasedli višine Liaouli in Sushiyon, tri milje severno od trdnjave. Dne 10. avgusta vrnilo se je v Port Arthnr pet ruskih vojnih ladij in se dem torpedolovk. Tukaj tudi trdijo, da so Japonei razdejali križarko "No-vik'kar pa naravno ni potrjeno. Liao Yang, 15. avgusta. Japonei se pripravljajo na splošni napad na tukajšnje mesto. Oni vsaki dan rekog-noscirajo, da doznajo o ruski moči. Japonci so sedaj osem milj južno od Anshanshana. Njehove vrste se n«, prostirajo od tam proti jugoizioku vštevši dolino Sidahi, od kjer se njihove vrste razprostirajo severo iztočno do Holungova. Japonske prednje straže so pri reki Taitzi. Japonci so tudi zasedli prelaz Taiping, od kjer bodo skušali prekoračiti reko Liao. Strategična pozicija Rusov je skrajno ugodna, kajti oni so gospodarji utrjenega polukro-ga. Koncentracija ruskih čet je skrajno lahka. Japonci so pa zelo razkropljeni. Ruske postojanke bodo pa postale še ugodneje, ako oni oSta-vizo Anshanshan. Japonci sploh ničesar ne morejo doseči, dokelr ne osvoje Port Arthura. V Mandžnm je že opažati znake jeseni. Ruske čete se dolgočasijo-radi dogotrajnega počivanja. Nagasaki, 15. avgusta. Semkaj je dospelo 000 rešenih mornarjev ruske križarke "Rjurik". Petrograd, 15. avgusta. Zvedenec vojne mornarice, od lista "Novoje Vremja" piše z ozirom na pomorske bitke dne 10. avgusta: "Divizija japonskega admirala Togo odplula je od otočja Eliot in ovirala napredovanje porta rthurskega brodovja. Pri tem so Japonei v svo-jej premoči napadli rusko prednjo stražo in položili več plavajočih min, tako, da Vicojeva eskadra ni mogla poljubno kretati. Vsled tega so Rusi ostavili topnič j-*ske stolpe. Japonci so se bojevali z 30 torped:>vkami in Rusi le z S. Vendar 90 pr Rusi z svojimi velikimi topovi obdržali sovražnika na mestu. Japonci so stieHili. kakor vedno na zastavne ladije "Ret-vizan" in "Carevic". kteri obe sta poškodovani. Japonci so imeli pri tem velike izgube, tako, da niso zamogli niti ruskim ladijam slediti. Tsingtau, 15. avgusta. Ruska vojna ladija Carevič, kakor tudi tri tor-pedolovke, so odstranile zastavo v prisotnosti nemškega governerja. Ladije ostanejo tukaj do konca vojne. V Tokio se je vršila posebna seja kabineta, da uredi skrajno slabe državne finance. — Vlada namerava letne davke povišati za G5,000,000 jenov in sicer zemljiški davek za 20,000,00 jenov, dohodninski davek ža 5,000,000 davek na sladkor za 7,000,000, davek na svilo za 4,000,000, davek na bombaž za 2,000,000, davek na petroleje za 1,000,000, davek na sol za 3,000,000 in na tobak za 4,000,000 jenov. Vrhu tega bode vlada najela državno posojilo v znesku 100,000,000 jenov. Končno bode vlada tudi znižala vse običajne izdatke, da tako prihrani 50 do 30,000,000 jen* v. POZOR ROJAK!! Sedaj je lepa priložnost cemt in dobro potovati z najbrzimi parniki ▼ staro domovino. Cena finim poštnim paraikom preko vodo jo $17.00. Cena brzoparnikom severonemakego Uoyda: KAISER WILHELM IL, SRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, Jo preko vode same $25.00. Cena splošnim francoskim parni-jkom je preko vodo $17.00, izvzemši LA SAVO IE in LA LORraine, na kterih stane vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopoiljejo "aro" za pamik, da jim zagGtovimo prostor na parniku, da ne zaostane j o, kakor bo sleherni dan prigodi rojakom, kteri me poslušajo naših poukov. Cene paraikom preminjajo se jak« pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York; .771 St. Clair Street, Cleveland, C ENS SO VELJAVNE DO PREKLICA. Vjeti morilci. Savannah, Ga., 15. avgusta. V Sta-tesboro, Bulloeh county, 60 milj daleč od tukaj, priredili so vse potrebno za obsodbo 12 zamorcev, kteri so umorili farme rja John Hodgesa in njegovo obitelj. Med morilci je tudi duhoven Rev. A. I. Gaines. Proti njim ima sodišče vse potrebne dokaze. Angleži v Tibetu. London, 15. avgusta. Polkovnik Waddell, ktereinu so odnošaji v Tibetu dobro poznani, naznanja, da je bil od leta 1749 v Lhasi vsak budhistični papež umorjen, kakor se je to godilo i z katoliškimi papeži v Rimu v srednjem veku. Leta 1749 je kitajski ce-cas Chau Tung poslal v Lhaso kazensko ekspedieijo, da tako zopet vred i kitajsko prestolonasledstvo. Radi tega se je kitajski vpljiv v Lhasi zopet povečal. Kitajci kontrolirajo Volitve papeža Dalai Lame in upravljajo državo. Na to nadaljuje Waddell: "01 onega časa je papež Dalai Lama vedno umrl kot mlad mož. Nikol ni postal polnoleten. Kakor hitro je postal papež 18 let star, je umrl misteri-joznian načinom, tako, da je postalo novorojeno dete njegovim naslednikom, baš kakor za časa mladoletnih rimskih papežev, kteri so bili nasled-uiki svojih papežev - očetov. Dalai Lama je bil vedno vladar, koji je vladal po željah kitajskega Ambana. Od zadnjih štirih papežev irmrl je prvi v 11., in ostali v 18. letu svoje starosti. Sedanji Dalai Lama je pa starejši, kajti narodna stranka ga je obvarovala oso de prejšnjih papežev. Njegova vlada tudi ni tako odvisna od Kitajske, kakor so bile dosedanje. Ko je bil papež Dalai Lama 1. 1S7G rojen, prilastila si je narodna stranka vse pečate. Izvršitelja so zaprli v nek samostan, kjer je kmalo umrl, na kar se je papež popolnoma oprostil vpljiva kitajskega poslanika. Prevažalec ledu odsekal otroku roko. Nek a mala deklica hotela je nekaj zdrobljenega ledu pobrati, med tem. ko je prevaže-valec razsekaval velik kos ledu. Nesreča je hotela, da mu je sekira spodletela ter je tako odsekal deklici roko. Prevaže-valec je pobegnil vendar so ga naslednjega dne prijeli ter izročili sodišču. V Braddock, Pa, to okolici jo sal zastopnik Mr. Ignac Magister, 1141 Hacket Ave. .»otičnik je poeMa&ea za pobira«je narečaime to prodajo knjig, ter ga vsem roj aken toplo pri- *We'ellfc* ■ - - r4 "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik: Publisher: Fiool In Glasgow. Nemška hamburška parobrodna družba bode torej v Avstriji popolnoma vdomaf-ila., kar nikakor ni častno ra Avstrijo. Hambnrška parobrodna družba je, kakor znano solastnica Austro-Američane, in ko Ham-buržanje z 1. oktobrom vstanove še redno pamiško zvezo med New Torkom in Napol jem, Trstom in Reko, po(em bode Cunard Line tako tekmovanje srotovo čutila. Brez Morgano-ve«a trusta bi naravno ne prišlo tako daleč, kajti hambnrška družba je prisiljena boriti se proti trustu. Od tek-, movanja na morju pa imajo Zjed. države največ koristi. Ali se nima Rusija dovolj vojakov v Mandžuru? Tz Mandžurije priob-čuje "Neiie Freie Presse" zanimiv dopis. Nekdo ji poroča iz TTarbina, da tja od meseca februvarija vsak dan pride pet vojaških vlakov. V vsakem vlaku je 700 mož, izvzemši seve vlakp, v kterih se vozi artilerija. Na dan torej pride tja povpreČp.) 3.r>00 ali 105,000 mož na mesec. Japonci s svojim prodiranjem vedno bolj olajšujejo Rusom koncentracijo. Rusi hočejo d,» skrajnega trenotka varovati moč' svoje glavne vojne sile. Latinščina trgovski jezik. Železnice,parniki, brzojavi in telefoni zbližujejo vedno bolj razne narode, in svetovni jezik bi bil kot posredovalni jezik potreben. Poskusi z volapikom in eeperatoro so se takorekoč že izjalovili v ta namen. Po nekod propagirajo zn svetovni jezik latinrfim, temin" novodobno latinščino kot trgovinski jezik. Rimsloi legionarji, mornarji in trgovci so te vrste latinščino nančili barbare, kimor so pri-V Cannesn je izdal nedavno dr. ombo priročno knjigo za trgovinsko latinščino. Pisatelj pravi, da ni noben živ jezik, ker pri tem sarao-ljubje igra preveliko vlogo. Za to velja le kak mrtev jezik, a med temi je najbolj pripravna latinščina. Trgovin-s":.! latinščina nima deponentov, pasiv se povsod tvori s pomožnim glagolom esse, dvoumnih besed ni, a tudi slov-niških pravil je prav malo. GOTOVE t ___ denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERTU 109 Greenwich Sl, New York V Ljubljani, dne 1. avgusta. Celje in bližnji Laški Trg na Štajerskem sta še danes nemški postojanki. Celjski Nemci smatrajo Laški Trg le za predstražo Nemcev v Celju. Toda v jedru ni nemško niti mesto Celje, niti Laški Trg. V Laškem Trgu je dekanija, ktera šteje 25,000 duš, a to so sami Slovenci. Ako bi ti Slovenci delovali po geslu: Svoji k svojim! ne bi se mogel vzdržati v Laškem Trgu niti jeden Nemec. Ali kmečki fantje so se začeli zavedati tudi v tej okolici in tako smemo upati, da odkler^ka nemškemu gt>spodstvu v Iraškem Trgu. Da Celje ni nemško mesto, pokazalo se je jasno zadnji ponedeljek. Vse-nemoc Franko Stein, sklical je javen shod v hotelu "pri kroni" v Celju. Prišli so na shod vsi Nemci, kolikor jih ima Celje, a udeležili so se shoda tudi Slovenci. Tega niso pričakovali Nemci. Videli so, da je na shodu ogromna večina Slovencev in da tu ni ničesar za opraviti, zato so pobegnili * shoda in zborovali so sami Slovenci. Predsednikom shoda je bil izvoljen soeijalni demokrat Holaus, podpredsednikom Kregar, zapisnikarjem pa soeijalni demokrat Kodela. Vodstvo -hoda je torej popolnoma slovensko. Rekel sem, da so Nemci pobegnili s shoda, in to so opravičili s tem, da Stein ni prišel v Celje in da ga torej ni v Celju. Toda to ni bilo res. Stein je bil v Celju in Nemci so priredili sestanek drugod, in tega sestanka se je udeležil tudi Stein. Slovenci so torej zborovali sami in to zborovanje je bila sijajna manifestacija slovenskega naroda v Celju. Prvi govornik je bil Čobal iz Trbovelj. Povdarjal je. da Celje ni nemško mesto, da celjski Nemci niso pravi Nemci, ampak odpadniki. Čast gre pravim \>meem, a sramota odpadnikom. Čobal je rekel, da je on Slovenec in da je zvesti sin slovenskega naroda. Da-Ij* je izjavil, da mora v Avstriji zavladati jednakopravnost. Vsem narodom se morajo priznati jednake pravice, a ne sme se dopuščati, da bi Nemci tlačili Sluvjame. Zborovalci so tem besedam burno pritrjevali. Videlo se je, da so bili vsi istega mi šljenja. Za Čebalom je govoril kandidat Mlakar iz Trbovelj. Tudi on je soci jalni demokrat, ali tudi on je zatrje val. da je z dušo in telesom Slovenec in da je ponosen na svoj materini jezik. Beležimo te izjave zastopnikov soci-jal ne demokracije v Slovencih, ker so znamenite v vsakem oziru. Slovenski soeijalni demokrati, Icteri zastopajo delavski stan na Spodnjem Štajerskem, postavili so se na jedino pravo stališče. V prvi vrsti naglašajo, da so narodnjaki, da so zvesbi sinovi slovenskega naroda in da se tudi Slovencem morajo dati vse pravice, kterih so deležni nemški državljani. V drugi vrsti pa zahtevajo, da se v Avstriji mora izvesti jednakopravnost.. Vsi narodi naj vživajo jednake pravice; odpraviti je torej treba dosedanji zistem da bi jedni gospodovali, a-drugi bili sužnji. Govoril je še dr. Kukovec. Shod je zasvedočil, rekel je govornik, da Celje ni nemško mesto. Ako bodo Slovenci zl ozni in jedini, štrli bodo z združeno močjo umetno narejeno gospodstvo celjskih Nemcev. Shod se je vršil mirno in vseskozi dostojno. Nič ni bilo, kar bi motilo harmonijo zborovalcev. Vršil se je shod v znamenju slovenske misli in zaključil se je tudi v pravem narodnem nandušenju. Na koncu shoda zapeli so vsi zborovalci slovensko himno "Lepa naša domovina". Žal, da ne m »rajo Slovenci v Celju napredovati v vsakem oziru. Osobito na šolsKem polju se jim delajo silne ovire. Na celjski gimnaziji je ravnatelj Nemec in sicer tak Nemec, kateri zaničuje slovenske dijake. Ta ravnatelj smeši slovenske dijake, kteri obiskujejo slovenske veselice. Pravi, da je pri Nemcih vse "nobel", v slovenskih društvih pa 'fordinarno". V celjskem "Narodnem domu" da morajo slovenski dijaki plesati z deklami. Take neslanosti je zmožen le nemški profesor in to je mogoče le na slovenski zemlji. Ako res ni nobenega Slovenca, kteri bi poučil ravnatelja celjske gimnazije, da je celjska gimnazija ravno tako slovenska kakor nemška in da bi pravzaprav v prvi vrsti morala biti slovenska? Povsod drugod bi takega javnega hujskača pognali čez mejo. Kdo je dal nemškemu profesorju pravico na-slovenski zemlji, da tu zaničuje našo mladino, naš narod? Nihče mu ni dal te pravice, niti zakon mu je ne more dati, ali v Avstriji je vlada nemška, vladni zistem deluje le v prid Nemcem, zato se pa tudi nemškemu ravnatelju v Celju ne bode zgo dilo nič hudega, četudi ga primejo naši poslanci v državnem zboru na Dunaju. Zato mislim, da bi bilo pametneje, da ga primejo volilci! Za Slovenske dečke in deklice tudi nc bodemo imeli šole v Celju. Že sedaj se slabo skrbi za odgojo sloven- skih otrok v Celju, v bodoče bode še slabeje. Slovenska dekleta iz Celja in okolice obiskujejo dekliško šolo Šolskih sester v Celju. Na tej šoli je 500 slovenskih deklet. To šolo je dose daj podpiralo "Katoliško podporno društvo" v Celju in šolske sestre so skrbele za pouk. Dohajajo nam poro čila iz Celja, da "Katoliško podporno društvo'' ne more več podpirati dekliške šole v toliki meri, kakor je to storilo do sedaj, ker mu nedostaje v to potrebnih sredstev, in da se v bo doče uvede na dekliški šoli šolnina Ta odredba je hud udarec za Slovence Revni roditelji ne morejo plačevati šolnine na dekliški šoli šolskih sester in kaj bode zdaj? Otroci bodo moral hoditi v šolo in hodili bodo zopet v celjsko nemško šolo in v tej nemški šoli bodo se slovenska dekleta odga jala v popolnoma nemškem duhu. Zato pravimo: Celje mora pasti mora postatinaše, kakor je po večini prebivalstva naše, slovensko. T:e te daj, kadar bode Celje slovensko, to je kadar bode mestna uprava v sloven skih rokah, takrat bodemo mogli skr beti za svoje potrebe. Soeijalni de mokrat Čobal je rekel na zadnjem shodu v Celju, da se morajo šole podr zaviti. Ta zahteva je pametna in pra vična. Država bi morala skrbeti za vse šole, ne samo za srednje šole in za vseučilišča, nego tudi za osnovne učilnice. A morala bi te učilnice tako ustanavljati, da bi res ustrezale po trebam 'in koristri vsacega naj»da Ves pouk moral bi biti brezplačen, to zato, da bi se ga mogli udeleževati tudi najrevnejših roditeljev otroci Ali v Avstriji se sploh premalo skrbi za šolo in napredek najširših slojev. Ne samo v Celju, tudi drugod na Spodnjem Štajerskem so naši Nemci zelo prešlimi. S svojo ošabnostjo so zastrupili nam vse trge, v katerih so se ugnezdili in utrdili. Malone neve rojetno je. da so naši trgi kakor n. pr Ljutomer in malo mestece Ormož v nemški oblasti. Posebno Ormož, ki leži ob levem bregu Drave, kjer se začenja meja na hrvatsko stran, je pravo nemčnrsko gnezdo. Okolica je slo venska in v mestu prebivajo Slovenci-Ali trgovci, obrtniki, gostilničarji in uradniki so Nemci, to je odpadniki, kteri odločujejo in ustrahujejo Slo-vesnee, intakoje mestna občina v nemških rokah. V mestu imajo Nemci krasno seveda nemško šolo in tu imajo nemško hranilnico, torej vse pogoje, kateri jim zagotavljajo obstoj. Slovenci niso smeli postaviti šole v mestu, ampak so jo morali zidati izven mestnega ozemlja, to je v okolici. Tako ustrahujejo ormoški Nemci Slovence. Po pravici smemo reči. da so ne samo glavni, ampak tudi jedini odjemalci pri ormoških nemčurskih trgovcih Slovenci, kar znaei, da so ormoški Xemei popolnoma odvisni od Slovencev. In res, vsi Slovenci kupujejo vse pri nemških ormoških trgovcih. Ako bi se Slovenci, naši kmetje, izogibali ormoških prodajalnic, morali bi se vsi ormoški nemški štacunarji drugi dan izseliti v druge kraje. Ali slovenska zavest še ni toliko napredo-ala, da bi previdela, kdo je naš in kdo ni naš človek. (Konec prihodnjič.) stava, nam ni znano; governer Rosner je rekel, da je to storil v čast hrvatskim gostom, po tej izjavi ta zastava na Reki ni bila zakonita, a vendar jo je razobesil, seveda po nalogu iz Budimpešte. Prav radovedni smo, kako se bode opravičeval Tisza, in pa če se bode javil kteri hrvatski poslanec, da brani hrvatsko^ zastavo na hrvatskem teri teriju. Ce nobeden drugi, bi se moral izjaviti pri tej priložnosti dr. Pliverič ki je še pred nedavnim zagovarjal v hrvatskem saboru Reko kot "condominium" obeh združenih narodov Pravijo, da hoče Tisza s Hrvati pravičneje ravnati, nego je to bilo dose daj, ker on Hrvate potrebuje. Hrvatsko časopisje razpravlja o tem dogodku čisto mirno. Vsi opozicijonalni časopisi so prinesli članke, v kterih jasno dokazujejo, da je hrvatska zastava na Reki čisto postavna, ker je do zdaj po vseh postavah Reka hrvatska. — Kar je storil zdaj Tisza« glede zastave, bi bil prvi korak k zboljša nju neznosnih oclnošajev na Reki. Ve lika večina prebivalstva reškega je hrvatska, in vendar v celem mestu ni niti jedne hrvatske šole. Hrvati so jo zahtevali že večkrat, toda vselej so bili odbiti. — Zdaj je čas, da pokaže Tisza svojo pravičnost naproti Hrva tom. "SI. Kot Američani si štejemo v svojo dolžnost, da tem potom pojasnimo "Slovencu" in drugim listom, da ona zastava — hrvatska trobojnica — ni bila hrvatska, temveč navadna triko lora naše republike, ktera je tudi rudeče-bela-modra. Tako so naglašali vsi amerikanski listi in to naglašamo tudi mi. Pa brez zamere! NAZNANILO. Vže večkrat se je govorilo, da našim društvenikom ni po volji dosedanja dvorana. .Da se ta neprilika odstrani, s« je odbor potrudil ter si pre-skrhel drugo, bolj primerno, v kterej se bode vršila seja vsako drugo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bode dne 11. septembra t. 1. v novej dvorani g. John Uhrina, 1131 Washington Ave., Brad-dock, Pa. Kder ne more iste najti, naj pride k društvenemu predsedniku Mr. John Germ-u. Za društvo Sv. Alojzija št. 31, J. S. K. J., za Braddock in okolico f113 8) ODBOR. HRVATSKA ZASTAVA NA REKI. Od leta 1860. pa do dandanes je bilo radi hrvatske zastave na Reki že mnogo prepirov, dasi po vseh zakonih ravno hrvatska zastava pred vsemi drugimi prednost v tem mestu. Toda poitalijančeni Rečani so se razobeša-nju hrvatske zastave odločno upirali, in ko so jo večkrat tudi raztrgali in pogazili, ni dotična politična oblast krivcev nikdar kaznovala. Take krivce je branila predvsem ogrska oblast, kteri je bilo seveda po volji, da se reško prebivalstvo odtujuje svoji pravi domovini hrvatski. Madjari so zares prišli do gospodstva na Reki po popravljenem besedilu hrva t sko-ogrske nagodbe iz leta 18f»S ter se od tega časa hrvatska zastava ni nič več vilt z javnih in državnih poslopij na Reki. Pozabilo se je pri raznih svečanostih /,e popolnoma na hrvatsko zastavo. Prošli teden pa se je vnovič pojavila hrvatska zastava n-a Reki. Povodom obiska amerikanskega vojaškega brodovja v reški luki. razobesil je reški guverner baron Ervin Rosner v čast gostom poleg cesarske, ogrske in mestne tudi hrvatsko zastavo. To je pa italijanaše tako strašno razburilo in razsrdilo, da so odklonili go-vemerju povabilo k slovesni pojedini, a njihovo časopisje je vdariio pu Hrvatih in governerju, češ, da je popustil Hrvatom ter priznal, da iixiajo tudi Hrvati pravico do Reke. Za reškimi iftalijanaši so se vzdignili pa tudi Madjari ter najostreje obsojajo ta korak guvernerja in ministra Tisze. Kdor bere te izbruhe madjarskega napuha proti Hrvatom, ta se mera le čuditi, da je sploh še mogoče, da med obema narodoma obstoji kakšna pogodba. Madjari ne priznajo nič več Hrvatom obstanka, če se nočejo popolnoma potopiti v madjarskem morju. A tako ne pišejo samo opozicijonalni časopisi, nego tudi vladni, kajti vsi Madjari brez razlike strank so v enem taboru, kadar je treba uapasti Hrvatsko. Zakaj je dovolil minister Tisza, da se je razobesila na Reki hrvatska za- Kranjsko slovensko katoli&ko JE JTAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer »a istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego i±i dni; prihod v New York pc dnevu. Oglasite 6e pri.: C. M. C0X tL C POST, Ass't Ticket Asiut Qfy Ticket Ageat, 313 IN. Alain St.s Pueblo, Colo. Pozor 1 Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbeneo Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvora. PIP* POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Trigtevu'\ 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanr ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, i^ajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do« bro urejeno k e g 1 i Š č e in igralni miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve« vrsti za točno in solidno postrežbe-Vsak potujoči Slovenec dobrodošel/ Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo večkrat počastui s svojim obiskom! Moiior Mladič. 617 So. Center A v., blizo 19. nt. CHICAGO, ILLINOIS* Podpisani naznanjam rojakom SI® vencem in kr»t*m Hrvatom, da sem edprl NOV SALOON, 14#1 S«. 13tk St., •MAHA, NXBR., v ktorena točim vedn» sveže pvetovme znamenito ANHAEUSEB & BUSCH, ftma vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvoran« za veselice. V obilen obisk se priporoča JOSIP B. PEZDIBTZ. pip. tet?o syete BerSare v Forest City, Penna Infcorporlrano dn6 31. januarja 1902 t pe^^HraiiUL ODBOBNIKI: Predpcdnib: Josip Zalar, P. O. Box 547, rorest City, Pa* Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City Pa L tajnik: Ivan Telban, P„ O. Box 607, Forest City, * IL tajnik: Ivan Žigam, P. O. Box 575, Forest City, Pa*T Blagajnik: Martin Muhič. P. o. Box 537, Forest City, P& GOSFUfeABSKI IT RAČUNSKI ODBOR; Josip Bqcjineli star. P. O. Box 591, Forest City, P* Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492. Forest Citv, Pa. Josip Gofsno, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBORi Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Kakol Z al ali- T. O. Box 28, Forest City, P*. Ivan Opeka, P O. Box C26, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box C52, Forest City, P&, Dopisi naj se poSdjajo I. tajnika; John Telban, P. O. Bos City, Pa. DroStveno glasilo je "Glas Naroda-* Rojakom, kteri potujejo ako« Du-ranjco na Silvorton, Juror Rico in Teluride, naznanjava, da iva odprl« novo gostilno avstrijska domovina poleg železniške p o« ta je, vsakdo vidi hilo, ako pogleda na Main St., naj napis je dovolj velik. Vsakogar kode va postregla s dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkami. Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE, Duranga Ooln "GLAS NARODA" prodaja p« 1 oent fctevEke: Anton B o b e k. poslovodja podružnic« Frank Saksor. I77i St. Clair St~. Cleveland, Ohio, John Sustarii*. 1308 N. Centre SL, Joliet, I1L Frank Gabrenja. 51» Potra* St.. Jehnstown. Pa. FruTiV A. Ba^dftk. Vilwauk«*. WV m v - zaslužene denarje je naj- I P/Kft bolJs sigurno domu I U^ltU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New York Resnica jo da je raj večja nesreča v A-5 merika za človeki — l>ol<»-Ako je človek bolan neinore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Kadar je človek l>olnn — more »o zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi v am o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-sega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje ako mo \ ašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! **v V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuh" in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Uevniatizem in magat. Pot m se obrnem na Vas dr. * bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra- bolezni ozdravleiia. vi'a in zdaj sem popolnoma zdrav. 'n kašelj in gla-Toraj se Vam srčno zahvalim zatova Ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St. Massillon, C. Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušel^ Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po« Box 67, Soudan, Minn, poln oma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead. Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel, Prof. Oollins jamči za popolno ozdravljenje vseli bolesti: Kakor bolest i na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. JProlI Oollins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito Isto v maternem jeriku in adresujte na r PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34tli St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. Jnfioslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA, URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. 11. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1796 St Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Ereleth, Mina. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Gee. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Donarne pošiljatve naj m počil j nje blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in pe svojem zastopniku. Društvene ffl&sile je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Tatvina na tatvino. Po Gorenjskem se že dalj časa klati velika tolpa ciganov, ktera je v strah in trepet Gorenjcem in pred ktero morajo še pri belem dnevu zaklepati vrata. Nedavno so prišli orožniki na Hrušiei na sled te i ciganski tolpi ter nekatere izmed njih aretirali, in sicer: Martina Ceger iz Beljaka na Koroškem, Katarino Hudurovič iz Bovca in pa Miho Hu-duroviča iz Fmartna pri Ljubljani. Imenovani so kradli in imeli celo Gorenjsko v "štnntu". Pokradli so vse. kar jim je prišlo pod roke: perutnino, kon je, prašiče, denar itd. Ako so bili kje propxleni, pretili so potem ljudem da jim l>odo vse požirali. Dobro bi bilo take ljudi vtakniti v prisilno delavnico. Delavsko gibanje. Dne 2. avgusta se je 7. južnesra kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 27 Slovencev. Hud mož je delavec Peter Zorni an. 40 let star, doma iz Predoslja pri Kranju. stanujoč na Cesti v Mestni log št. 15 v Ljubl jani. Kakor smo že poročali. razbil je doma hišno opravo vded tepra, ker se je bila njegova ljubica omožiln. Zorman se pa še ni bil s tem zadovoljil, ampak se začel zopet znašati nad svojo ženo, ktero je v jezi tako udaril s stolom po čelu. da jo je težko poškodoval in je morala iti vsled poškodbe v deželno bolnišnico, njenega moža pa so djali pod ključ. Strela je udarila na Dolu pri Hrastniku dne 1. avgusta v kozolec posestnika Dernovšeka, vulg-o "pri Jurju". Zsrorel je kozolec, napolnjen s susečim se žitom in mrvo ter poleg stoječi hlev do tal. &koda je velika. Ker je bil ravno semenj, je ljudstvo od vseh strani prihitelo na pomoč in rešilo živino iz hleva. Dolska požarna hramba pa jf1 preprečila, da se niso vžgala sosedna poslopja. Zopet požar. Od Sv. Lovrenca se pi"e: Dne 2. avprusta popoludne okolu četrte ure je začelo goreti v vasi Pljuska ob državni cesti velikološke občine. Požar se je hitro razširil in v nekaj trenotkih je bilo 0 gospodarskih poslopij v plamenu. Ljudstvo je vrelo od vseh strani skupaj, da reši v prvem hipu nesreče kar se rešiti da. Eni so izgnali živino, dmsri hiteli s škafi vode na strehe, tretji zopet so odnašali opravo in drajre stvari. Tu si videl opečene prašiče, tam zopet v hlevu gorečega konja, med tem pa obupno zdi hov a nje in jokanje nesrečnih ljudi, kterim je toča pred nekaj tedni uničila vse poljske pridelke, sedaj je pa siromaštvo prihitelo do vrhunca. Skoda se lahko ccoii do 15.000 K. Med prizadetimi sta novoizvoljeni veliko-loški župan Jož. Kek (vulgo Rajtelc^ in njegov sosed Jožef Andolšek. Prvemu je zgorelo tudi 7 prešičev, eno tele in eden najlepših konj. Drugemu pa vsa oprava in 400 K denarja. Županu so sicer rešili dva konja, a sta bila tako strahovito opečena, da so jih takoj poslali ? i vi nozd ravniku in je le malo upanja, da bi okrevala. Razven navedenega so pa izgube velikanske tudi pri obleki, vozovih, žitu, mrvi, slami Rd. Vseh požarov, ki provzro-ča jo med ljudstvom toliko bede, so krivi največ otroci in tako je bilo tudi na Pljuski. Kakor ljudje pripovedu-jejo. je bil pred požarom na hlevu petleten županov sin in ves preplašen pritekel v hi^o, takoj na to se je pokazal nad streho dim, a za omejitev požara je bilo prepozno. ŠTAJERSKE NOVICE. V kopalni banji utonila Iz Ptuja poročajo: Gostil niča rje va hči Marija Ajačko je imela epileptičen napad. Nezavestno so položili na postelj in pustili samo. Dekle je padlo s poste- lje v poleg z vodo napolnjeno kopalno banjo in utonilo. Pred očmi svojih sester utonila je v Sotli 151etna Marija Dreneck iz Stare vasi. Ogenj je posestniku Janezu Košarju v Terbegovcih napravil 0920 kron Školč. Ogenj so povzročile nezadostne priprave parnega mlatilnega stroja Mašinist Mihael Kočar je radi tega pobegnil na Ogrsko. V Mariboru je umrl veleindustrijec Ludovik Franz v 00 letu svoje dobe — V Mariboru je umrl S7letni umi-rovljeni poštni raznašalee denarja in hišni posestnik Martin Rakonig. K protestantizmu je v Mariboru tekom meseca zulija prestopilo 17 osob. PRIMORSKE NOVICE. * Velikanska goljufija. Neki Gino Calligarich v Trstu je bil varuh mla-loletne Lavinije Lozemsetti v Paler-mu, ki je bila sreč«na posestnica raznih ueprimičnin v Trstu. Lavinija Lozen-zetti se je hotela omožiti in njen varuh je imel nalogo realizirati njeno »loto. Storil je to kolikor mogoče vestno in ko je imel v rokah denar — lepo svoto 300,000 kron, je — pobeg nil v eldorado vseh laških sleparjev na otoku Korfu. Pri sleparstvu mu je pomagal solicit a tor tržaškega župana, Rudolf Marmoglia, kterega so /,e opravili pod ključ. V Trstu je 8000 otrok, ki so po zakonu dolžni obiskovati šolo, ali rastejo vendar brez elementarnega pouka. Tako se je znovič konštatiralo. in sicer to pot v "Triester Zeitung". Utonil je v Tržiču 414 leta stari >>trok Josip Mala rod a. Igral se je pri kanalu, pri tem zdrknil vanj ter utonil. Poskusen samomor. Dne 29. julija 7. večernim vlakom pripeljala se je v Gorico iz Trsta neka B. V. S kolodvora šla je proti Stračicam ter pri šla na most čez Sočo med Strač*cami in Podgoro. Tu je stala del j ča-a na mostu. Ko je pa postalo že f,rcecj temno, se je slekla do srajce ter hotela skočiti v Sočo. Ali pri skoku je ob visel a na nekem železu, zabitem v stebru mosta. Njeno stokanje sta za ič podpredsednika sobranja v Sofiji Petkova, udaril s palico po g' 1 vi. Petkov je lahko ranjen. Zločine« so prijeli. Rojakom v Chicago, 111., in ekelici priporočamo našega zastopnika Mr Mohor Mladič a, 617 Centre Ave., Ckicage, HI., kteri je »eeblalcen pobirati naročnine sa "Giaa Naroda". Vpravaiitve POZOR ROJAKI 1 Društvo Sv. Alojzija št. 18, J. S. K. J., v Rock Springs, Wyo., je potom našega zavoda izplačalo $729,35 kot zavarovalnino po pokojnem Jerneju Šubicu, kteri znesek je sprejela žena pokojnika. Iz tega razvidite rojaki, kako dobro in pametno je, da se zavarujete za vse slučaje, ker nikdo izmed Vas ne more vedeti, kaj ga utegne zadeti jutri. Na ta način se Vas podpira v slučaju bolezni in v slučaju smrti je vedno še poskrbljeno za Vaše zaostale. Polagamo Vam na srce, postanite vsi člani J. S. K. J., oziroma jedne izmed njenih mnogoštevilnh podružnic. Ta zavod je dobro osnovan, trden in kar je glavno — naš! KJE JE META URBAS, doma iz Mojstrane na Gorenjskem. V Ameriko je prišla s svojim možem že pred 37 leti. Stara mora biti približno 80 let. Pred tremi leti je bila še v Mohorjevem koledarju kot dosmrten ud označena. Kdor izmed rojakov bi vedel za njene naslov, naj ga naznani "Glas Narodu". (10-18 S) KJE JE MAT. BOŠTJANČIČ? Je li to njegovo pravo ime ali ne, mi ni mano, ker si je v vsakem kraju dal drugo ime. Sem je dospel iz Pueblo Colo., ali pa iz Salide, Colo. Doma se je pisal Matevž Hehle. Doma je iz Perov pri Grosuplju. Postave je velike in slabih oči. Dolguje mi na hrani in pijači. Pobegnil je baje v East Heleno, Mont. Jos. Jarc, 4045 Pranklin, P. O. Stock Yards, Denver, Colo. (30 8) IfazflafiiU in priporoči Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril tukaj pred kratkem svoj novourejeni SALON, kjer točim vedno sveže in fino pivo, okusno vino ter raznovrstno žganje in likerje in prodajam tudi dobre cigare. Prost prigrizek ali "lunch" je vsem cen j. obiskovalcem na razpolago. . .Radi tega se za obilen obisk priporočam vsem rojakom Slovencem in Hrvatom iz mesta in okolice, kakor tudi cenj. potnikom. .Vsakdo dobro došel! Postrežba točna in solidna. George Wouk, 449 Cor. Grove and Scott Street, MILWAUKEE, WIS. Kreta nj« paraikox. V New Terk m de*peK: Friesland 15. avgusta iz Antwerpena z 87S potniki. Statendam 15. avgusta iz Rotterdama. Dospeti imajo: Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Armenian iz Liverpoola. Mongolian iz Glasgowa. Oecanic iz Liverpoola. Aurania iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga. Bordeau iz Havre. La Lorraine iz Havre Lucania iz Liverpoola. New York iz Southanmptona. Astoria iz Glasgowa. Friedrich der Grosse iz Brecnena. Vaderland iz Antwerpena. Odpluli so: Noordam 16. avgusta v Rotterdam. Kaiser Wilhelm der Grosse 10. avgusta v Bremen. Pnnz Adalbert 10. avgusta v Genovo. Blueeher iz Hamburga. Arabic iz Liverpoola. Odpluli bodo: Majestic 17. avgusta v Liverpool. La Touraine 18. avgusta v Havre. Hamburg 13. avgusta v Hamburg. Cedric 19. avgusta v Liverpool. Phoenicia 20. avgusta v Hamburg. Germanic 20. avgusta v Southampton. Finland 20. avgusta v Antwerpen. Etruriii. 20. avgusta v Glasgow. Za Iff krem avstr. veljave treba je dati $2f.56 in k Uma ie 15 eentev za poštami*«, ker mora hiti deaaraa pošiljat« v registrirana. NA PRODAJ. Naznanjam rojakom, da prodam vsled bolezni soproge po nizkej ceni svoj lepo urejen SALOON, ali pripraven prostor za prodajalno vsake vrste na lepem prostoru blizo rudotopilnice. Rudotopilnica je še nova in vedno napreduje, v kterej dela dosti rojakov Slovencev. Prostora je za 25 boarder -jev. Natančneja pojasnila daje: JOHN DROBNIČ, P. O. Box 355, Salida, Colo. (11—15 8) UNIONE AUSTRIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do TRSTA ali REKE, t* s parniki Frieda", "Gerty" ii "Giuiia", kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. . Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno Iu6 in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard «Sr Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. CUNARD LINE F>ARINIKJ PLJUJEJO Al ED TRSTOM, REKO iN NEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 16. avj. 10C4. odpljuje iz New Torka dne 30. avg. 1904. odpljuje iz New Yorka dne 13. septembra 1904. ULTONIA, SLAVONIA in PAN N ON IA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd 29 Broadwav. New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. SLAVONIA =DQ= Frank Sakser"* 109 Greenwich Street., New York ;> c USTANOVLJENO LETA 1893. fV USTANOVLJENO LETA 1893. o a Ž DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do* movlno. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in post. Sedaj pošljem lOO kron za $20.55 in 15 centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. PAR0BR0DNE LISTKE prodajam izvirnih cenili in potnikom kolikor mogoče olajšam trud n skrbi. Ysakdonaj mi javi, po kterej železniei in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in poklice 3795 Cortlandt, ali ©on» nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje* To je zel6 važnol Z veleštovanjem FRANK SAICSBR, lOQ GREENWICH ST., NEW YORK, IV. Y. 00" Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefoni 379S Cortlandt Telefon! 379S Cortlandt Hivtorilea Luteranci. Spisal A. (Belje.) Devetindvajseto poglavje. "Ta slabi me čolnie bi mogel j. I I H ^KBp rešiti, V prijateljska mesta z menoj oditi" t Marija Stuart Nenavadna množica je prihitela drnsji dan v Šmarico poslušat Knaflje-vo pritiis:o. In lep je bil baje ta govor; kajti pogosto odobravanje poslušalcev ga je spremljalo v začetku. A ko se je jel Knafelj poslavljati od nehvaležne domovine, kakor je trdil, ter naznanjal vzroke svojega slovesa, med kterimi je bil jeden glavnih razprtija in zavist, njegovih nekdanjih prijateljev, in povrh še osobito takih, kleri nimajo niti po stanu niti po spolu v verskih zadevah nikakoršne pravice, tedaj se je pa čulo mrmranje in nemir. Poslednje bilo je vzrok, da se je govornik še bolj osrrel za svoje dokaze. On >e je spozabil tako dalee, da je jel javno naštevati imena onih, ki niso nn- prida katoličanje, a še slabejši lu-teranoi. ter zaslužijo, da jih pahneti obe stranki iz svoje družbe. In ko so se imenovala imena Stobe, Naglic in druga, prevzel je nekakov strah poslušalce. Zakaj dobro so vedeli, koliko zaveznikov imajo poslednji in kako lahko se vname krvav boj zaradi nepremišljenih besed. Nemir je postajal potem vedno večji, žvižganje se je eulo in posamezni klici: "Vrzite Knaflja s prižnice. ufeijte ga sramotilca!" Dolgo ni trajalo to groženje, kar se pririjeta izmed množice dva moža do pri/niee, ki sta imela imela obraz z rutami zagrnjen. Večji možak zgrabi govornika, zatisne mu usta, zadene ga na ramo kakor petletnega otroka ter hiti med nepopisljivim hrupom in smehom z njim iz cerkve. Prišedši na prosto, postavi ga na zemljo, in tu mu ogrne navaden kmetski plašč, njego-veira pa odda svojemu tovarišu ter se zameša nato med neštevilno množico. Kakor da bi ne vedel ničesar o posled-njej dogodbi, pa kriči: "Primite Knaflja. nbijte ga! Ušel je zapeljivec!" S takovira vedenjem zbega v naglici ljudstvo, da se razpoti na vse strani hiteč za videznim ubežnikom. A ko ga doteče, spozna v njem le Gogalovega tovariša Naglica. Oogala porabi to priliko in potegne Knaflja na stranski pot za seboj. Zadnji e Gogala je ostal miren kakor prej. A sedaj ukaže tovarišem, naj zapuste za nekaj časa kočo; kajti 011 hoee sam govoriti z ujetnikom. Ko sta bila Knafelj in Gogala sama. pravi poslednji: "Prijatelj, čemu je bilo treba raz-pora med nama? Poslej, kam te je pripeljal tvoj ponos in koliko je škodoval našej stvari!" "Prepozno je govoriti zdajci o tem. Stori, kar hočeš storiti, drugega odgo vora nimam na tem mestu." Tmponovala je Knafljeva nenstraš-Ijivost Gogali. Morda se je pa tudi spomnil nekdanjega zvestega prijateljstva. ki ga je vezalo na-nj, zatorej je dejal: "Knafelj, jaz te imam še vedno rad kakor nekdaj; samo tvoj ponos in razprtijo sovražim. Pomisli, koliko sem storil zate in kako plača ješ ti mojo dobroto in pomoč! Pokazati sem ti hotel, da nisem snrerv človek, kakor me sodiš in sramotiš ti pred svetom. In baš zaradi tega sem prišel danes sem. Svoje življenje sem zastavil zate, da te rešim iz rok razjarjenemu ljudstvu moje stranke, ki bi te bilo brezdvoni' no kamnaJo. I11 govoriti sem hotel tu resno besedo s teboj in te svariti, varuj se, predaleč si zašel v svojem verskem ščuvanju. Osobito one ženske Stobejske se ogiblji! Najela me je, meneč, da te uničim jaz. Zaradi tega sem zamudil včeraj navlašč prežo r gozdu na-te, kakor sem bil obljubil, in danes sem pritekel v Šmarico, ker sem vedel, da ti žuga nevarnost." Tako je govoril orjaški Gogala, in poznalo se mu je na resnem licu, da mu gredo besede iz srca. Strmel je Knafelj po končanem govoru. In ko mu je svetoval tovariš potem, kako se naj danes varuje zbranega ljudstva in da ga hoče skrivaje on sam prepeljati čez Bistrico, da srn ne spozna čolnar, zabliskalo je nekaj kakor solza v njegovem očesu. Molče si podasta desnici stara prijatelja. Nato pokliče Gogala svoje ljudi v koČo ter jih razpošlje navlašč z raznimi povelji na vse strani, češ, da hoče do večera sam stražiti ujetnika, a v noči ga pa hočejo skupno soditi. Pazidejo se vsi, kakor se jim je ve-leo; saj so pa tudi verjeli poveljniko-vim besedam. Le Naglič zbledi same jeze. Zakaj on je bil največji Knafljev sovražnik, ker ga je poslednji sramotil tudi zaradi njegove telesne pomanjkljivosti. imenujoč sa pisarskega grbeca. Radoveden je bil tedaj, ka1 ima Gogala skrivaje govoriti z vjetni-kom, ter je poslušal pri ra^pokanih durih njun pogovor. "Rešiti ga hoče. Goljufal je nas vse. in mi se naj potimo za to vrano gosposko?" dejal je sam pri sebi po-služke otepajoč ter sklenol. na svoje roko pričeti boj proti Knaflju. aTlco je pomišljeval, ko je koraka1 proti Šmarici; kajti velelo se mu je, naj ondi Stobejko poišče in se skrivši z njo stoprav ob deseti uri zvečer vrne v kočo. "Stene imajo ušesa. Naglič pa no slame v možiranih". pravi potem. 'Ob desetih torej naj se vrnem, ob devetih se bode pa Knafelj čez Bistrico vozil. Kaj pa. Če bi tako storili, da bi se on ob tej uri v vodi kopal in bi jaz že la-!iko ob desetih poročal: Naznanjam oonižno, da Knafelj po Bistrici v Savo in po njej v peklo plava!" (Konec prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0K0STUIC0, FODAGRO itd. in razne reumatično neprilike. s Ano s 25ct. in 5 Oct. v vseh Hirnrt Ai RicSter L Co. 215 Peart Street, New York. NAZNANIL«. V imenu podpisanega družtva naznanjamo, da se je pri zadnji seji dne 10. julija sprejel in potrdil predlog, da se družtvena pristopnina zniža in plačuje od slej po starosti od 18. do 25. leta za vsacega novega priporočenega uda le $1.50, dalje za vsacih 5 let 25c. več. Odbor je to odredil radi tega, ker je bila prejšnja vstopnina za nove ude $3 previsoka. Rsjaki! Sedaj se vam nudi lepa prilika pristopiti k našemu podpornemu druetvu; na kar opozarjamo vse slovenske delavce in njih zaveznike iz našega mesta in • kraj a. Redna mesečna seja se vrši vsako drug« nedeljo. Za podporno družtvo sv. Mihaela Arhangelja št. 4« (K. J. S. K. J.) v Claridge, Pa. Odbor. Naravna kalifornijska viia ia prarfaj. Dobro in« Im bol* rim* ad do 46 centov ralona; staro bele ali ino vino SO comtov caloaju Beto-liag M ct. ffaleoa. Kder kupi auiaj kakor M galea vima. mora im.fi $2.40 »režaik ed $2.35 do 11.71 fe-leaa; olivovioa po $3.00 tfaieaa. Fri večjem aare&lu dam pvput 8 rpoitovaajom ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Bex 77. Crockett, California. Contra Oeeta Co. Kadar podil j ad novce v staro domovino obrni se izvestno na: PRANK SAKSER 109 Greenwich St. Now Yc rk. JacoTo S-tcan.i.oIhL. 89 E. Madison. Street, Chicago, 111. Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Sire Screw B navijak. ^ Cena uram: ** ^-——* * Nikelura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrni ~^ra...... z dvema pokrovima$13.00 Alco želite uro s 15. kamni, potem J r • priložite $2.00 navedenim cenam: r^^S^^^ field" jamčene 20 let: 1<» Size 7 kamnov #15.00 M - ^jgr&ŠŠSg&SBKK m 16 "15 " $18.00 m 18 " 7 " $14.00 tol 18 " 15 " $17.00 Wm 6 Size ura za da-^13 « 3 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure so najboljSe delo Elgin in Waltham ter jamčene \fV- *' glede kakovosti. r t '. Za obile naročbe se priporočam Jacob Stonich^ 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . ▼ katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen posefc se priporoča FRIDA V0N KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. Skušnja oči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO TINO po najboljšem navodila i* najboljših rož in korenin, ki jih j« dobiti v Evropi in Ameriki ter fx finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj Ara pije redno. Pošilja m v zabojih po jeden tacat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike. T ebilma naročila so priperofa JOSIP RTJSS, 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in brano a najboljšo postrežbo. f obilen obisk se priporoča: (Side) JtoSsp Puhat ,:-- ' t '-• . ,. - h : . " . . . ■■■ * • * - J&5 j . - fe i - ^ ■ • . ^ V V?' ^ i. r . ■ - Tri*: Math. Grill, 1S48 St- Clair St., Cleveland, Ohio. Priporočam rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 50c. gal., belo po 75c. gal. Najboljši domači aroinik 4 gal. za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posoao zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 120U do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Rojaki! Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinja; brinja je izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem IZVRSTEN BRINJEVEC, kakorŠnega ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo. Naročilom je priložiti denar. telefon kadar dospe* na kako postajo v New York in ne ▼ei kako priti k F*. Saxserju. Pokliči Številko 3796 Cortland in govori slovensko. Lepo urejena SLOVENSKA GOSTILNA ▼ Ely. Minn.. t kteri redno fcoftm li vrstno pivo, dno vina ta whiskey, prodajam tudi domade in Im por tira ne smod ke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje t staro domovino in sem t zvok s g. Fr. Sakser -jem t New York*: rojake tudi rad postrežem v družin zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo teli koga sem vzeti, ali potuje v staro domovino. Z vele&tovanjem IT Air GOVŽJL Oempapie Generale Transatlantiqua. Fraieeska parobrodna družba SIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVIC@~!NNSBRUK LJUBLJANA, POŠTNI PARNIKI SOl ,La Lorraine", aa dva vt)aka.___________..... ii.ooe too, aj.000 koafskih «ot;. t j.COD |f ,, I3.000 «f II I6.000 „ „ p^oc II «1 La Saroie", La Tonraine", jL'Aquitaine", La Bretagne", ,,La Champagne",.......... ,,La Gascogne",______..... ....................ct.oco ................. 10.000 ................. 10.000 .....................S.000 .................. 8.000 .................. S.000 ®.ooo 9.000 W Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob so uri dopoludne. Parniki odpljujojo la prietaniftča ttv iS North Rives, ob Morton fifct^l $ Ln Touraine *La Lorraine La Srotagno *La Savoie •La Touraine 18. aug. 1904. 25. aug. 1904. 1. sept. 1904. 8. sept. 1901. 15. sept, 1904 *La Lorraine La Bretagne *La Savois •La Touraine •La Lorraine 22. sept. 1904. 29. eept. 1904. 6. oktobra 1904. 13. okt. 1904, 20. okt. 1904. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro arejeao GOSTILNO, t kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRa NA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa naj na postaji vpraša ta mene is fotovo boda prišel do mene ta do caancev. Ako kede potrebuje kak svet, naj te name obrne. Mak geslo toraj bodit •rroji k svojimi Marti« Muhi«, Math. Grahek, <.201—1203 Oor. Mcaa in Santa Fee Aro. PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zaloge možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalog« pcerijsfcep Map in železnine; v zalogi ima tudi Tri aerjevo grenko vino. Pošiljam denarje v start domovino najceneje in najhitreje ^er sem v zvezi z gosp. Fr. Sakaer-jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK, lastnik. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. (JiaTia ageieija: li BROADWAV, NEW TOM. Holland-America Line (H0 LLA ND- A MERIŠ K A fltTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjer.ih držav med NEW YORKOM in ROTTERDAMOM prcka Boulogne sur-Mer, MOOROAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. 8YNDAM. parnik 2 dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik % dvojnim vijakom, 12,50© ton. STATENDAtt, parnik z dvojnia vijakom, 10,500 ton. R6TTERQAM, parnik z dvojni« vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrija. Radi ceno glej na posebej objavljenih listina h. Parobrodna črta ima svoje pisarne v DUNAJ, I. Kolowratring 10.; INOMOST, 3 Rudolfstrasee, ' TRST, št 7 Prosta luka. ; BRNO 21 Krona Parniki od pljujejo' I« ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako »reda mu rr _—ob 10. uri zjutraj HOLLAND-AMERiCA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-8 Dearborn St, CHICAGO, IU . REDSTA1 (Prekoinorska parobrodna družba ,,Ruiicta zvezda44) posreduje redno vežnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom. + * * ♦ > ♦ ^ 4. 4 Philadelphijo in Antwerpenom. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki i -fAOERLAND dva v-jaka (U78C ton. tEELANB............11905 ton. KRQQNLAND.......... 12760 tea FINNLAND............127G0toa. ^ri renah za mo