§Ą€Ł__ m daii€§. Post in Gatty, amerikanska letalca, Bta preletela pot okoli sveta v 8 dneh, 15 urah in 51 minutah in sta dosegla s tem nov rekord. Zrakoplov »Grof iZeippelin« je rabil za isto pot 20 dni in 4 ure. Prvič okoli sveta. V 8 dneh, 15 urah iu 51 minutah Okoli sveta! Pred 440 leti je rabil Fernando de Magalhaes, največji pomorščak vseh časov, za objadranje sveta, ki je bilo prvo, 1083 dni. Fernando de Magalhaes, rodom Porlugalec, je stopil že v mladosti v službo Spanije. Začetkom 16. stoletja so je zgodilo, da so se vrnili portugalski mornarji iz Indije in &o prinesli seboj iz pravljične dežele marsikaterc dragocenosti. Magalhaesu, z angleškim imenom Magellanu, niso dala ta odkritja .piiru. Tudi on se a'e hotel podati na Taziskovanje. Molukke (otočje) je hotel cdkriti in prinesti španskemu kralju jKarlu VI. bogastvo teh bajnih otokov. Objadranje sveta, katerega jc namera,val Magellan, jc iula pot s popolno negotovostjo. Pomorske karte so bile brez prave vrednosti, ladijski inštrumenti eno&tavni, jadrnice brez sigurnosti in brez odpora napram viharju. Zemljepisjc [je bilo v povojih, bil je tudi globus nepopoln ter nenatančen. Potrdilo, da je zemlja krogla, je prineslo človeštvu šele Magellanovo objadranje sveta. Drznega pomorščaka je spremljal nekak naravni nagon, ko se je podal v zapadno smer, da bi poiskal otočje Mollukov. Kralj Karl VI. mu je dal na razpolago 5 jadrnic in v celem 205 mož. Ekspedicija je stalakralja 214.190 mark Dne 15. septembra 1590 jo odjadral adnairal iz luke San Lucar. V Patagoniji v Južni Amcriki je prvič prezimoval. 14 mesecev za tem, ko se je bil podal na pot, je odkril Magellanov preliod, ki spaja Atlanski in Tihi Ocean. Pri križarenju po morju so bili odkriti Fiiipinski otoki. Aprila naslednjega leta je padel admiral v bitki na otoku Matan. Kapitan Janez Sebastijan je prcvzel poveijstvo In je nadaljeval jadranje okoli sveta. Pristal je na ogromnem otoku Borneo, Odkril Molukke, Sunda oto.je, Indijski Ocean in otočje Azorov. Tri leta za tem, odkar so se bili podali pogumni mornarji na pot in prevozili 38.00 morskih milj, so se vrnili na Špansko in izkazali s svojimi odkritji največjo uslugo človeštvu in znanosti. Nadaljnja objadranja sveta. Po prvem objadranju sveta so se upali tudi še drugi na to pot. Najslavnejši med temi je J. Cook, priprost kmečki sin, ki je objadral koncem 18. stoletja trikrat zemljo. Od 1768—1771 se je peljal v zapadni smeri in je odkril na tej poti mnogo otokov v Tihem Oceanu in vzhodno obal Avstralije. Na tej poti mu (je že mnogo koristila takratna najnovejša iznajdba, ki je omogočila potom zvezd določiti zemljepisno dolžino na odprtem morju. Le temu odkritju gre zahvala, da je bil pred Cookom tolikokrat eden in isti otok večkrat odkrit od raznih osei) in za njira pa se ta napaka ni več dogajala. Cookovo drugo objadranje sveta je tudi trpelo 3 leta od 1772—1775. Tokrat se je peljal okoli zemlje od zapada proti vzhodu. Da bi se izognil nevarnim vetrovom, je moral kreniti proti jugu in je zašel v bližino morja krog južnega tečaja. Sedaj je začel iskati veliko južno suho zemljo, ki je obsegala na tedanji karti celi južni del zemcljskc oble . Ko je bil ul)it Cook 1779 med tretjo vožnjo okoli sveta na Havajskih otokih od dornačinov, je še bilo 1% sveta neodkritega. Razig.kati teh 7%, je bil cilj Cookovih naslednikov« Ccokovi nasledniki. Potovanje okoli sveta je napravila ruska ladja »Rurik« v letih 1815—1818. Kapetan te ladje je bil sin nemškega pesnika Kotzebue. Tudi znameniti nemški pesnik Adalbert Chami&so se je udeležil tega potovanjja. Od leta 1838 do 1840 je jadral okoli sveta Framoz S. C. Dumont d'Urville na ladji »L' Astrolabe«. Med leti 1839—1843 se je vozil okoli sveta angleški raziskovalcc J. C. Ross z ladjama: »Erebus« in »Terr.r«. Ross je prvi dokazal, da je krog iužnega tečaja trda zemlija. Parniki in letala. Vsa našteta objadranja &o trpola skoraj zmii'aj tri leta in še več. Ta doba se je znatno skrčila ter zboljšala, ko sta bila prcdana promctu parnik in železnica. Pa še vedno je trajala vožnja okoli sveta več tednov, da mesecev. L. 1889 se je posrečilo njujorški časnikarici Nellie Ply, da je rabila za vožnjo okoli sveta le 72 dni, 6 ur in 10 minut. L. 1913 je zmogel isto pot amcrikanski gledališki ravnatelj John Henry v 35 dneh, 21 urah in 36 minutah. Poleta okoli sveta so se lotili prvič leta 1924. Amerikanska bojna letala so letela okoli sveta 145 dni. Polct sam brez pristankov je trajal komaj 7 dni. L. 1928 so začeli glede poletov krog sveta rekordi. J-ohn Henry Mears je rabil v letalu krog sveta v omenjenem letu 23 dni, 15 ur in 21 minut. Leto pozneje je letcl »Groff Zeppelin« okoli sveta 20 dni in 4 ure. In najnovejša rekorderja Post in Gatty sta porabila za pot okoli sveta 8 dni, 15 ur in 51 minut.