L. 1982/83 Št. 1-2 IZ VSEBINE Pionirska knjižnica str. Prešernov dan Literarna uganka Tone Pavček Poznate Levstikove nagrajence za leto 1982? Preberite Literarna uganka Kaj vse ste že iskali v knjižnici Moje najljubše knjige Opozarjamo Tematske razstave v oddelku Zanimivost Portret: Marjan Manček Seznam ilustracij za otroke (Marjan Manček) Knjige z naših polic Povedano s številkami 8 10 13 14 16 18 20 21 22 28 30 31 run PAPIRNATA LETALA NA PAPIRNATIH LETALIH SE LETI NAJTIŠE. NA PAPIRNATIH LETALIH SE-LETI NAJVIŠE. NA PAPIRNATIH LETALIH SE LETI BREZ TEŽE. NA PAPIRNATIH LETALIH NEDOSEŽNO SE DOSEŽE SREČANJE S PESNIKOM 24. FEBRUARJA - V MESECU KULTURE - NAS BO OBISKAL IN SE POGOVARJAL Z NAŠIMI MLADIMI BRALCI DANE ZAJC Rodil ae ge 26. 10. 1929 v Zg. Javorščici pri Moravčah. Odraščal je na deželi . Med vojno mu je umrl oče, v partizanih sta padla dva brata, domačijo jim je okupator požgal. Družina ae je preselila na Vrhpolje, po vojni pa na Štajersko. Zaposlen je kot višji knjižničar v ljubljanski pionirski knjižnici. Piše pesmi, drame in lutkovne igre. Za knjigo ABECEDARIJA je prejel Levstikovo nag= rado, leta 1980 pa Goranov venec, najvišje jugoslovansko priznanje za pesniško ustvarjalnost. Dela za mladino: Bela mačica. Abeceda« rija, Na papirnatih letalih. Živali na dvorišču, Mlada Breda, V cirkusu , Leteča hišica, Ta roža je zate C> 2 42 Ti loviš Reci: Mačka. Tl si tačka. Reci: Mačka. Tl sl račka. Reci: Mačka. Tl sl kvačka. Reci: Maček. Tl sl hlaček. Reci: Miš. Tl loviš. BELA MAČICA Če hočeš videti belo mačico popolnoma belo, brez črnih in sivih dlak, če hočeš videti belo mačico, (bela mačica ima dolg, dolg, kosmat, kosmat bel rep, lepšega kot veverica), torej če hočeš videti belo mačico, moraš zgraditi nov most. Po njem se sprehaja. je odprta neprekinjeno, in sicer reak dan od 7-30 do 19. ure razen srede, ko si lahko izposodite knjige med 12. in 19. uro, ob sobotah pa od 7«30 do 13.50. Članarina je tudi letos 50 din. PREŠERNOV DAN kulturni praznik slovenskega naroda Iz Prešernove mladosti ne vem mnogo, torno-to mi je znano, da je bil ljubljenec svoje matere,, katero je tudi on ljubil z vsem ognjem nežno ljubečega srca. Samo kadar je imela Melito-1 in je — |m navadi razvajenih otrok, ki so najbolj sitni, kadar ima mati največ opravka — skinčal za njenim hrbtom, jih je dobil. Poslej je tudi vedel, da so ženske hude, kadar imajo perilo, tako je trdil gam moji babici. Ko je Se Študiral v Ljubljani, je priSel neko poletje domov, ko so ravno želi. Ker je tudi njegova mati žela, hotel ji je nekoliko pomagati; vzame torej njen srp in začne žeti. Pa ker ni bil dela vajen, se globoko nžanje v kazalec svoje levice. Obrunek na prstu jo imel vse svojo življenji- za spomin, Ernestina Jelovšek: Spomini na Prešerna Prešernov pečatnik • literarna uganka • literarna uganka e Ugani naslov knjige, is katere Je ilustracija! Nova pisarija Utmec »Di idij, — ko it ni Kranjskem vuk pisiri, it bukve vsik luimir diji med ljudi, ti v prozi, oni v verzih se slepiri, — jiz tudi v trop, — ki se pod in trudi, ledino orje mit poezije, — se vrinid telim, se mi ne čudi. Prijitelj, uči mene pisarije: kiko in kij vleč se Kranjcem poje, odkrij mi proze niie lepotijel« Pisar »Ak’ so pisar posuti ielje tvoje, moj zlari uk poslušaj in zistopi, zapiši trdno gl v možgine svoje! A k' hočeš kij veljati v našem tropi, besed se tujih boj ko hud'ga vraga, •k’ kot si temu, koj na prste stopi. Nij proza tvoji bo lepote naga, Minetve nič ne prašaj, poj po sili, pisarjem proza bo in pesem draga. Čei biti v kranjskih klasikov števili, debelo po gorjansko jo zarobi, vsi bomo v tvojo čast na glas trobili; •k' rovtarske veziti znaš otrdbi, nov Orfej k sebi vlekel boš Slovenc in pozen vnuk poroma k tvoj'mu grobi. aABj) bsoj BUTUjqajg TONE PAVČEK Tone Pavček se je rodil 1928. leta v Št. Juriju pri Novem mestu. Študiral je pravo, a si je izbral novinarski poklic. Zdaj je predsednik Društva slovenskih pisateljev in glavni urednik Cankarjeve založbe. Za odrasle je izdal več pesniških zbirk, še več pa za otroke. Njim je namenil tudi nekaj pripovednih del. Velja za klasika otroške poezije, Pavček tudi prevaja, predvsem iz slovanskih jezikov, največ iz ruščine. 7 O N F. PAVČEK Maček na dopustu NEBOTIČNIKOM •H g 5 N O O D< § fl c? 0) fl » B H >i '• B H N ti fj-H O d to d p, 1 -p ti H d 4) H -H -H -P „ ti ti ti ti 0) O B O (Q » o d B -m ti n 4) O O •« 4) 4) CO^-dOBdBti ti ti ti 4) -H-H H O »O ‘H >o B d -P N O -H B ,r3 H o d ,ti -P -H d d O -P H (Q ‘Ot) OP« ti d O d A ^ d B > m d d 'ti -d d d to t) o d d d Pt P« n P«bti -ti m n (Velesenzacija) A joj je, prijatelji, meni: skočiš na cesto — pa je narobe, povaljaš se v travi — pa je narobe, blekneš besedo — pa je narobe, zmeraj narobe, danes in Včeraj, narobe, narobe narobe, narobel Kaj čem, ko pa nisem drevo, kaj čem, ko pa nisem oblak in niti ne tak imeniten junak kot sta tata in mamal (Vrtiljak) Čenčančeva uspavanka Ko zatakne se čebljanje, ko ne tekne več čenčanje, takrat pride škrat za spanje in ukaže potovanje v sanje: Knjige gre jo na police, v gnezda vozijo se ptice, konj gre v hlev in ovca v stajo, vlak zapelje na postajo, gre krpan lepo v remizo, kralj Matjaž za svojo mizo, a čenčači zaporedom brundat v posteljo k medvedom. Mama je ena sama, prvi spev nina-nana, prva beseda: mama! Dajmo vse rože mami, dajmo vsa sonca mami, pesem, ki v nas se drami, dajmo, zapojmo mami: Naj ne ostane brez mame nihče na širnem svetu, naj žive naše mame, mame — najlepše na svetu! (Slon v žepu) (Kaj je najlepše) mama, Ste že videli kdaj lovca? Pravega lovca? S puško, s klobukom in šojinim perjem? Ne šel Jaz vam ne verjemi Saj našega lovca, strašnega lovca (izvolite, prosim, pogledati sliko) pozna tako malo kakor velikol Povsod, kjer je še v časti pogum, je znan, spoštovan Strašni lovec Bumbum. (Strašni lovec Bumbuo) (Juri Muri v Afriki) POZNATE LEVSTIKOVE NAGRAJENCE QQ ZA LETO 1982 f f ■a katero knjigo je pisatelj Branko Hofman DOBIL LEVSTIKOVO NAGRADO? PROFESOR Pavel Kunaver, LEVSTIKOV NAGRAJENEC, GRADI SVOJO KNJIGO NA ENI STRANI IZ MITOLOGIJE NAJRAZLIČNEJŠIH SVETOVNIH KULTUR, NA DRUGI PA IZ ZVE7DOSLCVJA IN LASTNEGA RAZISKOVANJA NEBESNIH POJAVOV. KATERA KNJIGA JE TO? PREBERITE V pionirski knjižnici želimo svojo bogato knjižno zalogo, ki šteje že okrog 35 000 knjig, ponuditi mladim obiskovalcem tudi posredno, zato še naprej gojimo in razvijamo pedagoške oblike dejavnosti.Vključujemo že otroke od četrtega leta dalje. Zanje prirejamo ure pravljic. Ura pravljic d6 osnovna oblika knjižne vzgoje za predšolskega otroka. Otrok rad prihaja v knjižnico in pravljična soba postane zanj domača in mikavna. Knjižničarka jim največkrat posreduje pravljico ob slikanici. Otroci spremljajo vsebino in skupaj s pripovedovalko doživljajo zgodbo. Sproščeno vzdušje otroci potem izrazijo ob slikah, podo= živijo z lutko, dodajo utrinke iz lastnih doživetij, zelo radi pa pravljico tudi sami ilustrirajo. Na svoje risbice, ki jih razstavimo na panoju, so zelo ponosni. Starši^ ki vodijo otroke k uram pravljic, v tem času lahko prebirajo časopise in knjižice za vzgojitelje in roditelje ter se seznanjajo s knjigami za najmlajše, ki si jih lahko izposodijo tudi na dom. Nekvalitetnih slikanic ne kupujemo. Otrok postopno spoznava knjižnico in se seznanja s knjigami, tako da postanejo za njegov svet nepogrešljive in branje preraste v otrokovo stalno potrebo. Vendar ne vodijo otrok v knjižnico samo starši. Največkrat pomeni za najmlajše prvo srečanje s knjižnico skupinski obisk z vzgojiteljico ali učiteljico. Vrtec in razred na obiskuje v knjižnici stalna oblika dela z uladimi obiskovalci. Sreda dopoldne, ko oddelek ni odprt za izposojo, je rezervirano zanje. Otroci so navdušeni. Naučijo se izbirati knjige s polic, s predšolskimi se igramo tudi izposojo. Vsako skupino vodimo v pravljično sobo? kjer uživajo ob pripovedovanju zanimivih pravljic in zgodb, seznanijo se s pesmicami, tudi sami zapojejo, predvsem pa se jim vtisnejo v spomin slikanice, ki jih ne morejo videti nikjer drugje in jih tudi pri nas ne izposojamo. Doma pripovedujejo o obisku. Zdaj so otroci tisti, ki v knjižnico pripeljejo starše, da jih vpišejo ali pustijovsaj pri uri pravljic. Illlil Hilli Poišči knjigo! je posebna oblika knjižnične vzgoje, s katero učence višjih razredov osnovne šole uvajamo v uporabo katalogov (abe= , čedno imenskega, tematskega, sistematskega) in knjižnih pomagal (priročnikov, enciklopedij, slovarjev in drugih infor= mativnih knjig). Zelo hitro se naučijo poiskati katalogni listek. Iz zadreg jim pomaga knjižničarka. S pomočjo katalognega listka poiščejo signaturo, da potem lahko najdejo določeno knjigo na polici. Otroci radi sodelujejo in iščejo podatke. Tako učence že dovolj zgodaj vzgajamo v samo= stojne uporabnike knjižnic. 59 C PISANI LINDGREN Pika P MAL 910.4 OGRIN Roki M BEVK Kaplan Južni C MORIC L BABICA Konjiček M KLEVIS Srečanje 52 KUNAVER Kažipot 03 MLADI L MILČINSKI Pravljice • literarna uganka e literarna uganka e Združenje nemških knjigarn je med najlepše knjige sveta uvrstilo tudi knjigo CICIBAN, CICIBAN, DOBER DAN KDO JE NAPISAL PESEM? CICIBAN IN ČEBELA Čebelica leti z neba, leti leti vse niže, vse niže in vse bliže čebelica leti z neba. »Čebelica, od kod in kam te nesejo peroti po jasni zračni poti? , Čebelica, od kod in kam? »»Kje pa je tisti Ciciban, ki venomer razgraja, ki mamici nagaja, kje pa je tisti Ciciban?«« »Če bil bi tukaj Ciciban, čebela svetlokrila, kaj bi mu naredila, če bil bi tukaj Ciciban?« »»Če bil bi tukaj Ciciban, takoj mu bridko želo zapičim v trdo čelo, če bil bi tukaj Ciciban.«« oponedn^ uo^-O NAŠI bralci naj bi znali poiskati VSAKO KNJIGO V KNJIŽNICI, ČE POZNAJO VSAJ TOČEN NASLOV. TUDI KNJIŽNIČARKA BO LAHKO NAŠLA PRAVO KNJIGO . TODA VČASIH SPRAŠUJETE PO RES ČUDNIH NASLOVIH, DA SE KNJIŽNIČARKE TEŽKO ZNAJDEMO ALI PA POŠTENO NASMEJEMO . NAUČITE SE TOČNO PREPISATI (NAPISATI) NASLOV. MORDA SE V ŠOLI PREMALO POGOVORITE O DOMAČEM BRANJU ALI PA SE ZGODI, DA PREVEČKRAT SEDITE NA UŠESIH. Kaj vse ste že iskali v knjižnici! 1. DRUŠČINA TBC 2. OSLI VZLETE ZGODAJ 3. VOJNA POŠTA PGČ 4. ZMAJ TOLOVAJ 5. IRIS V ČUDEŽNI DEŽELI 6. LUKA IN LIJA 7. PACEK 8. KAPLAN MARTIN CUDERMAN 9. PREPOVEDANE SKRIVNOSTI UČITELJICE BREDE 10. KLJUKAVIČJI MIHEC 11. HOROSKOP 12. PAGLAVCI IZ ŠIŠKE 13. ČUDOVITE PRIGODE HLAPCA JERNEJA 14. UČENEC NAJ BO 15. KEKEC NA SAMOTNI BREZI 16. PES IN MAČKA 17. HELMUT 18. GRIMMOVI OTROCI 19. KOZLOVSKA LETA 20. ČRNA ŽENA 21. NAJVEČJI OSEL NA SVETU 22. PUST TOMA SAMTERJA 23. TAJNIK CC 24. MARTIN KRPAN ČEDERMAC 25. JAZ IN TEDI 26. OSIDEJA 27. SKAT PETER 28. PESTERMAN 29. TA DOM JE VESEL 30. VEČERJA PRI KROKODILU 31. MARTIN TELEBAN 32. FARAONOVI RUDNIKI 33. MAMKA PAMKA 34. AGREGATOR 35. STANKO HOČE VZLETETI 36. MAMKA DRŽAVLJANKA Prav6 naslove boste našli na naslednji strani 1. Tajno družtvo PGC 2. Orli vzlete zgodaj 5. Tajno društvo PGC 4. Zmaj Direndaj 5. Aliče v čudežni deželi 6. Račko in Lija ?. Tacek 8. Kaplan Martin Čedermac 9. Vohljači in prepovedane skrivnosti 9. Učiteljica Breda 10. Kukavičji Mihec 11. Teleskop 12. Gadje iz Čiške 13. Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča 14. Študent naj bo 15. Kekec nad samotnim breznom 16. 0 psičku in muci 17. Hamlet 18. Grivarjevi otroci 19« Oslovska leta 20. Mala čarovnica 21. Jure in njegova ušesa 22. Prigode Toma Sawyerja 23« Tajno društvo PGC 24. Kaplan Martin Čedermac 25. Jaz sem Fedde 26. Odiseja 27. Skavt Peter 28. Pestrna 29. Ta veseli dan... 30. Na večerji s krokodilom 31. Martin Fantalin 32. Salomonovi rudniki 33- Mamka Bršljanka 34. Agitator 35. Sadako hoče živeti 36. Mamka Bršljanka MOJE • 9 * • a • NAJLJUBŠE KNJIGE 9 RazBtavice pripravljajo naši najboljši bralci vsakih štirinajst dni. Zanje je to poseben dogodek, za druge pa spodbuda, da bodo tudi oni pogosteje posegli po knjigi. Izbor je marsikdaj privlačnejši za njihove vrstnike kot kakršnokoli drugo priporočilo.Največkrat so bile v vitrinah knjige, ki zares sodijo med kvalitetna mladinska dela. Najmlajši bralci! od 2. do 3* razreda) so največkrat izbrali knjige s temi naslovi: NEZNALČEK (N. Nosov) PIKA NOGAVIČKA (A. Lindgren) MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB (K. Kovič) OBLAČEK POHAJAČEK (S. Rozman) MAČEK MURI (K. K0vič) Pionirji od 4. do 6. razreda so najpogosteje razstavili naslednje knjige: DVOJČICI (E. KNstner) knjige o VIKE VIKINGU (R. Jonsson) V PUŠČAVI IN GOŠČAVI (H. Sienkiewicz) POZOR,ČRNA MARELA! (A. E.-hdaj) EMIL IN DETEKTIVI (E. Ka&tner) DVOJNE POČITNICE (B. Dolinar; PETNAJSTLETNI KAPITAN ( J. Verne) URŠKE SO BREZ, NAPAKE (P. Kovač) VINETOU (K. May) PETERONOGI ZAJEC (R. Kukaj) ORLI VZLETE ZGODAJ (B. Čopič) POD SVOBODNIM SONCEM (F.S. Finžgar) OSLOVSKA LETA (B. Čopič) NA VEČERJI S KROKODILOM (L. Suhodolčan) Najbolj brane in najbolj priljubljene so bile pravljice , zbrane v knjigi TISOČ IN ENA NOČ. Sedmošolcz in osmošolci so se največkrat odločali za knjige, ki obravnavajo mladostnikovo dozorevanje. Te so: GIMNAZIJKA (A. Ingolič) VANDA ( V. Mal) ANDREJEV NI NIKOLI PREVEČ (P. Kovač) KAM JE IZGINILA EMA LAUŠ (V. Pečjak) SREČANJE Z MIHAELO (V. Klevis) V SEDEMNAJSTEM (I. Zorman) Letos so v pionirskem oddelku svoje najljubše knjige razstavili naslednji naši bralci: MARKO ŠTETNER, 13 let TINA TURK, 10 let VESNA GORJANC, 14 let IRIS ARNEŽ, 11 let MATJAŽ KNIFIC, 15 let NATAŽA KONC, 12 let ALBERT IDIČ, 8 let BARBARA ZMRZLIKAR,9 let NATAŠA ROPRET, 14 let BOŠTJAN ZUPAN, 12 let NIVES ŽUN, 11 let NADJA KERN, 9 let JOŽKO HORVAT, 12 let URŠKA FORTUNA, 9 let SIMONA RANT, lo let ZDENKA ŠKRBIČ, 13 Idt MITJA ČUHALEV, 11 let MOJCA OSOJNIK, 11 let SANDI FLANDER, 8 let TATJANA ŠOŠTARIČ, 11 let KLEMEN JERAKO, 11 let JANA BAŠELJ, 10 let MATEJ ZAJEC, 11 let TOMAŽ MULEJ, 1? let IRENA BRILLT, 13 let DAMIJAN SVETINA, 14 let BERNARDA KOVAČEVIČ, 13 let TANJA ZDEŠAR, 9 let GREGOR ČERNILEC, 13 let SABINA BARBIČ, 14 let GREGOR DOLINAR, 11 let BARBKA BAŠAR, 12 let MARICA ČELIK, 11 let GREGA DOLENEC, 9 let SABINA NARTNIK, 12 let FRANCI VALJAVEC, 13 let GORAZD MIKELJ, 14 let UROŠ BRODER, 9 let VITA MELINEC, 8 let BARBARA PIBERNIK, 13 let JANEZ VENCELJ, 12 let MATEJA KRNIČAR, 8 let IZTOK KONC, 7 let MARKO PONIKVAR, 12 let NATAŠA PRAH, 12 let OPOZARJAMO KNJIŽNICI. DOBITE JIH NA POSEBNI POLICI. TIM 4 .1> AX^ * MLADINA LIST ZA MLADE A MATEMATIKE PROT O U TEUS L. 45 (1982-1983). STR. 129-160 DECEMBER 1962 TUDI STARČI, KI SPREMLJATE SVOJE OTROKE, LAHKO IRI NAS PREGLEDATE NEKAJ REVIJ, NAMENJENIH ODRASLIM V ISTEM KOTIČKU BOSTE NAČLI TUDI VEZANE LETNIKE CICIBANOV, KURIRČKOV, TIMOV, PIONIRSKIH LISTOV IN DRUGIH. TE SI LAHKO IZPOSODITE TUDI NA DOM. Rok izposoje za letnike revij je mesec dni. POamrnsM ws@ttMlk ghsato POsmihste itowrajj@ - -=. =- REVIJA GLASBENE MLADINE SLOVENIJE ŠT. 1/1.10.1982/L. 13 PIONIBSKI LIST Gl Gl BAN TEMATSKE RAZSTAVE V ODDELKU pripravljamo ob pomembnih dogodkih, spominskih dnevih, srečanjih z ustvarjalci knjig za otroke in mladino, knjižnih ugankah in ob drugih priložnostih. V letu 1982 smo postavili naslednje razstave: OTROCI ILUSTRIRAJO PRAVLJICO IVAN RIBIČ - ob smrti januarja 1982 FRANCE PREŠEREN - ob slovenskem kulturnem prazniku SREČANJE S PESNIKOMA SAŠO VEGRI IN BORISOM NOVAKOM OTROCI V NOB OB MEDNARODNEM DNEVU MLADINSKE KNJIGE 8 KNJIGO NA POČITNICE LEVSTIKOVI NAGRAJENCI 1982: - ilustratorka Karaila Volčanžek - pisatelj Branko Hofman - profesor Pavel Kunaver NASE GOBE ŽE BEREM IN PIŠEM ( abecedniki in čitanke od 194*. leta do aanesj OB TEDNU OTROKA ROJSTNI DAN NAŠE DOMOVINE PIONIRJI JUGOSLAVIJE sna odprli Nsslovna stran abocadnika -šolo smo odprli", ki ja IzSel na Gorenjskem 1944. leta ZANIMIVOST NASTANEK ŠAHOVSKE IGRE JE SKRIT V TEMO PRETEKLOSTI,DOMIŠLJIJA PESNIKOV IN PI= SATELJEV PA NE POZNA PREGRAD. SLAVNI PERZIJSKI PESNIK FIRDUZI (932-1020) V EPU Knjiga kraljev (Šahname) PRIKAZUJE ZGODOVINO PERZIJCEV OD MITOLOŠKIH ZAČETKOV DO MUSLIMANSKE ZASEDBE LETA 651. EP SESTAVLJA 60 000 DVOJNIH VERZOV. Z NJIM NAM JE PODAL TUDI ZANIMIVO ZGODBO O NASTANKU ŠAHA. "V tem maratonskem epu pripoveduje o nekem bogatem indijskem kralju, ki je nepričakovano umrl. Ker je bil njegov sin Gav premlad, je oblast prevzel njegov stric. Novi kralj se je poročil z vdovo umrlega kralja in je imel z njo sina Talhenda. Ko je tudi novi kralj kmalu zatem umrl, je oblast prevzela kraljica. Kraljevala je modro in pravično ter pri tem vzgajala svoja sinova tako, da med njima ni bilo razprtij. Zaradi napornega vladanja je morala kasneje vzgojo prepustiti dvema svečenikoma. Svečenika sta hlepela po oblasti in zato sta ščuvala polbrata drugega proti drugemu. Ko sta Gav in Talhend odrasla, so se pričele med njima razprtije in celo vojne. Da bi bojaželjna polbrata pomirila, je njuna mati po nasvetu nekega modrijana izumila igro, v kateri so bitke brez ran in krvi. To igro je podarila sinovoma, ki sta od tedaj dalje živela v miru in slogi. Igro, ki je tako uspešno spremenila nravi sprtih mladeničev, je Firduzi imenoval čaturanga. Ta igra je bila zametek našega šaha. " Janez Stupica: Šah skozi stoletja Del strani perzijskega rokopisa Knjige kraljev portret portret portret portret MARJAN MANČEK slikar - ilustrator rojen januarja 19*^8 v Novem mestu Za izvirne ilustracije v knjigi K0zlovska sodba v Višnji gori je dobil Levstikovo nagrado za leto 1977 Naši bralci vas poznajo kot ilustratorja. Za vsakogar od nas pa bo zanimiv tudi utrinek iz vašega otroštva, čemu ste se najbolj čudili, kaj je najbolj vzbujalo vašo pozornost, kaj vas je najbolj zaposlo= valo? In ne nazadnje, ali ste bili ljubitelj knjig oziroma slikanic? RES NE VEM, ČEMU SEM SE NAJBOLJ ČUDIL. SPOMINJAM PA SE, DA SEM SE NA POTI IZ Cole vedno ustavljal pri izložbi male ČASOPISNE PRODAJALNE, PRI IZLOŽBI KNJIGARNE MLADINSKE KNJIGE TER PRI DVEH VITRINAH S FOTOGRAFIJAMI IZ FILMOV, KI SO JIH TAKRAT PREDVAJALI V OBEH NOVOMEČKIH KINEMATOGRAFIH. RAD SEM PREBIRAL ZAGREBŠKI TEDNIK ZA MLADE "PLAVI VJESNIK" TER BEOGRAJSKEGA " KEKCA ". OBA STA NA SVOJIH STRANEH PRINAŠALA NAJBOLJŠE DOMAČE IN SVETOVNE DOSEŽKE NA PODROČJU STRIPA. ZANIMALE SO ME TUDI SLIKANICE IN ILUSTRIRANE KNJIGE TER FILM, ČE POSEBEJ RISANI. ZELO RAD IN VELIKO SEM SE IGRAL, SAM ALI S PRIJATELJI. NIKOLI MI NT BILO DOLGČAS IN ŽE TAKRAT SEM RAD RISAL. Najmlajšim so zelo blizu pobarvanke, predšolski in šolarji pa radi posegajo po velikih slikanicah in knjigah iz drugih zbirk, ki ste jih ilustrirali. Naivno hudomušne, karikirane in poredne ilustracije so se priljubile mladim bralcem in so všeč tudi starejšim. Kako ste postali ilustrator, saj vemo, da ste po poklieu profesor angleščine in zgodovine? V GIMNAZIJSKIH LETIH SEM ZAČEL RISATI KARIKATURE IN PAVLIHA MI JIH JE NEKAJ OBJAVIL. VENDAR MI NA KRAJ PAMETI NI PADLO, DA BI BIL TO LAHKO MOJ POKLIC. NA FAKULTETI SEM SE PREŽIVLJAL V GLAVNEM S HONORARJI OD OBJAVLJENIH KARIKATUR V PAVLIHI, DELU TER DRUGIH ČASOPISIH. KER PA JE HUMOR BLIZU TAKO MOJEMU KAKOR TUDI OTROŠKEMU DOŽIVLJANJU SVETA, ME JE POT PO KONČANEM ŠTUDIJU NA FAKULTETI PRIPELJALA K ILUSTRIRANJU OTROŠKE LITERATURE. So "Slovenske basni in živalske pravljice prva knjiga, ki ste jo ilustrirali? PRVA KNJIGA, KI SEM JO ILUSTRIRAL, SO "PRAVLJICE PO TELEFONU" GIANNIA RODARIJA. KNJIGA NAJ BI IZŠLA V NAJMANJŠI ZBIRKI ČEBELICI, KI JE BOLJ ODPRTA NOVIM, ŠE NE UVELJAVLJENIM ILUSTRATORJEM. UREDNIKU PA SO BILE ILUSTRACIJE TAKO VŠEČ, DA JE KNJIŽICO UVRSTIL V VEČJO ZBIRKO MALE SLIKANICE . Za ilustracijo Kozlovske sodbe v ViSnji gori ste dobili Levstikovo nagrado. Je ta uspeh prebudil misel, da bi vaea višnjanska srenja zaživela tudi na lutkovnem odru? USPEH SLIKANICE KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI NI LE V TE«, DA JE BILA NAGRAJENA, AMPAK DA SO JO BRALCI SPREJELI. MED BRALCI 60 BILI TUDI DRAMATURGI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MOJA LIKOVNA INTERPRETACIJA TE OKUSNO ZABELJENE JURČIČEVE PRIPOVEDI JIH JE SPODBUDILA, DA SO SE ODLOČILI ZA LUTKOVNO UPRIZORITEV. Doslej je izšlo že 5ex 50 knjig za otroke z vašimi ilustracijami. Izbirate najbolj smešne in porogljive sestavine sporočila. Katera knjiga vam je"šla najbolj od rok " in katera vam je najljubša? ZAVESTNO NE IZBIRAM NAJBOLJ SMEŠNIH IN POROGLJIVIH SESTAVIN SPOROČILA. SPREJEMAM RAZNA NAROČILA IN JIH SKUŠAM PO NAJBOLJŠIH MOČEH IZPOLNITI, PA ŠE KAJ DODATNEGA IZTISNITI IZ SEBE,"TAKO ZA POVRH". V ILUSTRACIJAH SE VERJETNO IZRAŽA MOJA TEŽNJA PO RESNICI IN SVEŽINI. ČE JE TO OBLEČENO V TOPEL PLAŠČ HUMORJA IN KOMIKE, MI BRALCI OZIROMA GLE= DALCI NE BODO ZAMERILI. NEKDO JE REKEL, DA JE HUMOR REŠILNI PAS V DEROČI REKI ŽIVLJENJA. BESEDILA, KI JIH ILUSTRIRAM, MI DELAJO V ZAČETKU HUDE PREGLAVICE, KO PA UJAMEM PRAVO NIT, JE TEŽAV V GLAVNEM KONEC. VSE OSTALO JE POTEM ČUDOVITA IGRA, PODOBNA TISTIM IZ MOJEGA OTROŠTVA. ZATO BI TEŽKO REKEL, KAJ MI JE NAJBOLJ LEŽALO ALI KATERA KNJIGA MI JE NAJBOLJ PRI SRCU - PODOBNO, KAKOR NE BI MOGEL REŠI ZA SVOJA OTROKA, KATERI MI JE BOLJ PRI SRCU. Za nekaj slikanic ste sami napisali tudi besedilo. Kako združujete oba načina pripovedi? ZGODBA OZIROMA IDEJA MI NAJPREJ SLIKOVNO ZAŽIVI IN OB SKICAH SE PORAJAJO STAVKI, KI POVEZUJEJO LIKOVNE PODOBE IN SORODNE MISLI V EN ORGANIZEM, TAKO DA STA LIKOVNI IN LITERARNI DEL NUJNO MED SEBOJ POVEZANA TER DRUG DRUGEGA DOPOLNJUJETA. Sprehod Je za noge naporno potovanje, eaj se vsaka stvar vedno zadene vanje. Na travniku krtina nogo ml spotakne, v gozdu korenina nogi se ne umakne. Najbolj se na cesti sprehod ml zatakne, ko leva noga desno naenkrat spodmakne. Pesniška zbirka "Mama pravi, da v očkovi glavi" je bila leta 1978 na beograjskem sejmu knjig izbrana za najboljšo slikanico Jugoslavije. Kaj vam tako priznanje pomeni? NAGRADA SAMA MI NI SPODBUDA ALI IZZIV ZA NADALJNE DELO, AMPAK JE TO DELO SAMO. NAGRADA PA DAJE PRIJETEN OBČUTEK, DA OTROCI, STARŠI, PEDAG06I, SLIKARJI, LITERATI ( NE VEM, KDO JE BIL V ŽIRIJI) CENIJO TO DELO IN S TEM POTRJUJEJO REZULTAT TISTE MOJE TEŽNJE, KI NA DUHOVIT NAČIN PRIKAZUJE NAŠ SVET TAKŠEN, KOT JE V RESNICI. Tekrat z leve mama: HODI Z GLAVO SINKO Takrat z desne oče: TO JE NEMOGOČE Kako vaša fanta spremljata delo očeta ilustratorja? HAJ POPRAVIM - IMAM SINA IN HČERKO. OTROKA GLEDATA NA MOJE DELO TAKO KOT DRUGI OTROCI DELO SVOJIH OČETOV, LE DA JIMA JE MOJE DELO ZELO BLIZU, SAJ SEM VELIKO DELAL V NJUNI PRISOTNOSTI, OB NJUNI IGRI, V ISTEM PROSTORU. Katerega ilustratorja sami najbolj cenite? NE BI MOGEL IMENOVATI ENEGA SAMEGA. SLOVENCI PREMOREMO VRSTO ODLIČNIH ILUSTRATORJEV. NAVDUŠEVALE SO ME IN ME ŠEILUSTRACIJE GVIDA BIROLLE, HINKA SMREKARJA, MAKSIMA GASPARIJA, MILANA BIZOVIČARJA, MARLENKE STUPICE IN MNOGIH DRUGIH TUJIH AVTORJEV, ŠE POSEBEJ JAPONSKIH. yto/e>M/>s Ae X"/y"/'zAZ'"