Izhaja vsaki četrtek-jb 8. uh popotdne Rokopisi se ne vra-[ajo. Nefrankovana pisma se ne spre-|emajo. Cena listu znaša za ceio leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. li manj premožne ra celo leto 3 krone, ra pol lota K 160. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-lurini štev. 9. Naročnico in naznanila *.{) ?;«je m a upravništvo v Gorici, Semoniškn ul. št. 16. vonaR- m Slili 'te Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. 1’onte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I, v Semeniški ul. 12, v prodajalni >Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 1-1 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XX. letnik. V Gorici, 31 oktobra 1912 44. številka. le bodimo „dipIomati“! Diplomati so možje, ki za mizo sede In diplome pišejo. Tak diplom so bili (pisali za Balkan. Njega vsebina je bila * fta t ti s q n o t. j. glede Turčije in 'In Lanskih državic na Balkanu se ne muc li; premcniti! Diplomati ne poznajo ne (dej, ne pravičnosti, ne ljubezni, ne vere, pmpak le materialno moč n. pr. kako Inleč streljajo puške in topovi, koliko ludovskega kapitala je investiranega ali založenega, koliko škode in dobička jc Im judovskih borzah itd. Katoliški diplomati so pripravljeni celo Turčijo ščititi »roti kristjanom, če bi bilo to v njih ma-(t-rialno korist. Tako delajo veliki diplomati, ki terskih in narodnih idealov ne poznajo! Imamo pa tudi vse polno malih diplomatov, ki v svojem malem krogu prav |;a isti način modrujejo in delajo. Pokojni L u c g e r je nekoč javno govoril tudi I cerkveni dipl o m a c i j i, ki se peda mej cerkvene stanove. Ali je im-:1 prav? Katoličani, ne bodimo diplomati frez idealov, brez zmisla za pravičnost ljubezen in brez navdušenja za sv. Jero. Naša politika ne sme biti lov z-i liiaterialnimi dobički in koristmi, ampak noj za sv. vero, za krščanske ideale, za liravičnost med narodi in pred vsem za kveličanje duš! Naša politika ne sme bili šahovska igra, ne sme biti topa diplo-liacija, ampak smotreno in značajno, pikdar ne omahujoče delo za dobro Jstvar. Kristus ni bil diplomat, apostoli (tudi ne! Ti so sc žrtvovali za večne id -le in so dali zanje svoje življenje. Niso prašali, kaj poreče svet, niso se zmenili ta posvetno bogastvo, ampak le za repnico in pravico. Kugo moderne diplomacije moramo iztrebiti iz naših vrst. postati moramo pogumni in požrtvovalni apostoli. Diplomacija se ob vsa-Kem vetru prav lahko prekucne, ideje >a so večne in morajo zmagati prej ali Mej. Idej ne premagajo puške in topovi. Eamorejo jih morda nekoliko zadržati, ►k premagati nikdar! Nesrečna diplomacija zatajuje prav večkrat resnico in ravico in spravlja neljube osebe v ('Iran, kakor vidimo sedaj na Hrvatičem, a vselej se na koncu sama sebe pokoplje. Zato ne bojmo se diplomacije, pojujmo se pogumno z znamenjem sv (riža za aubro stvar, za organizacijo •ašega ljudstva in za njega časni in ve-teii napredek. \ tem oziru nam morajo biti za tgled veliki svetniki katoliške cerkve: 'v- Benedikt, sv. Frančišek As., sv. Dojim ik. sv. Ignacij, sv. Ciril in Metod itd. II niso pisarili diplomov, ampak so de- Pisali so prav malo. a delali so ve-M'. \ tem so posnemali Kristusa in a-n°stole, ki so požrtvovalno delali, kate-r|H imena ostanejo skrita. Časopisi torej J" diplomi! A razcepljenost pri kato-'ktm časopisju izvira prav gotovo iz "apačnega diplomacijskega duha. Veli- ko bolje bi katoličani nastopali, ko bi 1 ih glede časopisja bolj složni. Ne bodimo torej diplomati! Za id.--je, za resnico in pravico pojdimo pogumno in složno v ogenj! Bodimo pripravljeni po zgledu Gospodovem, po zgledu apostolov in svetnikov, vse žrtvovati za nauke sv. vere. Ko bi se ne bile katoliške države toliko ukvarjale diplomacijo, bi bile že davno lahko naredile s Turkom to, kar delajo sedaj v svojem obupu jugoslovanske razkolne državice. Ni dovolj to kar delajo sedaj nemški katoliški časopisi, da so proti pravoslavju, treba je Turke izgnati iz Evrope iti Čuvaje onemogočiti v Avstriji! Proč torej z neumno in prazno diplomacijo. ki je v Avstriji že toliko gorja rodila! Goriške ceste v državnem proračunu. Tudi v proračunu za leto 15113. so postavljene razne svote za zgradbo nosili cest in za popravo že obstoječih, bodisi državnih ali okrajnih, na ozemlju goriškem. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo izvedeti, za katere ceste in mostove ter s kakšnimi vsotami hoče vlada prispevati v bodočem letu. 1. Za uravnavo hudournika Dr-ganjščeka pri Idrskem, ki je nevaren tudi državni cesti, je postavljen s proračun iz cestnega zaloga prispevek 18(10 K. 2. Za uravnavo potoka Rio T a-g I i o v Furlaniji bo prispevala država iz cestnega zaloga znesek 00(11) K. 3. Za kanalizacijo ob državni cesti v Solkanu, ki bo stala 14.500 K, bo prispevala država 6000 K. 4. Novi most pri Z a g r a j u na državni cesti bo stal 750.1100 K. Leta 1911 in 1912 je bilo postavljenih v državni proračun 520.000 K: v proračun za leto 1913 pa še ostalih 130.000 K. 5. Preložitev državne ceste med Trnovi m in S r p e n i c o je prora-čunjena na 355.000 K. \ proračun za leto 1913 je postavljen osmi obrok v znesku 75.700 K. 6. Za most čez Vipavo v B a t u j a h plača država polovico stroškov, namreč 7500 K. 7. Za popravo cest pri Bovcu, in sicer med Koritnico in bovško Klužo 3.000 K ter za ono iz Bovca v Pliižno 800 K. 8. Za zvišanje ceste med V i II o V i-c e n t i n o in Termin ob uravnavi Mor-tesine 1.000 K. 9. Za cesto Gor e n j e - C o h i % lokavski županiji plača država polovico stroškov, namreč 5.700 K. 10. Za razširjenje občinske ceste v 7.\ r j a h na Krasu 2.000 K. 11. Za cesto P o I j e-Prapetnobrdo pri St. Viškigori. ki je proračunjena m: 12.500 K. bo prispevala država 5.000 K. Polovica tega zneska je sprejeta v proračun za leto 1913. 12. Nadaljevanje ceste D o I - O 11 i-ca bo stalo 44.000 K. Vlada bo prispevala iz cestnega zaloga 13.000 K. Prva polovica zneska 6.500 K je sprejeta v proračun za leto 1913. 13. Cesta z Livka do državne meje proti Benečiji je proračunjena na 27.500 K. Od teh da država 22.000 K. katerih prva polovica 11.000 K se nahaja v proračunu za leto 1912. druga v onem za leto 1913. 14. Za zgradbo in uravnavo cestne mreže v Brdi h, južno od Reke. vštev-ši cesto po Kožbanjščeku. bo treba 104.000 K. Od teh prevzame država 62.400 K. V proračun za leto 1912 je bil postavljen prvi obrok v znesku 15.600 K. Enak znesek je postavljen kot drugi obrok v proračun za leto 1913. 15. Poprava ceste iz Kanala v Lig (Marijino Celje) bo stala približno 65.000 K, od katerih je prevzela država 39.001) K. Prva polovica v znesku 19.500 K je bila sprejeta v proračun za leto 1912: druga enaka polovica pa v proračun za leto 1913. 16. Zvezna cesta M a r i j i n o C e-I j c-B r i t o f in Vele n d o l-D e b e n je v idrijski dolini bo stala približno 160.000 K, od katerih prevzame država 128.000. K. V proračunu za leto 1912 je bil sprejet prvi obrok v znesku 16.000 K, v proračunu za leto 1913 pa drugi obrok v dvojnatem znesku novih 32.000 K. 17. Zgradba ceste iz D o I e u j skoz S k r I j e v o do ceste, ki pelje z Vrhov-Ija mimo Kobalarja, bo stala 110.000 K, od katerih da država 88.000 K. Od teli je bil v proračunu za leto 1912 znesek 29.(10(1 K kot prvi obrok. Enak znesek je postavljen v proračun za leto 1913 kot drugi obrok. 18. Za cesto od Sred n j e g a (Puž-no, Bizjaki) do Slemen k apel e je preračunjenih 60.000 K. Od teh prevzame država 48.000 K. Prvi obrok v znesku 24.000 K je bil postavljen v proračun za leto 1912. drugi obrok v enakem znesku pa v oni za leto 1913. 19. Cesta od Sl c m e n k a pele v Volče bo stala 148.000 K. Od teh prevzame država 118.40(1 K. V proračunu za leto 1912 je bil prvi obrok v znesku 40.000 K. v onem za leto 1913 je pa drugi obrok v enakem znesku 40.000 K. ' 20. Cesta iz Če p o v a n a čez T r i-b u š o v idrijsko dolino bo stala 160.00)) K. Vladu bo prispevala z zneskom 96.000 K. V proračunu za leto 1912, se je nahajal znesek 24.000 K: enak znesek kot drugi obrok je postavljen v prora čun za leto 1913. 21. Uravnava ceste ob levem bregu Soče od T o I m i n a do K a m n a in most čez Sočo na K a m n e m zahtevajo potrošek 500.000 K. Država prevzame polovico 250.000 K. V proračunu za leto 19)2 in 1913 je sprejet prvi in drugi obrok po 25.000 K. 22. Most med Gradišč e m in Z d r a v š č i n o je proračunjen na kron 315.000. Država prevzame 8(1.000 K. Za leto 1912 in 1913 je postavljen v proračun prvi in drugi obrok po 20.000 K. 23. Za popravo obstoječih in zgradbo novih cest na k r a š k i pl a u o t i, posebno od Pliskovice skoz Brje do Gorjanskega ter dalje do Renč in iz Doberdoba v Zagraj, se računa 403,000 K, od katerih prevzame država 241.800 K. V proračunu za leti 1911 in 1912 je bilo postavljenih 60.000 K, v oni za leto 1913 je prišlo 40.300 K. 24. Cesta s Kami c e, oziroma z Vitovskega vrha, do državne ceste pri S e m p a s u bo stala 75.000 K. Država prevzame polovico, namreč 37.500 K. V proračunu za leto 1913 je sprejet tretji obrok v znesku 18.750 K. 25. Preuravnava ceste od Gr g a rja skoz Z a g orje v R. a v n i c o je preudarjena na 50.000 K. Država plača 30.000 K. Od leta 1910 do 1912 je bilo sprejetih v državne proračune 25.000 K, v oni za leto 1913 je sprejetih še ostalih 5.000 K. 26. Cesta D o b r o v o-V i p o I ž e -St. F e r j a n bo stala 160.000 K. Država prevzame 90.00|i K. V proračune za leta 1910 do 1912 je bilo sprejetih 65.000 K. v proračun za leto 1913 pa še ostalih 25.000 K. 27. Cesta po banj š ki p I a noti od Grgarja skoz Bate, Banjšicc in Kal do Avč je preračunjcna na 380.000 K, od katerih je prevzela država 266.000 K. V proračun za leto 1913 je sprejet peti obrok v znesku 50.000 K. Ohranimo svoje trdnjave 1 Dne 10. julija t. I. je prinesel »Nar. G.« pod naslovom »Denarni trg in zadružništvo« posnetek dr. Krekovega govora pri občnem zboru štajerskega pododbora Zadružne zveze. V tem članku je povedano, kako se trudi industrija, da bi skupila čim največ denarja in kako segajo njene mreže tudi na kmete in sicer z agitacijo, naj se denar vlaga v razne banke. Konečno je povdaril doti-čni članek načelo: kmečki denar za kmet a. Od takrat so se razmere na denarnem trgu silno izpremenile in sicer na vse strani na slabše. Vojsko imamo, katera je zdaj omejena na štiri balkanske državice in na Turčijo, katera pa more spomladi preplaviti celo Evropo.. Prva posledica, ki se že zdaj kaže, je ta, da tisti del naše industrije, kateri je bil glede na svoj izvoz navezan na Balkan, ne more misliti v teni času na kako trgovino s tamošnjinii kraji in zato trpi: obenem so prizadete banke, katere so vdeležene pri dotični industriji. Gospodarsko življenje je pa zvezano med seboj kakor pentlje pri nogavici. Pritisk na eno plat se pozna na vsem. Če sc ena pentlja raztrga, trpe tudi vse druge. Pri- staviti moramo, da je zadnji čas naša država iskala velikokrat denarja na denarnem trgu. Zdaj so v delegacijah dovoljeni novi krediti. Tudi ta denar se bo moral iskati doma v naši državi. ()t> takih priložnostih pritisne seveda še brezvestno borzna špekulacija in tako je umljivo, da postaja denar silno drag. Angleška banka, ki je redno imela obr -stno mero 3'<’, ima sedaj o'm avrtro-ogrska banka bo brez dvojbe v kratkem dvignila svojo obrestno mero od 5' < na (>'., in seveda kredit se bo dobil samo pod najgotovejšimi pogoji. Industrijalec, ki danes išče kredita pri bankah, ga težko dobi izpod 7 S'; Ce se temu priračuna običajna provizija in druge stroške, pride denar vsaj pri nas redno po 9- 12')'. Razmere pa kažejo, da se utegne ta draginja še povečati; saj državni papirji stoje take nizko, da nosijo 4.ST. Posojilo držav se je smatralo vedno za najbolj varno in zdaj, ko država toliko denarja ra!; bo skoro goto morala obrestno mero z i svoje papirje, ki jih izda, nastaviti na c r; <, ec bo mogel finančni minister dohi- 'I udi med Turki so se prikazali ljudje, ki niso več hoteli držati iu verjeti, kar uči turška vera. začeli so piti Uidi vino, kar je po turški veri strogo prepovedano, začeli so hujskati proti s ve jim predstojnikom, s puntom so selo svojega »sultana« odstavili, reci suit -na, ki je njih e e s a r in njih verski predstojnik. njih »p a p e ž«. Mladoturki, to so turški liker:;1 i m teli je že precej, so med Turke to moderno gujilobo zasejali in ž njo brez- vestnost. Kuj je pokorščina, požrtvovalnost, prava navdušenost, nesebičnost, ljubezen do bližnjega in do domovine, tega ne ntore razumeti oni. pri katerem ne najdemo trdne verske podlage. Ko liko žrtev je zmožen ver n ' ri za bližnjega in za domeni a . ! »kr žrtvujejo pa liberalci, vidimo dat’ dan. V l.ozengradu kil je turški m uik p r o s t o z i d a r, ne nav d 1 . lntič eden iz naj', išilt d'-s. jons tev tovo jih je bilo med vodit iji š - ■n. iste baže z »Mladoturki« so sočustvovali vsi naše avstrijski liberalci kot moderni naprednjaki in to ttapre-dnjaštvo morajo čutiti I urki sedaj na svojem hrbtu. Hvala Mogu, da Molgari in Črnogorci in tudi Srbi niso še toliko nagnjili od liberalizmu. »Za križ« so se spustili v vojsko, po e e r k v a h so molili prej, s I u ž b o b o ž j o so opravili, prodno : o šli v boj, »k r š č a n s t v o« in »d o m o-v i n ti« so jim zvezdi vodnici, zato gredo, n a v d u š e n o v boj iu zmaguj:;;', da je veselje. In tako bo povsod. Kjer j ; v e s t ti o s t na podlagi v e r s t v a, tam bo navdušenost, značajnost, moštvo, odpornost, požrtvovalnost, kjer pa verska zavest in versko prepričanje propade tam ne bo drugega, kakor turške bunke! Liberalcem bo pa treba zabičati, naj nakupijo prav veliko n o v i h č c v 1 j e v onim, katere mislijo p o m e h k u -ž i t i s ■ V ' tki, da bodo vsaj lahko bežali, če pride resna nevarno't. ti celo ali vsaj približno nominalni-vsoto. V soboto dne 12. oktobra t. I. je kil na borzah na Dunaju, v Berlinu, Parizu. Londonu in seveda tudi v Budapešti m -črn dan. Industrijski papirji so padli si1-no nizko, tako. da se je samo ta dan vrednost industrijalnili papirjev znižale, za več miljard kron. Najbolj so padli in-dustrijalni papirji v Avstriji. Nekaj zgledov: Pri veliki banki Bodenkreditan-štalt so zgubile delnice od 30. septembra da 13. oktobra vsaka po 112 K, ravno v tem času je zgubila vsaka delnica Donavske parobrodne družbe 240 K. alpske montanske družbe 139 K. Bcrg-o samo srbski uslužbenci. Vojni plen v Kumanovcm iu Sienici.I Srbi so v bitki pri Kiunanoveii«j zaplenili 61 topov. 6 strojnih pušk, V|I v velikih šotorov ter veliko množino voj-T nega materjala in živeža. Pri Sienici f pa zaplenili 13 topov, 4 možnarje t«) mnogo pušk in municije. Bolgari. Prvi boj za Lozengrad (Kirkilise.) I Tvi boji za Lozengrad je bil minobl sredo. Orožne bolgarske granate iz tež-l kih oblegovalnih topov so letele v Lo-I zengrad, iz Loz. pa turške. Mrtvečev ji| bilo na kupe. Preko mrtvih trupel so i.lil Bolgari le naprej prodirati. Turkov sc jel vsled tega polastil grozen strah. Napeli! »o vse žile. z grozno hitrostjo so metali! bombe in krogljc v bolgarsko vojsko. \| Bolgari so šli naprej in naprej. Turški strah. Lozengrad padel. Na grozovit bolgarski pritisk ii;| vsled nadčloveške hrabrosti bolgarski!] vojake je Lozengrad padel v četrtek Bolgarom v roke. Med velikanskim navdušenjem so udrle bolgarske čete v mesto in pognale 'Turke v beg. Poročila pol pravijo, da so Bolgari ujeli v Lozengradil -1(1.(111(1 'Turkov in dva generala. Ostali Turki so pobegnili v smeri proti Garij gradu. — 'Ta bolgarska zmaga je groz-f no učinkovala v inozemstvu. Turki sol vsi iz sebe. Krivdo zvračajo sedaj edeiij na drugega. Veselje v Sofiji. I me 24. t. m. zvečer je bolgarski! vojni minister Kikiforov v Sofiji stopil ki oknu ministerstva in množici zaklical: | »Lozengrad je padel!« »Sovražnik ji popolnoma poražen in je v strašnem neredu zbežal!« »Osvojili smo nebrojivol trofej!« »živela Bolgarija!« »Hurrah! > I Lirrali!« Množice se je polastilo ncpo-| pisno navdušenje. Ljudje se radosti objemajo. Množica sc z zastavami pomika | po ulicah. Pred poslaništvi Grčije, Srbije, Rusije in Anglije so se priredile o-vacije, kakor tudi pred kraljevo palačo. Vsi zvonovi cerkva pojo. Mesto je v| zastavah. Bolgarski boj za Odrin. Kakih 70 km zapadnood Lozcngratlal se nahaja veliko turško mesto Odrin. 'Tu je več turških utrdb. Bolgarske čete so že tudi pred Odrinom, in grozna bit-J ka se bije. Turki upajo, da zabranijn ] Bolgarom pohod v Odrin. Ali kakor kažejo znamenja, sc varajo, kajti Bolgari I so sc z vso srditostjo vrgli na Odrin.] Bolgari pri Odrinu. Iz odrinske okolice se poroča, da >n| bolgarski topovi zažgali del mesta 0-drin. Bolgari so zasedli tri forte: Larašl kjer so ujeli 1800 Turkov, Havaras in| Sufilar ter zunaj mesta ležečo železniško postajo. Padec Odrina pričakujejo I cd dneva do dneva. Bolgari najbrže ne] bodo dolgo oblegali mesta, marveč bodo vrgli nanj kakor na Lozengrad. Padec Lozengrada. V Carigradu je napravil padec Lozengrada najmučnejši utis. Merodajni krogi niso hoteli verjeti, da se je to zgodilo. 'Turške vojake pri Lozengradu i«-’ popadla grozna panika. Nekaj poraženih turških vojakov je pričelo bežati: ko so to zagledali drugi so tudi oni počeli bežati. Panika se je razširila kakor (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu £isfu“ šl. 44. z dne 31. oktobra 1912. ogenj in nakrat ju bežala vsa armada. Zastonj sc je trudil Muktar paša, da bi ustavil bežeče. Sam se je hotel vrniti z generalnim štabom na bojišče. Vse na-vduševanje in rotenje je bilo zaman, /delo se je kot bi lo ne bili turški vojaki, marveč bolgarski iu srbski, ki nočejo streljati proti svojim osvoboditeljem. Zatrjuje se, da so našli Bolgari med zaplenjenimi rečmi Muktar paše tudi popoln turški vojni načrt. Bitka pri sprednjih fortih Lozen-grada je pričela dne 23. t. m. zjutraj. Ob 4. pop. je pričel naval z bajonetom, ki je končal ob 6. uri zvečer vsled močnega dežja. Po noči so poskusili Turki izpad, so bili pa zagnani nazaj. Drugo jutro t. j. 24. t. m. se je pričel splošni naval in okolo 11. ure se je mesto udalo. 16.000 mrtvih. Poroča se, da je padlo v bitki za \.uzengrad 10.000 mož. Turški vojaški viak zaplenjen. Bolgari so pri Baba-Eskiju zaplenili iz Carigrada prihajajoči turški vojaški vlak, ki je vozil vojaštvo, vojni material in živež proti Odrinu. Lule-Burgas, Eski-Baba in Bunar-Hi-sar v bolgarskih rokah. Iz Lozengrada je tamošnja bolgarska armada pričela neprenehoma zasledovati bežečega Turka. Pri tem so dospeli, kakor se porota, celo v Lule-Burgas, ki leži skoro ob reki Ergene. Tildi foki-Babo so zavzeli ter tako prestrigli Turkom pot v Carigrad po železnici. Turški oddelki so se umaknili tudi proti Hunar-Hisar-ju. Bolgari so jih zasledovali ter zasedli še to mesto. Prelaz Kresna in Stiplje bolgarsko. Zapadna bolgarska armada je zasedla ob reki Struma prelaz Kresna. Proti Makedoniji prodirajoča bolgarska armada je dospela že do Stiplja ter je zasedla. Bolgarski plen pri Kirdžalu. Bolgari so pri Kirdžalu zaplenili 1 milijon patron, 40 zabojev granat, IN.000 kg moke, 60.000 kg žita in 3(1.0(10 kg ječmena. Zadnje vesti. Po dvednevni bitki so Bolgari premagali turško glavno armado, ki se je spustila v divjem begu proti Lule-Bur-gasu. Grki. Prodiranje Grkov. Grki, od katerih nikdo ni pričakoval, da bodo imeli posebnih vspehov, pi odirajo neprenehoma v turško ozemlje. Po zavzetju Elasona so prodrli do Larantoporos in Servie. Potem so neprenehoma podili Turke pred seboj do mesta Kozanikateroso iztrgali Turkam iz rok. Generalno poveljništvo se je premaknilo v to mesto. V torek so Grki po ljutem boju zasedli tudi mesto Verria. Železniški promet med Verio in Bitoljem ie prekinjen. Grška ilota se tudi že gib-bljc. Pred Kavalo so videli dve grški Križarki, ki sta se podali potem proti Aihos-u. Potem so Grki blokirali tudi turško obal do Butrotosa. V tpiru izvršujejo Turki strašna grozodejstva. Turni. Splošni poraz Turkov, Turki so povsod poraženi. Na vsei črti se umikajo. Samo bkadar se še drži. Zapadne turške vojaške čete se koncentrirajo pri Solunu in Seresu. Zapadne pa pri Corlu. V okolici Corlu nameravajo lurki postaviti se resno v bran. Ce še ,;mi pogorijo, se bodo morali umakniti l)roti Carigradu, ki je obdan od dveh 'rst trdnjav. Prva iu važnejša se na-Ik 'a v višini mesta Cataldža. Tam sc bo bila najbrže odločilna bitka, ako ne bo-‘I'1 poprej že posredovale velesile za Ml|r. kakor se v zadnjem času vedno po-Kostejše sliši. Politični pregled. Državni zbor. V torek je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o prvem čitanju proračuna. Ta dan je zopet posegel v razpravo tudi ministerski predsednik grof Stiirgkh, ki je nekako odgovarjal na razne interpelacije v zadevi dogodkovna Balkanu. Grof Stiirgkh je med drugim izjavil: Značaj naše zunanje politike je slej-koprej v zmislu naših tradicij popolnoma miroljuben. Avstrijska monarhija, iv svoje miroljubne tendence pokazala že v začetku, ko se je šlo za to. da se izbruh vojske prepreči. Spričo sedanje vojske bo naš zunanji urad v najtesnejši zvezi z našimi zavezniki iu v sporazumu z vsemi ostalimi velesilami delal na to, da se v pripravnem trenotku posreduje, da se konflikt čimpreje konča. Rezultat dosedanjih tozadevnih pogovorov daje upanje, da bo to prizadevanje imelo vspeli iu da se bo posrečilo monarhiji blagoslov miru ohraniti. Glede na interpelacijo poslanca Perncistorfa, ki zahteva, da mora mir v vsakem slučaju ohraniti, odgovarja min. predsednik, da zunanje miiii-sterstvo ne zasleduje nobenih agresivnih ciljev, toda treba je pripomniti, da princip ohranitve miru v vsakem slučaju in za vsako ceno ne more biti brezpogojno načelo monarhije, ki ima sicer skoziinskozi miroljubne tendence, a mora kot velesila misliti tudi na varstvo svojih upravičenih interesov. Kar sc tiče interpelacije o mobilizaciji, izjavlja ministerski predsednik / vso gotovostjo, da se niti ne o ja č ti jv mirovno stanje, kaj še. da sc mobilizira. Nato sc je nadaljevala budgetna debata. Včeraj je poslanska zbornica zaključila razpravo o prvem čitanju državnega proračuna. Danes je zopet seja, potem bode pa zasedanje odloženo do 12. nov. t. I. Izvolitev delegatov. V torek je poslanska zbornica izvolila delegate’ za prihodnje delegacijsko zasedanje, ki se bo pričelo dne 5. nov. Izvoljeni so bili za Goriško-Gradiščan-sko posl. Fon, za namestnika pa posl. dr. Gregorčič; za Trst Pittoni, za namestnika Olivo; za Istro Spadam, za nam. pa Candussi-Giarda. Darovi. Jubilejni darovi za Slove n sko Sirotišče: P. n. gg. Jernej Kopač, svečar H) K; za prodane razglednice 2 K 20 vin.. Pavel Kristančič, cestar Biljana 50 vin.; za prodane podobice 5 K 26 vin.; Ivan Leban, Podgora 32 vin.; Miha Brezigar, Pevma I K; Meta Podgornik 20 vin., Andrej Mrevlje, Tabor 25 vin.; v nabiralniku v kavarni »Central« 3 83 vin.; I5. n. g. dr. A. Pavlica mesto venca na grob .los. Kosec-a It) K. Namesto venca ua grob svojemu nepozabnemu župniku preč. g. Josipu Kosecu daruje županstvo Kamnje 20 K (ravno toliko tudi za slovensko »Aloj- zijevišče«). Domače in razne vesti. Na znanje. Cenjeni naročniki, ki smo jim poslali poštne položnice, so se večinoma odzvali iu poslali dolžno naročnino. Prosimo še one, ki niso še poslali. naj poravnajo malenkost čimpreje. Novi naročniki naj nam naznanijo, ako nisuo njih naslove pravilno napravili. Uprava »Prim. Lista«. Prevzvišeni knez-nadškof je končal kanonično vizitacijo v loč niškem dekanatu. Iz vseh občin nam poročajo, kako slovesen iu prisrčen je bil povsod sprejem. Prevzvišeni je imel v vseh občinah govor. Po končani birmi je povsod obiskal tudi pokopališče in molil za ranjke. Psovka »Pfaif« (Sar) kazniva. Dne 31. julija t. I. se je vršila v Trgu na Koroškem obravnava g. provizorija Severina .laborniga zoper Matijo Tlialmei-nerja, ker ga je v družbi psoval s psovko »Pfaff«. Obtoženec je bil oproščen. Pri vsklicni obavnavi je pa deželno sodišče dne 2iS, m. m. prizivu ugodilo in obtoženca obsodilo po S 4%. k. z. z ii-porabo §§ 266., 261. k. z. v denarno globo 10 K in po 389. in 390. kaz. pr. r. v povračilo sodnih stroškov v I. in 2. in-štanei. Naše občine za ranjene vojake na Halkaiui. Po mnogih občinah na Goriškem so se osnovali odbori, ki nabirajo darove za slovanske ranjence na Balkanu. Denar pošiljajo ali naravnost »Rdečemu Križu« v Crnogoro, v Bel-grad ali v Sofijo, ali pa goriškemu društvu »Rdeči Križ«. Rojakom priporočamo, naj za to humanitarno napravo darujejo po svojih močeh, da bodo s tem lajšali bolečine in gorje našim slovanskim bratom, ki se bojujejo za zlato svobodo. Podkupovati glasove pri volitvah se nc sme. Tako je razsodilo najvišje sodišče v pravdi proti II osebam iz Mu-školi v Furlaniji, ker so o priliki državnozborskih volitev podkupovale glasove za laškega liberalnega kandidata lišaja. Najvišje sodišče je potrdilo razsodbe prve in druge stopinje, vsled katerih je bilo II mož iz Muškola obsojenih od 2 do 14 dni. Lep vzgled! Ljudje, zapomnite si! Lovska nadlega. Posestnik nam piše: Prav je imel posl. Fon, ko je rekel svojčas v deželnem zboru goriškem, da je treba zajce pokončati. Da bi videli sedaj črede lovce, ki se celi božji dan podijo za enim zajcem! Koliko škode napravijo posestnikom! Ves »popešta-jo«, posebno ko kolovratijo po polju ob deževju. Posestnik pa mora molčati in gledati, kako lovska nadlega pokončujc kmetov trud. Jaz za svojo osebo sem za to, naj se zajce pokonča prej ko prej. najsibodi še zanjkami ali s streljanjem. Zajce loviti naj bo vedno dovoljeno. V enem letu bo ta divjačina pokončana. Posestnik ima dvojno škodo: eno, ker mora nad pol leta rediti zajce na polju za mestne lovske gospode, drugo ker mu ta lovska nadlega vse »pomandra« na polju, ko sc jih do 20 podi za enim zajcem. Naši poljski čuvaji. (Z dežele.) Naše občine imajo plačane iu zaprisežene poljske čuvaje, ki opravljajo svoj posel v zadovoljstvo ali nezadovoljstvo Občinarjev. Imel sem priliko govoriti s par poljskimi čuvaji z dežele, ki so tožili o slabi plači, o napornem delu itd. Med drugimi pritožbami so mi tožili tudi n tem, da nekatera županstva nič ne kaznujejo občinskih tatov. Čuvaj je tožil: Kaj pomaga, če naznanim županstvu tega ali onega tatu, a ga ono nič ne kaznuje. S tem se daje tatovom potuho, iu mene se ti dolgoprsteži nič več ne bojijo. Zal, da je tako v mnogih naših občinah. Zato pozivam naša sl. županstva. Tatove kaznujte! Cast poljskega čuvaja varujte, kajti le na ta način sc dolgoprstim uzmovičem pride do živega. Mohorjani! Kmalu dojdejo knjige družbe sv. Mohorja. Ob tej priliki lahko naberejo naši p. n. poverjeniki marsi-kako svotico za naše zavode in šol e. V Gorici se bodo nabirali darovi za »Slovensko sirotišče«. Prošnje za brezobrestno posojilo v obnovitev po trtni uši uničenih vinogradov je treba vložiti pri c.- kr. okr. glavarstvu najkasneje do 15. nov. leta 1912. Županstva so naproŠena. naj dajo kmetom potrebna navodila. Letos je na razpolago znesek 125.000 K. Cena sladkorju padla. Cena slad korju je padla in sicer od K 1.08 na 96 vin. kilogr. To velja za sladkor v Kvadratnih koščekili. A tudi cena sladkorja v stolpčkih je padla od K I na 92 vin. kilogr. Bolgarska narodna pesem. Ko so naši bratje Bolgari premagali dne 24. t. m. pri Lozcngradn blizu reke Marice Turke, so vojaki, navdušeni po veliki zmagi, peli to-le narodno pesem: Šumi Marica Okrvavljena, Plače vdovica IJuto ranjena. Marš, marš, generalu naš. Raz dva, tri napred Bngari! Vojniči mili, Napred da vrzamo. Sa sički sili Balkan, da minemo. Marš, marš, generalu naš, Raz dva, tri napred Bngari! Vidite, despoti. Generala našeg, Cujte, pjevajte Aleksandra marš. Marš, marš, generalu naš. Raz dva, tri napred vojnici! Trtiba niz goru. Zasvira napred. Ura! Ura! Ura! marš napred! Marš, marš, generalu naš. Raz dva, tri napred Bugari! Vojaki v pomoč kmetovalcem. List čeških agrarcev »Vcnkov« poroča, da sc jc obrnilo več poljedelskih zadrug in organizacij na Češkem na svoje državne poslance, naj bi ti prosili vojno inini-sterstvo, da isto dovoli, da gre lahko vojaštvo kmetom pomagat spravljati , krompir in repo .kjer drugih delavcev ni mogoče dobiti iu je pridelka precej dosti. Splavljenje nove križarke »Saida« se jc izvršilo v soboto predpoludne v Tržiču. Kumovala je ladji soproga tržaškega namestnika, princezinja Frančiška Hohenlohe. Slavnosti se je udeležilo veliko število odličnih oseb. Navzoč jc bil tudi naš knezonadškof prevzvišeni g. dr. Sedej. Nosljačem na znanje. Sliši se, da jc tobačna uprava odredila, da se bode po-čenši z novim letom prodajal tobak za nosljanje v malih papirnatih vrečicah zavit, v katerih bo tobaka za dva, štiri, šest, osem ali deset vinarjev, in tudi več. Cerkniški dekan nevarno obolel. — Iz Cerknice sc poroča, da je preč. gosp. dekan Fr. Kunstelj nevarno obolel ter da se je bolezen v zadnjem času precej poslabšala. Nevarno je obolel dubrovniški škof dr. Marčelič. 381.000 oseb so pomorili Turki, večinoma kristjanov v zadnjih 50 letih v svojem cesarstvu. Koliko zločinstev! Maščevanje mora priti! Usmiljena sestra Marija Podlesnik iz Ljubljane se je podala na balkansko bojišče na pomoč ranjencem. Tragična usoda je doletela bclgraj-skega zdravnika dr. Stefanoviča, ki jc bil tudi kot sanitetni zdravnik na bojišču. Ko je namreč onvezoval nekega ranjenca, ga je neki Albanec zabodel z mečem v srce. Zakopali so ga v Bclgradu, kjer jc njegova smrt vzbudila splošn i sočutje. Krščanstvo na Japonskem vrlo napreduje in se tudi prav visoko ceni. Vsi povdarjajo pomen in veljavo moralne, krščanske vzgoje, ki je tudi gospodarsko in socialno velikega pomena. Misijonarji pravijo, da ne bo dolgo, ko bo celo Japonsko združeno v krščanski veri. Pridelalo se je letos na Ogrskem 4ft milijonov kvintalov pšenice. 13 milj. kv. rži. 15 milj. kv. ječmena. II milj. kv. ovsa. 4o milj. kv. koruze in 50 milj. kv. krompirja. Medved je ušel na postaji v Knittc feldtt iui zborujem Štajerskem. Medved je hil namenjen za neki cirkus v Beljaku in zaprt v lesen zaboj. Ponoči je ko žuliar razdrl svojo ječo in šaril po skla dišču. Naletel je tudi na več sodov mošta, kateri mu je tako zadišal, da je nekaj sodov prekucnil in potrl, da se je mošt scedil po tleli, nakar si na je mrcina pošteno privoščila. Nekateri delavci so kmalu zapazili, kaj se je zgodilo, a nikdo se ni upal v skladišče. Brzojavili so nato v Beljak po krotilca, ki je šele spravil zverino zopet na varno, lacar je napravil na moštu baje okoli 200 K škode. Jukič-a, ki je bil pomiloščen v dosmrtno ječo, so v soboto zjutraj prepeljali v kaznilnico v Lepoglavi. Ostalim sokrivcem Jukič-a je bila kazen znižana na 3—4 letno ječo in so bili prepeljani v kaznilnico v Mitroviči. V 20 jezikih se tiskajo časopisi v New-Yorku. Stenski koledar /a leto 1913 je izšei v lepi izpeljavi v J. Krajec Nasi. vNovem mestu. Cena 40 vinarjev, s poštnino Ul vinarjev več. Konec vojske na Balkanu naj bo tak ali tak, gotovo je, da ne more imeti nobenega vpliva na dobitke turških srečk, zavarovanih na povsem gotovih dohodkih turške države, ki stoje pod posebno evropsko kontrolo, katera vestno zastopa koristi upnikov utrške države, med katere se štejejo seveda tudi posestniki turških srečk. Prihodnje žrebanje turških srečk se bo vršilo dne I. decembra t. I., pri katerem bo izžreban glavni dobitek 4UU.OOU frankov. Uotičnike, ki že imajo turško srečko ali pa ki žele naročiti druge cenejše srečke. opozarjamo na posebno ponudbo s oglasu »Srečke v korist Slovenski Straži«, ki bo izšel tekom prihodnjih dm. Kakor že znano, daje pojasnila in sprejema naročila za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg št. 19. Listnica uredništva. Ug. dopisnikom iz raznih krajev: Zaradi pomanjkanja prostora: Prihodnjič. Mestne novice. Zaupniki »Slovenske družbe sv. Rafaela«. Odboru »Slov. družbe sv. Rafaela« v Gorici bi bilo zelo ustrežene, ko bi se v krajih, kjer je izseljevanje v navadi, dobile osebe, ki bi hotele sprejete službo zaupnikov. Ti riaj bi posredovali mej odborom iti izseljenci. Slovenska družba sv. Rafaela v Gorici nam naznanja, da daje slovenskim izseljencem vsa potrebna navodila brezplačno g. dr. Franc Pavletič, odvetnik v Gorici, v hiši »Centralne posojilnice«. Vsa druga pisma kakor tudi denarne prispevke sprejema g. dr. Ličan, prof. bogoslovja v Gorici. Udje »Slov. družbe sv. Raiaela«. Odbor »Slov. družbe sv. Rafaela« vabi vse dobromisleče naj pristopijo k družbi ter jo tudi gmotno podpirajo. Vsako še tako vzvišano delo potrebuje denarnih sredstev. Članarina znaša le 2 K na leto. m Gospejnemu pomožnemu društvu Rudečega križa za Goriško in Gradiščansko je došlo doslej od raznih daro-valjk in darovalcev 768 K 20 vin. za pomožno akcijo avstrijske družbe kadečega križa na korist ranjencev vseh na Balkanu vojujočili se narodov. Kavarna »Central« ni prešla v laske roke. Naše zadnje poročilo je slonelo na krivi informaciji. Kavarna . Central« je sicer, kakor smo poizvedeli na pra-vem mestu, na prodaj, a ni še nikomur prodana. To ponavljamo z veseljem želeč, da bi tudi za naprej ostala v slovenskih rokah. m Odprti lekarni. Jutri bodete tudi popoludne odprti lekarni: Liberi-P o ii to ni. Prihodnji teden pa bodete imeli ponočno službo lekarni: Girou-c o I i - K ii r n e r. Iz goriške okolice. Obdarovani posestniki iz goriške okolice. Na konjski rastavi v Gradiški dne 23, septembra t. I. so bili obdarovani tudi sledeči posestniki iz goriške okolice: 1. Za oplemenjcnc kobile sta dobila deželni darili Pelos Jožef iz Vrtojbe 30 K in Koglot Ivan iz Vrtojbe 20 K. 2. Za žrcbice pa so bili obdarovani sledeči: Blažiča Jožef, Št. Peter, državno darilo 10 K, deželno darilo |o K in svetinjo. Deželna darila po 20 K sta dobila Lasič Jožef in Nemec Jožef oba iz Vrtojbe. g Solkan. (Ujeta tička.) V gostilni »Pri zlati kaplji«, ki je last g. Milost so v nedeljo ponoči zasačili dva uzmoviča. Enega so zasačili v kleti, drugega pa v podstrešju. Spravili so ju pod ključ. Omenjena dva nepridiprav sta baje železničarja. g Iz Št. Ferjana nam pišejo, da je za enega pismonošo v tamošnji občini veliko dela. Plača nikakor ne odgovarja delu. C. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu mora temu odpomoči. Župan odstopil. Kakor doznajeiuo. se je župan iz Mirna, Vincenc Fcrlc-t i č odpovedal županski časti. Otrok zgorel. Minulo nedeljo se je imela obleka 4-letnemu otroku nekega posestnika v Ušjali nad Rubijami. Otrok je vsled dobljenih opeklin drugi dan umrl. g Zečetek regulacije Soče. Iz Sovodenj nam pišejo: Regulacija Soče se bo začela v Sovodnjah ob izlivu Vipave v Sočo. Delo se bo pričelo v 14 dneh. Načrt regulacije je tak, da le ob izlivu Vipave v Sočo ostane obrežnega sveta, po katerem je dosedaj Soča drla okoli 20 starih njiv. Tehnična ekspozitura v Gradišču ob Soči je kupila te dni v Sovodnjah HO vozov vrbovja, ki rase na sovodenjskem občinskem zemljišču Fnako je kupila ob izlivu Vipave v Sočo kamnolom, last družine barona Bian-chi. Z somljenjem komenja se bo kmalu začelo. Zdi se, da bo tehnična ekspozitura najela za delo domače delavce in voznike. Le želeti je. da bi se to zgodilo. Sečnja kupljenega vrbovja se bo začela prihodnji teden. Torej regulacija Soče, ki bo stala nad 11 milijonov kron se začne v Sovodnjah v prihodnjih dneh. Dal Bog, da bi se tudi srečno končala v blagor našega ljudstva. g Renče. Naša »Hranilnica« je štela koncem 1. 1912. 421 članov. Prometa jj imela K 1M4.S4I.7I. Čistega dobička K 604.37. Rcservni zaklad znaša K 7198.40 Načelnik posojilnice je g. Franc Luke-žič. — g Prvačina. Kat. slov. izobr. društvo in telovadni odsek »Orla« bodeta imela v nedeljo, dne 3. novembra redni letni občni zbor. Ob tej priliki bode tudi predavanje. Člani in članice pridite polnoštevilno v društveno dvorano. Iz ajdovskega okraja. Pogreb župnika Josipa Kosec-a. Pod \ rtovinom je čakala v petek dne 25. t. m. ob lo. uri predp. duhovščina in o-gromna množica ljudstva s celega Vipavskega na prihod mrtvaškega voza z zemskimi preostanki župnika Josipa Koseča. Udeležba je pričala, kako' priljubljen je bil pokojni župnik Kosec. J akega pogreba ni videla še Vipavska dolina. Pogreba se je udeležilo 21 duhovnikov. Govor v cerkvi je imel preč. g. dekan črniški Murovec. V cerkvi sta pela dve pesmi žalostinki pevska zbora iz Kamenj in iz Rihcnberga. Istotako tudi na grobu, kjer je bil spet govor. Kot zanimivost povemo še, da je pokojni župnik Josip Kosec imel prvo sv. mašo d n e 14. o k t o b r a 1888. i n z a d n j o t tl d i 14. o k t o b r a let o s. Počivaj v miru! a Požar v Vel. Zabijali. Ze pretečeni teden je zgorel v Vel. Zabijali hlev Marije Troha. Bil je zavarovan. a Nagla smrt. Kap je zadela v Vel. Zabijali dne 19. t. m. Andreja Slejko in sicer ko je zapazil, da gori hlev Marije Troha. Vipavsko vino. Cena vipavskemu vinu je spet poskočila. Sedaj je 52 K hektoliter. — Sicer pa vina na Vipavskem je še. I/. Črnič nam poročajo, da se je tedni konstituiralo tamkajšnje novo izvoljeno občinsko starešinstvo. Za župana je bil soglasno ponovno izvoljen dolgoletni župan in veleposestnik gosp. Leop. Bolko. Za podžupane pa so bili izvoljeni in sicer: Cigoj Jožef iz Črnič št. 37, Ušaj Anton iz Batuj št. 48, Krkoč Anton iz Sela št. 84, Krušeč Jožef iz Batuj št. 28, Vetrih Ivan iz Batuj št. 64, Bavcon Anton iz Črnič št. 46. Ušaj Leopold iz Ravne št. 5, Majti Albert iz Sela št. 24. — Novemu g. županu in vsem gg. podžupanom čestitamo na izvolitvi. Poštni voz je šel preko nog nekega moža blizu Ajdovščine. Ogniti se je hotel dvema vozovoma, ki sta se srečala, a je revež zadel ob grušč ob cesti, se tako spodtaknil in padel pod kolesa poštnega voza. K sreči poškodbe niso prav hude. Iz tolminskega okraja Otrok je zgorel v Poljubinju pri Tolminu. Mati ga je pustila samega pri ognju. Otroku se je imelo krilce in po njem je bilo. Ribe v Bači in v potokih Koritnice. (S Tolminskega.) Da so v naši reki »Bača« in v potokih Stržišče, Koritnica iu Kneža izvrstne ribe, postrvi je znano. Da se riboreja izboljša, so se tukaj borili gg. od deželni vlade v Ljubljani. Zakupnik ribolova je sedaj nekaj let g. S. Kemperle v Hudajužni. Odstopil je en del ribolova prečast. gosp. N. Klein-dienstu, župniku v Begunjah. Ker sc bode torej ta gospod večkrat mudil v Hudajužni, dovolil mu je prevzvišcui knezonadškofijski ordinarijat, da bo smel maševati v spominski kapeli sv. Barbare v Hudajužni in to le ob delav?* nikili, kar je bližje ljudstvo z veseljem sprejelo naznanje. Iz komenskega okraja. km Strela, fiz Kostanjevice.) V petek 25. t. m. okoli 4. ure popoludne je treščilo v naš zvonik in farovž. Strela je napravila nekaj škode na zidovju in na steklih, v farovžu in cerkvi. Druge škode hvala Bogu ni bilo. Bližnji prebivalci so se zelo prestrašili, kajti treščilo je z veliko silo. tako, da so nekatere živali po bližnjih hlevih natla padle. km Škrbina. Letos smo imeli tu že tri plese. No. tretji ples je bil > fajn« in so tudi zanj nabrali mnogo kronic. Pravijo, da črez 1000. Res sc nam ne godi slabo, ako pomislimo, da žrtvuje 620 duš naše fare tako sveto v enem popoldnevu za zabave. Še celo francoski kralji se lahko merijo z nami v teni pogledu. Pri takih rečeh je vse pokoncu: žene. moški, dekleta in mladeniči; mož-narji pokajo in domov pa nosimo krv ave srajce. Orožniki nam pobirajo revolverje. I/ zapora hodimo potem v zapor. Naj pa kdo reče, da to ni napredno! km S Krasa. Terana po Krasu je letos le malo. Refošk se je plačeval po 40 kron kvintal. Kupci refoška so izjavili, da bode teran po 80 K lil. km Tolpa tatov in zavratnih napa. dovalcev. (Iz Vojščice.) Po Krasu klati tolpa tatov, ki vdira v poslopja, ter krade in ropa. Napada tudi na po. tih. Pri belem dnevu ni človek varen Pretekle dni prišla je ta tolpa tudi na Vojščico — in sicer najprej k cerkv iu k farovžu. Bilo je ob 2. popolnoči. N, dvorišču, v »Tabru«, je nekaj zaropo-talo. Bilo je ob dneh strašne burje. Pes začne nenavadno močno lajati. Č. g. vi-kar se je zbudil in ustal. Mislil je na prvo, da je »prcvidenga«. Ali temu ni tako. Bili so tatje. Dasi v veliki ne varnosti življenja in v strahu šlo se je dol v kuhinjo in našlo se je vrata deloma že odprta. Tatje so vdrli s »stango« in »pikonom«. (i. vikar začel je takoj streljati z revolverjem z okna svoje spalnice. Tedaj so hudobneži pet odnesli. Prišli so po vrtu, se tam pošteno nazobali, odprli dvojna vrata in od tam so šli na svoje peklensko delo. Ko je napočil dan zapazilo se je šele, da so hoteli vdreti tudi v cerkev. A to se jim ni posrečilo! Odprli so se silo eno ključavnico in sicer s »pikonoim, a druge niso mogli, ker je v steno ude-lana. Kaj bi bili naredili, če bi bili v drli v cerkev! Gotovo strašno zločinstvo in božjirop. Cerkev je sicer prav uboga, ali tat že najde. Zato išče. Groza je misliti, če bi bili vdrli in odprli tabernakelj! Hvala Bogu. hujšega ni bilo! Vsj občina je prestrašena in ogorčena. Čeravno je cerkev v nevarni samoti, ne pomni noben človek kakšne tatvine pri cerkvi. Ko niso tu nič opravili, so šli k farovžu, od farovža v klet. Tu so vzdignili vrata in klet odprli. Popili so par litrov vina. Druge škode ni. Od »Tabra« so šli ob 2. in pol k| »tabakarni«, pa so bili po klicu hišne-) ga gospodarja odgnani. Od tam podali so se k sosedu. Tu so s koli izruli železa z okna in šli v hišo. Toda na lajanje, psa, vstala je gospodinja in tatje so ube žali. Odnesli so le par »šolnov« in pusti Ii spoštovani družini velik strah. Na bližnji c. kr. orožniški postaji v Komnu sta menda samo dva orožnika! Kaj je to! To je pač premalo za sedanje čase! Iz korminskega okraja. kr Iz Brd. — V Višnjeviku je imel biti 27. oktobra vsakoletni običajni ples. Kaj pa so f a n t j e namesto plesa nare dili? — Fui so rajši zbrali za sv. mašo, ki so jo 28. okt. na prav slovesen način imeli v Gradnem. In drugi? O neka terili se sumi, da so šli in so v noči od nedelje na pondeljek izruvali vse lesene križe na šlovrenskem pokopališču ter jih raznesli na vse kraje... Ti pač niso več ljudje, ampak divje hijene, ki še mr ličev ne puste v miru. Morda se posre-j či, da orožništvo najde zločince... P: porečete: Odkod ta zloba in zdivja nost? Odgovor: To je sad brezverskegs časopisa »Svobodna misel«, ki se čit: tam okrog____ kr Roko mu je puška razstrelila. zavreto se popravi kakor UIIIU, tudi odvzame se prevelika množina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo „Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje. JOSIP TERPINj naslednik Antona Potatzky I v Gorici na sredi RaStela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje, Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. J7”dor hoče imeti pristno angleško blago za -**• obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra Antona Kruši č, Gorica Tekališče Franca Josipa it. 39 ali pa na Tržaški ulici št. 16. Se priporočam velečastitim duhovnikom in drugim cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, ker izdelujem vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letni čas. Vzorci na razpolago. Prave Čebe In o - v ošče n e sveče in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč. MED za pitanje čebel in za z d r a v i 1 o priporoča udani J. Kopač, svečar v Gorici. | Postr TVRDKA 0. ZflJEC trgovina z železjem v Gorici v hiSi „QoriSkc ljudske posojilnice17 (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeliave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe. žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike. peči, kuhinska in hišra oprava. Postretba točna, domača in cene konkurenčne. = - Prosimo * ah lev ati listke blagajne radi kontrole. ■ »Ljubljanske kreditne banke11 se bavi * vsemi v bančno Btroko spadajočimi posli.- j Sloge na knjižice obrestuje po !>/,•/,, vloge v tehočem računu po dogoBoru. Delniška glavnica K 8,000.000. CGIltPclla, V Ljubljcini. — Rezervni zaklad K 800.000. ■ - — PODRUŽNICE: Celje. Celovec, Gorica. Sarajevo. Split, Trst. -- J. MEDVED GORICA priporoča najtoplejše svoje obširno podjetje zgofovljenih oblekah, čevljih in klobukih. — Princip trgovine: Sfrogasolidnost, stalne cene. Vsi, ki ste skrbni možje in očetje! Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prl-hodnjost svojih otrok ? Potem pišite ^Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župniku HASEJA o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj 90. 57, 48, 30, .ifi. Gradec .38, 62. 76, 68, 21. čala vsake vrste natančno po zdravniških pred-piših in brez, kakor tudi tlakomere, toplomere, kompase, različne mere za vino, mleko in žganje itd. Vse po najnižjih cenah pri trvdki Aleksander Ambrožič. urar in trgovec z zlatnino in srebrnino in optičnimi predmeti. 0 0 R 10 A, GOSPOSKA ULIOA št 16. (Prej Korso Verdi 26.) SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«! Traklno Oltokfllevo jetrao olje. Poaebao aredatvo prot! praaim bo-lezalm in nploAnl tele*nl slabosti. Iz vrv* steklenka teira olj* na ravnomfne barve po K 110, bele barve K i. Trsklao leltzaato Jetrmo olje. Rala tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se železnim jodee^m. S tem oljem ae otdravijo v kratkem čaaa i fotovoetjo vae kostne boleini, litini otroki, golie, malokrvnost itd. ===== Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. ===== Opomba. Olje, katerega naropam dlrektao Iz 5orve*IJe, prelile se vedao t mojem kem. laboraUrJi predao n« napolnijo eteklealre. Zato zamorem Jamčiti avojlm M. odjemalcem gleda čisto U la stalae aposobaoatl za zilravljeaje. CriHtofoletlijeva pijača i« kine in železa. Najboljši pripoatčtk pri zdravljenju • trškim« oljem. =— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ——= 300000000000000 ©r~~~ i© • Goriška zveza I gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zarezo posreduje pri natopil tinetijsiih potrebščin in pri prodaji -v ‘/vj kietjjstik priilelioi. 'V -v- -v* Zalega je v hiši ,,CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici. TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32 “m! O C'* o. u C 2 — o £2 ■d = eu o 3 tfl X. a o & o c C. kr. priv. kroji Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek vsakega stanu, po najnoveji,-m kroji:. .Vajvečja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporoča sl. obč.istvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vs: kdo sam. da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blaeo na meter, kakor tut’ gotove obleke za gospode, dečke in otrok**. M. POVERAJ Gorica — Travnik 6t. 5 — Gorica (1 za moške, ženske in otrokt J. Drufovka- Gorica (gosposka ul. 3, nasproti JVtont VIKTOR TOFFOLI -• ČORIO prva zaloga 0ljl£0V6gčl Oljži = Via Teatro 16.— Via Semlnarlo 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Tlizza, Onegli Cene so sledeče: Jedilno olje......................... Namizno olje......................... Istrsko-oljkino olje................. Valona............................... Bari................................. Oneglia . ........................ Lucca, Nizza......................... Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele in laven držav litra vinarjev 52 1 1.0 n n 56 „ 1-1 n n 60 . 1.2 n 64 , U n t* 70 „ U 19 rt SO - l.b n n 1-— 0. n — m „CENTRALNA POSOJILNICA" HEGISCROMTIA ZADRUGA Z OTTlEJeTlO ZAVČZO v GORICI obrestuje hranilne vloge po 4 2%. Daje članom posojila na vknjižbo po 5\\, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GOTSO Gius. Verdi št. 32, I. nad. — 1’radne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. ±1. S r le. r® 'M - Kolumbovo jajce za pokrivanje streli! Potom ienijalnr iznajdbe, ki se jo Patentirani strešniki „Ancora“. napravi na navednih sladkih strešnikih (Klaebziegel) se iloseže perfektno zvezo rele strehe. S patentiranimi „Ancora“, strešniki pokrite strehe nudijo večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen ntis! Cene Jako primerne 1 Priporočljivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! m m fiajboljša priporočila ! Izklicno zastop«tTo za go- rv 7qipp Gorica, ri^Ki. r .:mi:i.ki m vipavski V/. ZjdJvL/ Gosp»t*a ul 7 okraj ter zj Kras: TELEFON 107. bdnjatd* in odgovorni urednik J. Vinpoliek v Gorici. Tksfca »Narodna Tiska-na* v Gorici (odgov. L