3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. novembra 2013  Leto XXIII, št. 46 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 14. novembra 2013 Porabje, 14. novembra 2013 »PORABSKI SLOVENCI SO MOJI BRATKE PA SESTRE« STR. 2 KDAJ BO KONČNO PADLA ODLOČITEV GLEDE SLOMAK? STR. 4 »Bila, bila deklina« Bilau, bilau je sedem deklin – bi leko vküper spejvali s pevskov skupinov »Sombotelske spominčice«, štera je 9. novembra svetila svoj deseti jubilej. Svetek je biu duplanski, ranč tisti zadvečerak so se v Somboteli spominali na 15. oblejtnico domanje slovenske samouprave pa Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel. Za jubilej sta dvej sombotelski organizaciji vödali nauvi, drügi CD Sombotelski spominčic z naslovom »Bila, bila deklina« (s peneznov pomočjauv Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu). Na tom se leko poslüša dvajsti takši pesmi, štere drüge porabske skupine zvekšoga ne spejvajo, ka je pa eške ovak, je tau, ka pesmarce s Sombotela na fudaj sprevaja Francek Mukič, šteri že od leta 2006 pela skupino. Gledališka dvorana se je napunila z gosti iz Sombotela, organizatorge so pa sploj veseli bili, ka je na njino pozvanje prišlo petdeset članov Drüštva porabski slovenski upokojencov. Med njimi smo leko lepau pozdravili Ljudske pevke Zveze Slovencev iz Varaša pa Števanovec, štere so na začetki koražno zaspejvale pet porabski ljudski pesmi. Sombotelske spominčice so zaspejvale ranč tak pet pesmi z nauvoga CD-na, šteroga so gorvzeli v študioni Dragona Jošara iz Prekmurja. Te dvajsti pesmi najdemo vse v pesmaricaj »Füčkaj, füčkaj fantiček moj 1-2«, sombotelska skupina je je na CD zatok zaspejvala, ka aj bi gorostale za prišešnje generacije. Med njimi gestejo žalostne pa vesele, kračiše pa dukše, lübezenske, sodačke pa balade ranč tak. Na jubilejnom programi se je predsednica Sombotelske slovenske samouprave Marija Kozar med drügimi zavalila Juditi Pavel, štera je začnila delati s Spominčicami, z ednov žalostnov pesmov pa so se spominali na pokojno Marijo Bajzek Lóczi, štera je duga lejta spejvala v skupini. Na konci svetka so vse pesmarce (domanje, števanovske pa varaške) na odri vküper zaspejvale pesem »V dolini tihi«. Vsi, šteri so prišli, so dobili eden CD v spomin. Sombotelski Slovenci bi radi, ka bi te ljudske pesmi leko poslüšale vse slovenske držine na Vogrskom. -dm- Foto: -dm- in se Več kak dvajsti pesmarc je vküper spejvalo v Somboteli En tau publike na duplanskom svetki »Porabski Slovenci so moji bratke pa sestre« V naši novinaj smo že pisali od toga, ka so na letošnjom mednarodnom slavističom dnevi v Somboteli svetili 70. živlenjski jubilej profesora dr. Karela Gadányina. Za lejpo oblejtnico so ma gratulejrali ništerni Porabski Slovenci tö, mi smo ga pa gorpoiskali, aj malo pripovejda o svojom žitki, deli pa čütenj za Slovenijo pa Porabske Slovence. Karel Gadányi se je naraudo 23. oktobra 1943 v maloj vesnici v Zali, v Murakeresztúri v rovačkoj držini. »Naraudo sem se med bojnov, na Vogrskom je niške nej znau, gda de se končala. Moj prvi spomin z mlašeči lejt je, ka je moj dejdek fajfo emo, pa mi je prve reči v kajkavskom rovačkom dialekti pravo: ‚daj mi žerjauvko’. Opro sem peč, pa z rokami vövzeu vaugeldje« - se spomina profesor slavistike pa cujdeje: »Nej smo meli elektrike, samo svejčo pa petruli posvejt. Gda sem emo pet lejt, so me poslali po petruli pa malo cukra v kockaj, dali so mi pet djajec. Ge sem vse küpo, depa sem srečo pajdaše pa smo po pauti domau zeli vse cukre.« Prof. dr. Gadányi je dale pripovejdo: „Leta 1950 sem šeu v prvi klas šaule v rojstnoj vesi. Vsi smo bili bausi, brezi srajce smo šli, samo črne glot-lače smo na sebi meli. Leta 1956 so mi mati 22. oktobra obečali, ka mi za rojstni den makovo testau sküjajo. Nej sem znau, ka se je zgodilo, depa testa je nej na stoli bilau, liki smo prausne kukarčne žgonke pa kašo geli. Gda sem üšo v šaulo, je lejpo vrejmen bilau, te smo pa čüli, ka je v Pešti revolucija vövdarila. V vesnici sta dva radiona bila, eden pri župniki, drügi pri frizeri. Tak smo zvödali za rabuko. Kisnej, gda sem se v gimnazijo nutspiso, so me pitali za ime pa za rojstni datum. ‚23. oktober’, sem pravo. ‚Skrb se mej!’ je dau odgovor škonik. Takši cajti so bili.« Zakoj se je kak mladi maturant odlaučo za včenjé slovanski gezikov, nam je profesor ranč tak raztomačo. »Moje korenjé so sploj glopke. Tistoga ipa je nej bilau tevena pa interneta, špilali smo nogomet pa poslüšali, kak se pogučavajo starejši lidgé v kajkavskom rovačkom geziki. Gda sem za 30 lejt prišo delat v Maribor za lektora madžarskoga gezika, sem se včasik čüto kak doma. Vse sem razmo, ka so skoro tak gučali kak moji stariške.« Na svoja mariborska leta na Pedagoškoj akademiji se jubilant sploj rad spomina. »Vsikši den sem odišo v knjižnico, slovenske knige sem što pa novine, kak so Delo, Večer ali Sedem dni. Tistoga ipa sem prvič spoz-no Maribor pa Slovenijo. Gda sem biu na jugoslovanskom maurdji oprvin v svojom žitki pa smo se nazaj pelali s Hrvaške, smo se prejk Ljubljane pa Maribora vozili. Za nas z Madžarskoga je bila Slovenija kak nébo ali paradiž.« Prva kak bi Karel Gadányi odišo delat v Maribor, je v Kapuvári šest lejt včiu rusoški gezik, vejpa je diplomo iz jugoslovanski gezikov, rusoške pa vogrske rejči emo. Po tistom je daubo delo na sombotelskoj viskoj šauli, tistoga ipa je bila tam eške samo katedra za rusoški gezik. Po šest mejsečnoj sodačiji je prišo v Maribor, gde so se začnili pogučavati o slovenskoj katedri v Somboteli. »Pravli so mi: če se povrnéš domau, tam so Porabski Slovenci, leko bi meli bole krepke stike z njimi. Za edno leto mi je tedešnji sombotelski rektor dr. László Szalai pravo: ’Eti maš edno kredo – napravite katedro za slovenski gezik pa literaturo!’ Par knig smo meli, pa smo začnili z delom. Žmetno je bilau, depa sploj dosta nam je pomagala Slovenija. Sodelovali smo oprvin z Univerzov v Maribori, sledik pa eške z Ljubljanov« - se spomina dugolejtni predstojnik slovenske katedre, gde so že sploj od začetkov delali lektorge za gezik pa literaturo iz Slovenije. V preminauči 30 lejtaj je v Somoteli iz slovenskoga gezika diplomeralo več kak 80 študentov. »Edna narodnost brezi svoje inteligence je kak človek, šteri ne vej pisati pa šteti. Naša katedra je slovenskoj skupnosti, slovenskoj kulturi, slovenskim šaulam sploj dosta strokovnjakov dala« - je raztomačo dr. Gadányi pa cujdau: „Naši študenti so vsikdar meli mogaučnost, ka so leko za pau, ednoga ali več semestrov odišli se včiti v Maribor. Brezi pomoči matične Slovenije bi nej meli takši dobri rezutatov.« Profesor Gadányi je cuj biu, gda so na Gorenjom Seniki ustanovili prvo samostojno organizacijo Porabcov, Zvezo Slovencev na Madžarskem. »Ranč te so štrajkali taksisti, zaprli so vse poštije. Ge sem emo nalogo, ka prvoga predsednika predlagam. Nej sem mogo drügo: üšo sem pejški, z biciklinom, z avtobusom, s cugom, pa eške gnauk pejški. V pravom cajti sem prišo« - se smejé profesor, šteri je eške itak član predsedstva Zveze. »Porabski Slovenci majo svoj kulturni center pa med drügim novine. Grajnca je oprejta, stiki s Slovenijov so dobri. Tau trbej vöponücati eške pri gospodarstvi, štero je fundament za kulturno pa znanstveno sodelovanje« - tomači Karel Gadányi. Za mednarodne slavistične dneve v Somboteli je idejo ranč tak profesor Gadányi dau: „Znali smo, ka je žmetno edno katedro nutpokazati brezi mednarodnoga znanstvenoga sodelovanja. Na prvo slavistično srečanje je prišlo dvajsti strokovnjakov, na petoga pa celau tristau, med njimi stau akademikov. Najbole smo bili veseli velke slovenske delegacije«. O bodaučnosti slovenske katedre je profesor tak gučo: »Žmetno je zdaj. Človek tau čüje, tisto čüje, depa moremo vsi vküper zdaj eške dosta delati, dosta energije ponücati. Ne smejmo tak živeti, ka je vse odvisno od penez, finančni težav, nauva generacija se more dale trüditi.” Če se pogučavamo s profesorom Gadányinom, ne smejmo pozabiti, ka je sploj aktiven pri športi ranč tak. Lübezen do nogometa ga cejli žitek sprevaja. »Gda sem delo v Maribori, sem vsikdar fusbal špilo s slovenskimi pa vogrskimi študenti. Gnauk smo dobili eden gol zavolo moje hibe. Eden študent je pravo: ‚té pa eške nogomet ne vej špilati’. Sledik je odpüščenje proso, depa pokisili so se biti kritični.« V svojoj rojstnoj vesi Murakeresztúri je dr. Gadányi vöspiso edno štipendijo, prejk štere dobijo najbaukši štirge šaularge pa eden škonik malo penezne pomoči. Zdaj, gda je dosegno 70 lejt, pa ostane eške itak aktiven. „Več mandatov sem biu voditeu visokošolske inštitucije v Somboteli, brezi dela neškem živeti. Dosta nalog dobim z Budimpešte, ocenjujem slavistične disertacije. Dale škem sodelovati s Slovenijov, vejpa na tom tali Evrope je žmetno brezi vküpnoga dela.” Karel Gadányi nikdar ne pozabi povödati, ka ma je Slovenija kak drüga domovina, Porabski Slovenci pa najbaukši padaške. »Vsi so moji bratke pa sestre, tak starejši kak mlajši rod« - je za konec tapravo jubilant. -dm- Prof. dr. Karel Gadányi sveti 70. rojstni den PORCELAN NA MIZI JE KOT BELO ZLATO NA ROKI Porcelanu pravijo tudi belo zlato. V njegovih najbolj finih oblikah pa ga je mogoče primerjati tudi s čipkami. Gre namreč za krhek, mlečno bel in prosojno nežen material. Lahko je zapleteno skonstruiran in le ugibamo lahko, kako potrpežljiv in natančen mora biti tisti, ki se odloči, da bo kot mojster z njim rokoval, ga oblikoval in z njim polnil lepote željne oči občudovalcev. Glavna razlika med porcelanom in keramičnimi tehnikami je v prosojnosti, trdnosti in vzdržljivosti. Porcelan je namreč dosti tanjši, finejši, hkrati pa veliko bolj obstojen od keramike. Edina šibkost porcelana, ki je že kar sinonim zanj, je njegova krhkost. Čeprav je v današnjem času svet likovnega ustvarjanja zelo širok in se njegova področja nenehno širijo, se porcelan pri nas le s težavo uveljavlja kot umetnostna disciplina. Mnogi ga še vedno povezujejo z izdelavo vseh mogočih lepih posod ali pa cenenih kipcev. Vendar pa je v zgodovini umetnosti marsikateri likovni ustvarjalec prav z oblikovanjem ter žganjem prsti dosegel edinstvene umetniške uspehe. Ustvarjanje porcelana je najbolj zahtevna keramična tehnika. Kljub temu da v evropsko znanih manufakturah sodeluje veliko ljudi, pa glavno recepturo še vedno poznajo le nekateri. Porcelan je zvrst keramike s trdim, belim, prosojnim in vodonepropustnim (sintranim) črepom, iz zmesi kaolina (posebna vrsta mehke gline), glinenca in kremenca. Ti se z glazuro, naneseno ob prvem žganju pri 900°C homogeno povežejo ob drugem žganju pri 1400°C. Dvakrat žgani porcelan brez lazure z zrnčasto, marmorju podobno površino se imenuje biskvit ali parijski porcelan. Tehnike oblikovanja porcelana so različne: modeliranje se ve-činoma uporablja pri figurah, možno pa je tudi oblikovanje na lončarskem kolovratu s pomočjo kalupov, vtiskovanje v kalupe in vlivanje. Temu sledijo tehnike krašenja: to so reliefi, kiparsko okrasje, barvaste glazure ter pozlata. Predvsem pa poslikava na črep pred glaziranjem (podglazurna poslikava) in poslikava na žgani glazuri, s ponovnim žganjem, v šamotnih obodih pri 800 do 900°C (nadglazurna poslikava). Obstajata dve glavni vrsti porcelana: kaolinski in surogatni. K prvemu sodijo kitajski mehki porcelan (blanc de Chine), vzhodnoazijski (japonski in kitajski) ter evropski – trdi porcelan. K slednjemu pa spadata francoski pâte tendre in angleški bone china. Prvi porcelan je nastal na Kitajskem, kjer so ga izdelali leta 620. Izdelovalci so poskrbeli za uspešno varovanje skrivnosti njegove izdelave. Izbrani mandarini (visoki kitajski oblastniki) tamkajšnjih vladarskih dinastij so bili še posebej zadolženi za varovanje te skrivnosti. Francoski jezuiti pa so v začetku 18. stoletja poslali svojega meniha Francoisa d’Entrecollesa na Kitajsko, katerega naloga je bila, da odkrije, kako Kitajci v zastraženem mestu Kin-te-čen izdelujejo porcelan. Menih se je kot duhovnik med drugim zanimal tudi za življenje domačinov si marsikaj beležil, vendar mu pravega recepta za porcelan ni uspelo najti. Izvedel pa je zelo veliko o tehnologiji izdelave, poslikave, priprave gline, glazur, pripravah peči, sušenja ter pečenja porcelana. Najpomembnejši je bil podatek, da je treba glini primešati ustrezen delež kaolina (posebne vrste mehke bele gline), katero so domačini pridobivali na gori imenovani Visoki greben. Omenjene ugotovitve je menih leta 1712 sporočil svojemu predstojniku opatu De Orry-ju v Francijo. Ti jezuiti so tako bili prvi v Evropi seznanjeni z večino tehnoloških podatkov za izdelavo porcelana. Pismo je kasneje opat De Orry izročil kraljevim kemikom in fizikom, ti pa so si še leta za tem belili glave s kitajsko skrivnostjo o edinstveni izdelavi tega izdelka. Niso namreč imeli pravega vzorca koalina in tudi ko so ga dobili, jim ni pomagalo do izdelave zaželjenega izdelka. Manjkal jim je namreč recept za sestavo mešanice gline in kaolina ter natančna višina temperature žganja. Iz Kitajske se je izdelava porcelana razširila preko Koreje na Japonsko. Evropa pa je kljub številnim poskusom (npr. medičejski porcelan) še vedno ostajala odvisna od uvoza z vzhoda. Od leta 1708, ko je nemški alkimist Johann Friedrich Böttiger odkril arcanum, skrivnostno kemično zmes, pa je začel evropski porcelan tekmovati v priljubljenosti z drugimi okrasnimi kosi opreme, celo z rokokojskimi kipci in slikami. Porcelanasti predmeti so bili po merah sicer manjši, a večji po siju barv ter neštetih oblikovnih variantah. Najvplivnejša je bila manufaktura v nemškem Meissnu, kjer so v dobrih treh desetletjih 18. stoletja izdelali vrsto najrazličnejših servisov ter okrasnih kipcev. Ko je vodstvo manufakture leta 1720 prevzel Gregorius Hörold, priznan slikar in kemik, so začeli porcelan krasiti z azijskimi dekorativnimi motivi, prilagojenimi evropskemu okusu. Nato so prešli na mehkejše in bolj pisane šopke cvetja imenovane »Deutsche Blumen«. Ti so bili naravno razporejeni v nežnih barvah, ki so jih ponujale novitete tedanjih francoskih krajinarjev. Prvi meissenski kipar je bil Johann G. Kirchner, ki se je specializiral za živalske skulpture. Uspešno ga je nasledil Joachim Kändler, duhoviti avtor kipcev harlekinov, krošnjarjev, mitoloških junakov in mask. S sedemletno vojno se je začel zaton nemških manufaktur, uveljavila pa se je francoska kraljeva manufaktura. Leta 1756 so jo iz Vincennsa preselili v Sévres pri Parizu, za kar sta bila zaslužna Ludvik XV. in njegova ljubljenka madame de Pompandour. Sévrski porcelan je zaslovel po posebnih barvah, kot so bleščeče rožnata (rose pompandour), ki so jo prvič uporabili leta 1757 ter različni odtenki modre, od t. i. bleu lapis in gros bleu do bleu nouveau. Vsebinsko je šlo predvsem za pomladansko motiviko cvetja, sicer pa je to bil najbogatejši kiparski repertoar iz porcelana v drugi polovici 18. stoletja. Zaradi priljubljenosti tega materiala so nastale številne tovrstne manufakture po vsej Evropi. Manufakturo iz Capodimonteja v Italiji, ki je bila ustanovljena leta 1743, so obnovili v Porticiju in nato v 70. letih v Neaplju. Porcelan ima tudi v današnjem svetu svojstven, neustavljiv čar. Izraža sebi lastno estetiko, eleganco, večno lepoto in nemogoče ga je zamenjati s katerim koli drugim materialom. V stanovanju lahko vdihne lepoto marsikateri polički. Poleg jedilnih servisov, čajnikov in skodelic, ki jih najbolj poznamo, so tukaj še precizno oblikovane vaze, svečniki in ure. Te nas velikokrat spominjajo na čas rokokoja. Tudi prostore v stanovanjih, predvsem kopalnice lahko krasijo drobne raznobarvne tessere (kockice) iz porcelana. Takšni prostori, če so barvno in slogovno usklajeni, so lahko naravnost čarobni. Vedno je bil aktualen in cenjen tudi nakit iz porcelana. Pravijo, da je to nakit, ki »diha«, saj prihaja naravnost iz zemlje. Večinoma je unikaten in ga nosimo le ob svečanih priložnostih. Vsak ustvarjalec te zvrsti si namreč želi, da povrhnjica njegovega izdelka dobi posebno, arhaično patino, brez »cenenega leska«. Kakovosten porcelan se od nekakovostnega ne loči samo po prosojnosti, ampak tudi po žigu blagovne znamke, po avtorskem oziroma umetniškem delu in po certifikatu o kvaliteti proizvajalca. Cene porcelanastih izdelkov pa so odvisne od kakovosti in načina izdelave, starosti, porekla in ohranjenosti. Izdelki iz porcelana so reprezentativni. Večinoma izhajajo iz jasnosti ideje, ki skozi ustvarjalni proces zori in dozori v lastno pojavno obliko, v stvaritve, ki presenečajo tudi s svojo formalno dovršenostjo, obliko ter navdihom. V tem pa bivata njihova dodatna moč in veličina. Mojca Polona Vaupotič Kitajski porcelan dinastije Quing, 18. st. Porcelan iz Meissna Porcelan iz Sevresa OD SLOVENIJE… Skoraj pozabljeno - odlično - sodelovanje KDAJ BO KONČNO PADLA ODLOČITEV GLEDE SLOMAK? Kdaj bo končno padla odločitev glede Slomak? so zapisale vprašanje celovške Novice (osrednje glasilo Slovencev na avstrijskem Koroškem) v članku, v katerem poskušajo odgovoriti, kakšna bo usoda Slovenske manjšinske koordinacije, ustanovljene na pobudo Slovencev iz Italije leta 2004 v Potrni/Laafeldu pri Radgoni, med Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Za vnovično delovanje Slomaka so se zavzeli predstavniki vseh manjšin tudi na nedavnem srečanju v Trstu, kjer so se dogovorili, da bo Jože Hirnök sklical sejo za dogovor, kako naprej. Seja bo v Potrni, torej tam, kjer je bil Slomak ustanovljen. Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu, je o začetkih na 1. kongresu leta 2006 v Ljubljani povedal: »Bilo je 17. januarja leta 2004, ko smo se v zasneženi Ovčji vasi sredi Kanalske doline zbrali predstavniki krovnih organizacij slovenske manjšine iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Zbrali smo se, ker smo že več časa čutili potrebo po nečem, kar bi nas boljše in redno držalo skupaj.« In je držalo nekaj več kot pet let, nato je predsednik Slomaka Rudi Pavšič leta 2010 zapisal: »Poglavitno je čimprej obnoviti dejavnost manjšinske koordinacije, ki je odigrala pomembno vlogo povezovalca med slovenskimi manjšinami v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem ter postala zelo pomemben sogovornik Republike Slovenije in evropskih inštitucij.« Vendar je pri tem bolj ali manj ostalo, poskusi oživitve Slomaka - doslej - niso dali konkretnih rezultatov. Novice so v poročilu s posvetovanja vodstev Narodnega sveta in Sveta slovenskih organizacij poudarile nujno reformo Slomaka in odločitev glede predsednika. Prihodnji predsednik Slomaka naj bi izhajal iz vrst organizacij koroških Slovencev, so sklenili pred tremi leti, ko naj bi vodenje Slomaka prevzel Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, vendar se članice niso uspele dogovoriti za načelo rotacije mesta predsednika - tako Novice - zato organizacija miruje. Na seji so tudi sklenili, da bosta NSKS in Svet slovenskih organizacij pripravila skupno stališče, v katerem zahtevata dokončno odločitev glede predsedniškega mesta Slomaka. »Organizacijo je treba reformirati, preoblikovati, ji dati nov statut z ustreznimi normami, da ne bo več prišlo do prevelike domačnosti v vodenju,« so zapisali v Novicah, pa tudi, da bodo predlagali razširitev članstva še na nekatere organizacije. Za mnenje smo prosili doslej uradno edinega predsednika Slomaka, Rudija Pavšiča iz Trsta. Povedal je, da so v Slovenski kulturno gospodarski zvezi čutili potrebo za nadaljevanje pozitivnih izkušenj Slomaka, zato je dal pobudo za srečanje vseh krovnih organizacij, da se pogovorijo, če so pripravljeni nadaljevati z delom v koordinaciji. Na pogovor ni prišel edino predstavnik NSK s Koroške, čeprav je srečanje obljubljal do zadnjega. »Na javni okrogli mizi sredi Trsta smo si bili vsi edini, da je treba poiskati pot nadaljnjega povezovanja in sodelovanja. Na podlagi povedanega smo sklenili, da se bomo prve dni decembra srečali v Pavlovi hiši (povabil nas bo Jože Hirnök) in da preverimo, ali obstajajo pogoji za nastanek Novega Slomaka, ki bi združeval vse krovne organizacije iz štirih držav (ob dosedanjih smo smatrali za umestno, da se povabilo razširi tudi na Skupnost koroških Slovenk in Slovencev, ki jo vodi Bernard Sadovnik). Jože Hirnok, ki bo sklical sejo v Potrni, pravi, da je bil Slomak ob ustanovitvi zlasti pomemben za manjše narodne skupnosti, skupaj so nastopali in bili partnerji vlade. Zaradi vseh dosedanjih dobrih izkušenj predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem podpira ustanovitev Novega Slomaka, seveda prilagojenega političnim in drugim sprembam, ki so se zgodile v Evropi od ustanovitve Slovenske manjšinske koordinacije. Slomak je deloval vseskozi odlično, ker so bile seje posvečene eni konkretni tematiki in problematiki, aktualni za Slovence v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Po tem, ko so 24. aprila 2004 v Ljubljani politikom in novinarjem predstavili skupno deklaracijo, so nadaljevali s tematskimi razpravami. Prvo so sklicali v Monoštru, kjer so obravnavali problematiko narodnostnega šolstva oziroma učenja slovenskega jezika. Glede na različne položaje, izkušnje in tudi probleme so bile razprave zanimive ali kar je še pomembnejše, bile so koristna izmenjava izkušenj o področju, o katerem so razpravljali. Slomak se je uveljavil tudi kot relevanten politični sogovornik z vlado in drugimi političnimi in strokovnimi organizacijami v Sloveniji. Večkrat je posredoval skupna stališča in zahteval odgovore - vse v prid Slovencev v sosednjih državah. Prav zavoljo tega bi kazalo prestopiti ozke politične ali celo strankarske interese posameznih krovnih organizacij in se dogovarjati za uresničevanje skupnih ciljev. So pričakovanja tistih, ki s(m)o vseskozi z naklonjenostjo spremljali delo Slomaka prevelika? Nemara bo znan odgovor že po pogovoru v Pavlovi hiši, v kulturnem domu štajerskih Slovencev, med manjšino z najmanj »klasičnih« manjšinskih pravic v tem delu Evrope. Ernest Ružič Sandi Češko je najbogatejši Slovenec Najbogatejši Slovenec je letos že tretjič Sandi Češko. Revija Manager, ki vsako leto objavi seznam najbogatejših Slovencev, vrednost njegovega okoli 60-odstotnega deleža v Studiu Moderni - gre za vodilno podjetje za televizijsko prodajo z direktnim odzivom v srednji in vzhodni Evropi - ocenjuje na 460,4 milijona evrov, kar je 12 odstotkov več kot lani. Najbolj se je od lani povečalo premoženje zakoncev Albina in Tatjane Doberšek, in sicer za kar 118 odstotkov. Z ocenjeno vrednostjo 274,3 milijona evrov sta letos na lestvici na drugem mestu. Glavni del njunega premoženja je inženirsko podjetje Engineering Dobersek, ki sta ga ustanovila pred 30 leti v Nemčiji, ima več kot 300 zaposlenih, večinoma inženirjev, in je specializirano za gradnjo energetskih, rudarskih, vodnogospodarskih in ekoloških objektov. Tretjeuvrščeni je Joc Pečečnik. Njegov 90-odstotni delež v skupini Elektronček, ki izdeluje in daje v najem naprave za igralnice, je ocenjen na 188,4 milijona evrov, tri odstotke več kot lani. Zaradi uspeha v Ameriki pa ima Pečečnik v prihodnjih letih velike možnosti za rast. Na četrtem mestu sta zakonca Iza in Samo Login, ki jima je v zadnjih treh letih uspel veliki met z zabavnimi mobilnimi aplikacijami. Vrednost podjetja Outfi7, ki je spomladi prebilo mejnik milijarde prenosov, so analitiki Managerja letos ocenili za 16 odstotkov više kot lani. Med prvimi petimi je letos novinec 39-letni Zoltan Varga, Zrečan, ki je študiral v Ameriki in se prebil med vodilne managerje v petem največjem svetovnem hedge skladu Och-Ziff Capital Management, kjer je odgovoren za azijske trge. V lasti ima nekaj več kot 13 milijonov delnic tega sklada, ki jih je prejel doslej kot del plačila za svoje delo; konec septembra so bile vredne 110,1 milijona evrov. Skupna vrednost premoženja 100 najbogatejših Slovencev je lani dosegla 3,3 milijarde evrov, kar je dobrih 14 odstotkov več kot predlani, a še vedno za 17 odstotkov manj kot v predkriznem letu 2008. Člani krovnih organizacij Slovencev v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, povezanih v Slovenski manjšinski koordinaciji, so imeli seje v vseh sodelujočih državah. Fotografijajenastalaposestanku leta 2005 v Zagrebu, pri Slovencih na Hrvaškem. www.porabje.hu Romanje in ekskurzija članov števanovskega društva … DO MADŽARSKE Društvo za lepšo vas in ohranjanje tradicije Števanovci je 26. oktobra 2013 organiziralo romanje in s tem povezano ekskurzijo. Člani in drugi udeleženci romanja so si najprej ogledali Žido-Lenaršičev mlin v Markovcih in so bili seznanjeni s tem, kako in s katerimi sredstvi in napravami – ki še danes funkcionirajo – je potekalo mletje žita v prejšnjem stoletju. Nadstropni zidani obrtni valjčni mlin je dobil svojo osnovno obliko leta 1938. Ohranjeni so valjčni mehanizem, mlinski kamen ter vodno kolo. V mlinu je mogoče dobiti vse vrste žitaric in nekatere pridelke. Naslednja postaja ekskurzije je bila vas Magyarszombatfa, kjer smo lahko spoznali tamkajšnje lončarstvo, ter delo lončarjev, t. i. »gerenčerjev«, ki – razen loncev – oblikujejo tudi druge posode, in smo si ogledali njihove izdelke. V zvezi s tem obstaja tudi pregovor, da je zemlja v pokrajini Őrség uporabna le za eno stvar, in to je »gerenčerstvo«, torej ilovnata zemlja, ki je bila za kmetovalce muka, je bila za lončarje pravi dar! Namreč iz kakovostne rumene gline se je dalo izdelati prvovrstno posodo, vrče, kar je bila – poleg dokaj skromne ponudbe pridelkov – dobra osnova za izmenjavo blaga. To zapleteno dejavnost, ki zahteva strokovnost, je opravljalo veliko ljudi v kraju Magyarszombatfa. Leta 1944 je živelo in delalo tukaj 42 lončarjev, tako ni naključje, da ravno v tej vasi stoji lončarska hiša, ki omogoča vpogled v vsakdanje življenje ljudi, ki živijo v pokrajini Őrség. Iz opreme črne kuhinje je razvidno, kako preproste, a kljub temu praktične posode so uporabljale naše prababice. Ob poti, ki vodi v gorice, smo si ogledali Lovsko razstavo, kjer so razstavljene živali, ki živijo v gozdovih te pokrajine, ter nagačene živali, ki so bile ulovljene na drugih večjih lovih. Ena pomembnejših točk našega romanja je bila cerkev Svete trojice, ki je ena znamenitejših zgradb srednjeveške madžarske arhitekture. Raziskave kažejo, da je bila zgrajena ob koncu 13. stoletja. Freske so poslikane v strogem redu in strukturi. Mojster slik je Janez Aquila, ki se je rodil v Radgoni in je bil najpomembnejši slikar fresk na zahodu Madžarske, njegova dela lahko najdemo tudi v Turnišču, v cerkvi Marijinega vnebovzetja. Slike nam sporočajo to, da je cerkev dom molitev: »Molite nesebično!« Vračajoč se v Slovenijo smo obiskali Bukovniško jezero, kjer smo se ustavili pri zdravilnih točkah, da si napolnimo »baterije«, potem smo nadaljevali pot proti Dobrovniku, kjer smo si ogledali fantastičen tropski vrt in smo izvedeli veliko zanimivih stvari o gojenju tropskih rastlin, še posebej orhidej. Nato smo prispeli na drugo glavno postajo našega romanja, v Turnišče. Mojster gotskih fresk na zidovih cerkve je Janez Aquila, njegova dela lahko najdemo tudi v Velemérju na Madžarskem. V poznih popoldanskih urah pa smo uživali gostoljubje naselja Bogojina, kjer so organizirali kostanjev piknik in gasilske vaje, zvečer pa je sledilo kulturno srečanje, v okviru katerega so nastopile kulturne skupine iz Filovcev in Sv. Ane, ter lokalna folklorna skupina, pa seveda tudi Ljudske pevke iz Števanovcev. Zahvaljujemo se Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstvu za človeške vire, da sta podprla romanje članov našega društva in s tem omogočila, da smo se lahko udeležili teh pestrih programov in smo se v okviru romanja lahko duhovno napolnili. Društvo za lepšo vas in ohranjanje tradicije Števanovci Najbogatejši Madžari Po seznamu Top 150, ki so ga sestavili sodelavci dnevnika Népszabadság, je tudi letos najbogatejši Madžar Sándor Csányi, generalni direktor in večinski lastnik OTP-banke, ki ima 160 milijard forintov premoženja. (534 milijonov evrov). Ob finančnih ima agrarna in nepremičninska podjetja. Na drugem mestu je Sándor Demján, ki se ukvarja z nepremičninami, financami, energetiko in trgovino. Njegovo premoženje znaša 138 milijard forintov (cca. 461 milijonov evrov). Tretji na seznamu je György Gattyán, ki se ukvarja z informatiko, mediji, filmom in modo. Ima 123 milijard forintov, kar je cca. 411 milijonov evrov. Letos je na seznam 150-ih najbogatejših prišlo 21 novih imen, pogoj je, da ima kandidat najmanj 3 milijarde forintov premoženja (cca. 10 milijonov evrov). Zanimivost je, da letos ni na seznamu nobenega »novinca«, ki bi zelo izstopal, najbogatejši novinec ima 7,7 milijard forintov (26 milijonov evrov). Tudi letos delež žensk ne presega 10 odstotkov, med 150-imi najbogatejšimi je le 14 žensk, od teh so le 4, ki so samostojno prišle med najbolj bogate, ostale so žene, partnerice, sestre ali sorodnice, ki so uspešne v skupnih podjetjih. Edini parlamentarni poslanec, ki je obenem član kluba najbogatejših, je bivši premier Ferenc Gyurcsány, ki je na seznamu 150-ih najbogatejših zasedel 148. mesto. Manj kriminala V prvi polovici tega leta so registrirali 175 tisoč kaznivih dejanj, kar je za 16 odstotkov manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Število kriminalnih dejanj je naraslo le v glavnem mestu in v treh županijah. 85 odstotkov storilcev so moški, 70 odstotkov je starejših od 70 let. Zanimivo je, da več kot 70 odstotkov storilcev še ni bilo kaznovanih. V cerkvi v Veleméru, v kateri je freske poslikal Janez Aquila Naša skupina pri cerkvi v Turnišču SLOVENSKA MAŠA V MONOŠTRU 17. novembra ob 16. uri bo v monoštrski baročni cerkvi slovenska maša. Mašo bo daroval župnik Ferenc Merkli, ki bo po maši predstavil svojo najnovejšo knjigo. Pri maši bo pel pevski zbor iz Slovenije. Sama Slovenka v Rábafüzesi Cejli den je deš üšo prejšnji keden v torek, gda sem Ano Gaál, po možej Hacker, gorpoisko v Rábafüzesi. Srečo sem emo, zato ka ranč so te domau prišli iz Varaša, v rokej z velkimi turbami. Zaman se k Varaši držijo, ranč tak se z busom vozijo kipüvat, kak če bi ešče doma v Sakalovci živeli. Tri mlajše majo, dapa zdaj že samo menši sin žive z njimi. Kak so oni s Sakalovec na Rábafüzes prišli, gda so se tam v vesi oženili, od tauga pa ešče od dosta vse drügoga sem je spitavo. - Ančka, vi se zaman k Varaši držite, ranč tak daleč mate do baute titi kak tisti, šteri so po vasaj. »Mamo tü v Rábafüzesi bauto, dapa mi tü ne moremo kipüvati, zato ka tü je vse drago.« - Kak ste vi sé prišli? »Tak, ka je moj prvi mauš mrau, pa ranč tak od drügoga moža žena je tö mrla. Dja sem v židano fabriko odla delat, on, kak drügi mauš, pa v kosino fabriko, pa te tak sva se spoznala. Gda sva se oženila, potistim sva te sé v Rábafüzes prišla, zato ka on je odtec biu, on je tü emo ram.« - Nej je bilau vam špajsno v Sakalovci njati žlato pa sé med lüdcke pridti? »Sprvoga je špajsno bilau, zato ka sem tau lüstvo nej poznala, nej sem vejdla, kak bi se tü ponašala, mislila sem, ka me nedo sprejeli. Dapa nika se mi je nej trbelo bojati, sausedge so me tak nagnauk goraprili.« - Zvün vas tü v Rábafüzesi ešče žive kakšen Slovenec? »Zvün mene nejga nikoga nej, zato pa dja z nitjim ne morem gunčati, pa moram zmišlavati, če slovenski gučim. Človeki že ne pridejo tak na pamet reči, gda tridvajsti lejt samo vogrski gučiš, zato ka dosta pozabiš. Dja samo te leko slovenski gučim, gda se v Varaši s kakšnimi Slovenci srečam, ovak nej. Z drugim možaun sem nej mogla slovenski gučati, zato ka on nej vedo, samo vogrski pa nemški. On zavolo tauga, ka dobro znau nemški, je vsigdar emo delo vanej v Austriji, nej stalno, liki samo tak, če drva trbelo kalati, kositi pa takšno.« - Vi ste se doma v Sakalovci po iži kak zvali? »Mi smo Petjini bili tam, kama sem se dja oženila, dapa doma, gde sem gorrasla, smo Kovačini bili.« - Vaš prvi mauž so kelko stari bili, gda so mrli? »Petdesetedno, dja sem pa te štirdesetšest bila. On je dugo betežen biu, zato, ka srce je nej dobro bilau, pa nejso mogli ma pomagati.« - Kama ste vi odli delat, gda ste ešče v Sakalovci bili? »V židano fabriko sem dja že te odla, gda sem ešče prvoga moža mejla. Nej je bilau tak leko notrapridti, dapa moj mauž je dobro pozno prejdnjoga, pa te se je meni tak posrečilo. Zdaj je zato tau dobro, ka itak nika penzije dobim, če bi nej odla delat, te bi nej mejla enoga filera nej. Ka bi zdaj te delala sama.« - Kelko ste stari bili, gda ste v židanoj fabriki začnili delati? »Nejsem že tak mlada bila, vejn tak tridesetštiri sem mogla biti. Dja sem tkalka (szövőnő) bila, meni se je prvin včiti trbelo, pa samo tak sem te leko delala. V osmi vöraj sem par kilomejtrov zopojdla, zato ka več mašinov sem mejla pa sem dosta mogla lejtati, gnauk sé gnauk ta. V trej partijaj sem delala, tau je lagvo bilau, zato ka doma smo te ešče krave meli pa njivo smo delali. Gda sem vnoči delala, zazranka sem domau prišla pa sem že latejla tadala, nejsem mogla dolaležti. Zato ka mauž je betežen bijo, pa dosta nej mogo mena pomagati. Gda sem spolagala pa sem malo dojlegla, te že pomalek pa trbelo gorastaniti, zato ka s senauv je trbelo delati. Zvün tauga sem te ešče tri detete mejla, njij sem mog-la opravlati, ranč ne vejm, kak sem tau dja ladala.« - Gde so zdaj mlajši? »Eden pojep je doma v Sakalovca, dekla je v Traušča, ona je tam zidala, najmenši je pa doma z menov.« - Kelko lejt je star najmenši? »Te je že tö šesttresti lejt star, samo se nešče ženiti.« - Prvin se je mladina bola ženila kak zdaj? »Pa vejš, te je rejdko bilau, ka bi stoj tak tazausto. Dja sem tö dvajsti lejt stara bila, gda sem se oženila. Dapa zdaj je že taši tö vsigdar več, steri samo tak vküperstanejo, pa se ne zdajo v cerkvi. Dja ne vejm, kakšni svejt je tau, vse nika poprejk dé. Té najmenši sin je eno dejk-lo šest lejt emo, ka je bilau, ka nej, raznok sta odišla.« - Leko, ka njema je baukše etak, nej? »Tau tak vejte, ka doma je bauk-še dje, edna mati zato bola vöstane za dejte kak oča.« - Vaš drügi mauž je dobro vöprišo z mlajši, zato pitam, ka so mlajši nej od njega bili? Gda je eške najmenkši v šaulo odo, te je ešče dobro bilau, sledkar gda je že vekši bijo pa po veselicaj ojdo, te je zato kaj mrnjavo, dapa njema je nikdar nika nej gunčo, samo vsigdar mena. Dapa ovak je niše navolé nej bilau s tauga, ka je nej on bijo oča, vsigdar smo se dobro sporazmeli. Moj prvi mauž je nikdar nej üšo za vekši sinaum, ta je üšo, kama je sto. Te je že emo auto, pa gda se je odpelo, dja sem dočas nej mogla spati, ka je nej domau prišo. Gda je domau prišo, te sem vrata oprla, aj z autonom leko nutstane, pa sem se tak drla z njim, ka se je vse kadilo, dapa tau je nikanej valalo. Dja, če sem kama üšla ali veselica bila, drügi den sem ranč tak mogla stanti pa delati, kak če bi cejlo nauč spala. Dapa dja tau zaman gučim tauma sina, steri je doma, na edno vüji nut, na drügi tavö. Samo telko mi vsigdar pravi: ’Mati, tau je te bilau, zdaj je že vse ovak’. - Gda ste se z drügim oženili, kak tau, ka ste nej v Sakalovci ostali? »Zato, ka on mlajša nej emo, on je sam bijo v taum rami. Doma v Sakalovci je pa pojep bijo doma, steri se je te že oženo, zato sva pa te sé prišla z menšim sinaum. Vekši sin je tö nika sreče nej emo, na streji je delo, gda se ma je latoš vtrgno pa je dolaspadno. Od tistoga mau je invalid, zato, ka nauga več nej ozdravila, zaman odi od doktora do doktora.« - Odite kaj domau v Sakalovce? »Samo na rejdki, zato ka naš bus v pau devetoj dé v Varaš, od tistec te samo v pau desetoj dé v Sakalovce drügi bus. Ranč ka tapridem pa v pauedenajstoj že moram nazaj titi, tak ka sploj se mi ne splača z dau-mi titi. Dostakrat mi sneja pa sin pravita, naj duže ostanem, tak sem sama pa čas mam pri njij biti več dnevov tö. Dapa dja sem tak djé, ka samo doma pa doma bi bila, če kama dem, že komaj čakam, kak najprvin aj leko domau pridem.« - Tü doma v Rábafüzesi kaj vertivate? »Nej, že sem vse tak njala, sedemdesetdvej lejt sem stara pa več ne ladam, tau je že nej meni valaun. Drügo pa tau, ka dočas sem delala njivo, je tö večkrat tak bilau, ka sem nikanej pripauvala. Zaman sem delala cejlo leto, djeseni je s tistoga nikanej bilau. Zaka mo pa te prazno njivo delala, bola te nikanej. Ranč tak je mena nej vrejdno doma v Sakalovci v svojoj gauški drva sekati na zimau. Če vse delo plačam pa foringo, ka mi sé pripelajo, te baukše zopojdim, če drva tjüpim.« - Vi ste kelko bratov pa sester meli? »Osem mlajšov je nas bilau, v Varaši žive edna sestra, edna je v Dunaújvárosi, edna sestra pa eden brat sta v Meriki, na Črejtniki mi je eden brat mrau, Mariška je pa na Gorejnjom Seniki, eden brat je pa v Sakalauvca.« - Kak tau, ka ste vi samo tri meli? »Meni so ešče trgé dosta bili, dapa zdaj ta mladina ešče telko nede mejla. Gnesden, ka je vse drago, ranč ne morejo meti, kak do je goraranili, če je vse tak drago.« - Prvin je tö srmastvo bilau. »Te je eden gvant več mlajšov noslo, kak so rasli, tak so ga nosli, gnesden tašo več nega. Telko gvanta ma mladina, ka so omari vse puni, pa pri djesti so tö fejst parbrani. Prvin so malo meli pa bola prausto so živeli kak zdaj, zato so telko mlajšov leko gorazranili.« Tetica Ančka, baug plati za pogovor, drügi keden vam prinesem novine Porabje, gde leko tapreštete vse tau, ka sva se pogučavala, pa ešče vse dosta drügoga. Če ranč nejmate s kom se slovenski pogučavati, etak bar slovenski te zato leko šteli. Karči Holec V Sakalauvca go ešče itak poznajo kak Petjino Ančko STARI AUTO TAM ZA BAUTO Jezikovna spodbuda mladim v Monoštru Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. Klub prekmurskih študentov se je prijavil na razpis Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki mu je odobril sredstva za izvedbo projekta z naslovom Jezikovna spodbuda mladim. Cilj projekta je, da otrokom zbudi zanimanje za slovenski jezik in pomaga preseči strah, da bi se posluževali komunikacije, pisanja in učenja slovenskega jezika v skladu s svojimi zmožnostmi. To poteka skozi igro in ustvarjanje ter spoznavanje različnih tem. V projekt sta vključena tudi monoštrska gimnazija in osnovna šola. Ko sem avtorica tega zapisa poiskala ravnateljico v Monoš-tru, je bila zelo vesela tega, da so vključili tudi njihove dijake. Takoj mi je priskočila na pomoč in 18. oktobra smo že lahko začeli z delom, saj se je vodstvo Kluba prekmurskih študentov odločilo, da bom v Monoštru jaz vodila delavnice. Bila sem vesela, ko sem videla, da se je prijavilo kar veliko otrok. Ker pa so iz različnih starostnih skupin (od četrtega do desetega razreda), smo jih razdelili v dve skupini in mi tako pri izvedbi pomaga še Barbara Zakoč. Vidi se tudi to, da otroci, ki se učijo v Monoštru, nimajo toliko motivacije kot otroci dvojezičnih osnovnih šol. Zato se bomo trudili, da bi jih motivirali za učenje slovenskega jezika. Razen otrok so navdušeni tudi starši, ki se jim zdi tečaj dobra priložnost. Delavnice so ponavadi ob petkih na monoštrski gimnaziji in za eno skupino zajemajo dve šolski uri. Udeležencev je okrog 18, ampak ker smo šele na začetku dejavnosti, se lahko število spremeni. Z različnimi pripomočki poskušamo otrokom približevati slovenski jezik. Velikokrat uporabljamo kartice Slika jezika, ki so jih pripravili na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik v Ljubljani. Razen tega poslušamo slovenske pesmi, rešujemo naloge itd. Zaenkrat se bodo delavnice izvajale do konca tega leta, ampak če bodo finančna sredstva, bomo z veseljem nadaljevali tudi prihodnje leto. Pomembno se mi zdi dodati, da je tečaj zaradi odobrenih finančnih sredstev s strani Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, brezplačen. Ker pa verjamem v to, da se jezik lahko nauči v okolju, kjer ga uporabljajo, načrtujemo tudi različne strokovne ekskurzije. S pomočjo teh bi otroci usvojili spet nekaj besed, stavkov in dobili več poguma za to, da bi uporabljali slovenski jezik. (O projektu pa bomo še pisali.) Martina Zakoč Vonjilo Stari auto zar za bauto je že rano zazranka nika vpamet vzeu. V njegvi stari nous njemi je nekšno vonjilo prišlo. »Hej, nekak pa gnojšnico po poulaj polejvle,« je vedo, od kejc pa ka je po zraki do njega prišlo. Pa ga je tou vonjilo brž odpelalo nazaj v njegva malda lejta. Ga je odpelalo v tisti čas, gda ga je njegvi Luigi, Lujzek tak nebesko rad emo. Steri ga že poznate, vejte, ka ga je preveč rad emo. Tak rad, ka ga je rajši v garaži gledo, kak pa na poštijo postavlo. Depa, dun se je kakši takši den zgoudo. Kak na tisti den, gda si je nejgvi Lujzek zbrodo, ka bi šou grbanje brat. Kak po svojoj staroj šegi je ga zbriso najprva z mokro, potejm pa eške s süjo coto. Tak se je zdaj svejto pa je leko šou na paut. Tista šörka poštija je bila puna autonov. Tak je Lujzek nebeski stra emo, samo aj se njegvomi liblenomi autoni kaj lagvoga ne zgodi. Aj ga steri drugi auto ne poškraba ali, boug ne daj, ka bi s sterim vküper počo. Na njegvo velko srečo se nika takšnoga nej zgodilo. Z velke poštije sta zavinoula na eno bole menjšo, po tejm pa se je za njima že prašilo. Prišla sta na takšno paut zmejs med gouško. Gda sta dola stanola, je Lujzek kak najprva pra doj z njega zbriso. Po tejm je šou za grbanjami. Nin za dvej vöri je prišo s punim košarom lejpi grbanjov. Prva ji je v auto dau, je pogledno, če je z njim vse vredi. Jaj, kak lepou so dišali, gda sta se prouti doumi pelala! Eške prva sta na asfaltno poštijo prišla pa so nej več tak dišali. Od nekec je nut v auto vdarilo smrdejče vonjilo. Luigi, Lujzek je naprva brodo, ka se njemi auto kvari. Depa, tou ne more auto biti. Tou je gvüšno nika drugo. Gleda koulak sebe, gleda tavö pa tam skrak lejsa se po njivi pela traktor. Traktor se vozi gor pa doj pa po zemlej trousi gnojšnico. V autoni je takšo vonjilo bilou, kak bi oba z njim v gnojšnico spadnola. Zdaj je več nej stra emo, ka se njegvomi liblenomi autoni kaj zgodi. Tak brž je eške nigdar nej volana süko. Tak brž je njegvi libleni auto eške nigdar nej leto po poštiji. »Samo brž domou! Samo kak najbole brž do douma trbej priti,« njemi je rugatalo v glavej, nouga pa je gas težila. Gumiji so cvilili, gda je na dvour pripelo. Nej ga je briso nej z mokro pa nej s süjo coto. Kak najprva je vse dveri oupro. Po tejm je vküper znoso vse fele spreje, vsefele dišeče vode. Tam nut je svojga liblenoga špricko, polejvo, špricko pa znouva polejvo. Nin za eno vöro je več nej nika po gnojšnici smrdalo. Zdaj je pa leko vzeu najprva mokro pa po tejm süjo coto. Libleni auto se je znouva svejto. Nut pa je dišo kak bi v kakši parfüm nut spadno. Depa, samo, ka nega več tistoga vonjila po gnojšnici. Cejli zmantrani od te velke nevoule ga je v garažo postavo. Sebe pa malo po tejm djau v postelo. Tisti krepki dijš je eške dugo ostano v autoni. Gda je Lujzek vö iz njega stoupo pa šou v bauto, so se lidgé obračali za njim. Za njim pa se je vlejko tisti nebeski dijš. Ja, ka pa grbanji? Lujzek ji je v autoni pozabo. Kuman nin za tri tedne so njemi na pamet prišli. Pa so tisto več nej grbanji bili. Bila je nikšna vonječa kaša. Tak je znouva mogo lejtati s sprejami pa z dišečimi vodicami. Ja, tou stari auto zar za bauto eške kak dobro pouni. Zdaj je ta gnojšnica nej tak vonječa, kak je inda bila. Neje, ka njegvo staro rdjavo tejlo tö iz sebe davle nikšno čüdno vonjilo. Miki Roš Martina Zakoč z monoštrsko skupino Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu 15 LET SLOVENSKEGA DOMA 15 ÉVES A SZLOVÉNEK HÁZA 18. novembra obiščite restavracijo Lipa in dobili boste 15 % popusta. Keresse fel november 18-án a Lipa éttermet, s 15 % kedvezményt kap. PETEK, 15.11.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKI VETER, POUČNA NANIZANKA, 10.20 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: KNJIGA, MLADINSKA NADALJEVANJA, 10.40 ZAJEC V KLOBUKU, KRATKI FILM, 10.55 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.20 Z GLAVO NA ZABAVO, ODDAJA ZA MLADE, 11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS IN GLASBA, RIS., 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.05 RAZRED ZASE, ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOVA DVAJSETA: ROMANCA IZ KOVČKA, SLOV. NAD., 20.30 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL PETEK, 15.11.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.30 SLIKOVITIH 55: ZAPOJTE Z NAMI: MAŠEK, IPAVEC, GERBIČ, 13.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 14.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.45 RAD IGRAM NOGOMET, 15.20 NOGOMET: U21 - SLOVENIJA : RUSIJA, KVALIFIKACIJE ZA EP, PRENOS IZ KOPRA, 17.20 ŽOGARIJA, 18.00 JOHN F. KENNEDY – PRIČEVANJA O ATENTATU, DOK. ODD., 18.50 OSMI DAN, 19.20 KNJIGA MENE BRIGA, 20.00 JAPONSKA, CESAR IN VOJSKA, DOK. ODD., 21.00 MOJA DRUŽINA, ANG. NAN., 21.30 URA, ANG. NAD., 22.30 TIRANOZAVER, ANGLEŠKI FILM, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 16.11.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 BINE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.40 MARČI HLAČEK, RIS., 8.05 SREČA JE ..., 8.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.35 KULTURNI BRLOG, 8.37 ŽIVALSKE ZGODBE, 8.40 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 9.00 MALO DRUGAČE: KAJ JE OGLJIKOV DIOKSID, 9.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.25 MOJ OČE JE GOBAN, KRATKI FILM, 9.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.25 KOYAA - LAJF JE ČIST ODBIT!, RIS. FILM, 10.30 INFODROM, 10.50 ČAROBNO POTOVANJE V AFRIKO, ŠP. FILM, 12.20 RAZRED ZASE, ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 PRIMORSKA HIMNA, DOK. FILM, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 ATTENBOROUGH: 60 LET V NARAVI, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.35 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. TV SATIRA, 22.20 POROČILA, 22.55 LUTHER, ANG. NAD., 23.50 OZARE, 0.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL SOBOTA, 16.11.2013, II. SPORED TVS 7.50 SKOZI ČAS, 8.25 TARČA, 9.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM, 11.05 SLOVENSKI UTRINKI, 11.30 POSEBNA PONUDBA, 11.50 PISAVE: PINDAR, NATAŠA SUKIČ, RUDI PODRŽAJ, 12.20 OSMI DAN, 12.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM, 13.55 ŠPORTNI IZZIV, 15.15 JEŽKOVE NAGRADE 2013, 17.05 VOJVODINJA, ANG. FILM, 18.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ZDA - KVALIFIKACIJE, 20.05 NISMO V KALIFORNIJI, DOK. ODD., 21.40 VSE DOBRE STVARI, AM. FILM, 23.20 ARITMIČNI KONCERTI - THE PUZZLED, STUDIJSKI KONCERT, 0.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.20 NA LEPŠE, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 17.11.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.10 MINUTA V MUZEJU: AUGUSTE RENOIR: PLES V MOULIN DE LA GALETTE, 10.15 POLNA HIŠA ŽIVALI, NEMŠ. NAN., 10.45 SLEDI: MOŽ S PIŠČALMI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.15 SLIKOVITIH 55: PESEM JE ... ALEKSANDER MEŽEK, 14.50 PROJEKT NA DEŽELI, DOK. SER, 15.20 ŽIVLJENJSKA PRILOŽNOST, FR. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SLIKOVITIH 55: MIŠA MOLK, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST, DAN. NAD., 21.05 INTERVJU: JUTA KRULC, POGOVORNA ODDAJA, 22.00 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.10 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 22.45 POROČILA, 23.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.45 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 17.11.2013, II. SPORED TVS 7.40 SKOZI ČAS, 8.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 8.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.20 RAD IGRAM NOGOMET, 9.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM, 11.00 GLASBENA MATINEJA. 11.00 KOROŠKA POJE 2013 – 60 LET KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE, 11.30 P.I. ČAJKOVSKI: SIMFONIJA ŠT. 4, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN SIMON KREČIČ, 12.20 ŽOGARIJA, 12.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM, 14.20 TURBULENCA, 15.00 SLOVANSKA DUŠA IN SLOVENSKO SRCE, KONCERT MANCE IZMAJLOVE, 17.10 SVETOVNI POKAL V ŠPORTNEM PLEZANJU, 19.40 ŽREBANJE LOTA, 19.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ZDA, 21.50 PREKLETSTVO KENNEDYJEVIH, DOK. ODD., 23.25 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. TV SATIRA, 0.10 NAD MESTOM SE DANI, KRATKI FILM, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 18.11.2013, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.30 IZ POPOTNE TORBE: GLINENA POSODA, POUČNA ODDAJA, 10.45 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGRANA NANIZANKA, 11.05 PEPI VSE VE O PESNIŠTVU, POUČNA NANIZANKA, 11.25 ZLATKO ZAKLADKO, POUČNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.30 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 BINE, ČUVAJ PARKA, RIS., 18.45 MINUTA V MUZEJU: OTTO DIX: VOJNI INVALIDI, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OPUS: NOVI HELIKONI V SLOVENIJI IN SVETOVNI FESTIVAL V TROSSINGENU, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 15. FESTIVAL SLOWIND 2013, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 18.11.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.15 NA LEPŠE, 15.50 INTERVJU: JUTA KRULC, POGOVORNA ODDAJA, 16.45 JAPONSKA, CESAR IN VOJSKA, DOK. ODD., 18.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.30 PRAVA IDEJA!, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: SREDI VIHRE, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.30 GEORGE GENTLY: IZGUBLJENI OTROK, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.00 SLIKOVITIH 55: AMERIČANKE, DOK. FILM, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 19.11.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 STUDIO KRIŠKRAŠ, ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 KULTURNI BRLOG, 10.45 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 10.55 BINE: MLEKO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.15 MOJ OČE JE GOBAN, KRATKI FILM, 11.30 POD KLOBUKOM, ODDAJA ZA MLADE, 12.15 OPUS: NOVI HELIKONI V SLOVENIJI IN SVETOVNI FESTIVAL V TROSSINGENU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 NELI IN CEZAR, RIS., 16.00 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 DRAGI DOMEK, RIS., 16.15 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PARADIŽ, ANG. NAD., 21.00 NESKONČNE ŠIRINE, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 INTERVJU: JUTA KRULC, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL TOREK, 19.11.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.15 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 15.45 GLASNIK, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 17.20 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 18.00 NOGOMET: SLOVENIJA : KANADA, PRIJATELJSKA TEKMA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 PROJEKT NA DEŽELI, DOK. SER., 20.55 RAVI ŠANKAR MED DVEMA SVETOVOMA, GLASBENI DOKUMENTARNI FILM, 21.55 PRISPODOBA, AM. FILM, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 20.11.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 10.25 BESEDI NA SLEDI: DANE ZAJC, OTR. NAN., 11.05 (NE)POMEMBNE STVARI: DVOJNOST, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 NESKONČNE ŠIRINE, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 SVET ŽIVALI: VOLK LUPO, RIS., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 NOČNE LADJE, KOPRODUKCIJSKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL SREDA, 20.11.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.10 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 SLIKOVITIH 55: MIŠA MOLK, 16.40 GLASNIK, 17.10 EVROPSKI MAGAZIN, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.35 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ZIMSKI MAGAZIN, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 KATALENA, POSNETEK KONCERTA, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 NAJ OSTANE MED NAMI, HRVAŠKI FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 21.11.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PODSTREŠJE: GLASBILA, IGRANA NANIZANKA, 10.25 MIHEC IN MAJA, OTROŠKA NANIZANKA, 10.30 DOMOVANJE, 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 RAZRED ZASE, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 11.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IGRAČE: KOCKE, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 MANJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 21.11.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRA URA, 11.40 DOBRO JUTRO, 14.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.55 EVROPSKI MAGAZIN, 16.20 SLOVENSKI VODNI KROG: SAVA BOHINJKA, DOK. NAN., 16.45 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 ATTENBOROUGH: 60 LET V NARAVI: NAŠ OBČUTLJIVI PLANET, DOK. SER., 18.15 TOČKA PRELOMA, 18.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 RUDOLF MAISTER VOJANOV IN MESTO OB DRAVI, DOK. PORTRET, 20.50 MAISTROVA NAJDALJŠA MARIBORSKA NOČ, SLOVENSKA TV-IGRA, 22.25 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 23.15 DOSTOJEVSKI, RUS. NAD., 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL