180 Dopisi. Maribor 1. rožnika. 2. — Resnične besede o zadevah štirskih Slovencov, ki jih je govoril v deželnem zboru v Gradcu dne 16. sušca lo63#poslanec Herman, se 181 nikakor niso čisto zgubile, kakor bi marsikteri političnih nasprotnikov njegovih želel. Odmevajo v tisoč in tisoč srcih, za ktere je govoril edini in v jako neugodnih okoliščinah. Pisma presrčne udanosti in zahvalnosti podpisane z mnogimi podpisi vseh stanov se mu pošiljajo iz vseh krajev slovenskega Stirskega. Vsaki, kdor ima cutljivo srce za ljudstvo in za pravice njegove premalo in dostikrat krivo znane in priznane, je hitel izreči veliko spoštovanje do moža tako srčnega, z žlahno krepostjo državljansko tako lepo obdarovanega. Tako so mu tudi včeraj, to je, 31. maja, nekteri domoljubi iz Maribora izročili zahvalnico podpisano v Mariboru in v okolici z mnogobrojnimi podpisi. Pismo to, ko popisuje stan slovenskega naroda na Štirskem in delavnost neprecenljivo Herman-ovo v zboru deželnem, se mu zahvaljuje tako-le: „Za vse te Vaše trude Vam izrekamo iz vsega srca iskreno zahvalo in Vas zagotovljamo, da se Vaše besede nikakor niso zgubile, temuč da odmevajo od dola do dola in kor munjina moč od srca do srca po celem slovenskem Štirskem, in da odmevale bodo, dokler še bode le betvica Slovencov neponemčenih bivala. Imamo pa tudi trdno zaupanje in živo vero , da bode naša sveta in pravična stvar vedno več podpornikov v deželnem zboru dobivala in da se našega svitlega Cesarja slovesno izrečena beseda vkljub vsem nasprotovanjem po pošteni poti vresničiti mora in vresničila bode, tako gotovo, kakor živi in kraljuje večni Bog v nebesih. Slava Vam, nevenljiva slava!" Zahvalnica je bila dostojno okinčana; vzhajajoče solnce in lovorjev venec sta zalšala naslov; okoli se je vil brslin, tudi nekoliko pa malo cvetlic je bilo v čednem narisu vpletenih ; na ovitku se lesketajo narodne naše boje. — Pri izročevanji je govornik z ginjeno besedo preštel neumrljive zasluge počaščenega poslanca, omenil tudi trnjevo pot, ktero hodi sred tolikih nasprotnikov kot prvi boritelj za narodno idejo v štirskem deželnem zboru, in končno še v imenu vseh podpisnikov ustmeno zahvalil za srčno zagovarjanje prirojenih pravic štirskih Slovencov, kar naj plača povestnica in pa lastna vest, ker bi še mnogo nevzbujenih rojakov utegnilo dremati zarad hvaležnosti tolikemu zagovorniku pristojne. — Na to je poslanec Herman v navadni mu pohlevnosti odgovoril, da misli, kar je storil, je bila le dolžnost. Sicer je Nemec po rodu, al volitve domovina mu je zdaj slovenska zemlja, in ker je prevzel težko in častno službo poslanstva, se tudi hoče truditi Slovencov potrebe spoznavati in na dotičnem mestu kolikor po svoji moči zamore, za njih pravice se boriti. Pa nebi tudi smeli Slovenci misliti, da nam Nemci hočejo krivico čini ti ali da se našim nameram in pravičnim terjatvam zoperstav-Ijajo iz zle volje, ampak če nam ovirajo, je vzrok temu le, ker naših zadev in okoliščin ne poznajo. Kar je na njem ležeče, se tudi prihodnjič hoče prizadevati, da naše stanje razjasni in skrbi za polajsanje. Veselilo ga bode, če med Slovenci živeč vidi, da je nekoliko zapuščenemu narodu k napredku pripomogel, ter srečno boritev in boljši užitek na dalje prepusti lastnim sinom domovine z dobro vestjo, da je storil le dolžnost svojo. (Kon. prih.) Iz Trsta 6. junija. Drugi dan t. m. so peli naš milostljivi škof v stolni cerkvi sv. Justa *) veliko mašo in pred njo slovesni „Veni Creator Spiritus." Imelo se pa je to duhovno opravilo na prošnjo tukajšne mestne gosposke, zato, da je po dolgih zadregah dobila svojega *) Ker smo že večkrat naleteli, da se v nekterih slovenskih časnikih „sv. Just" v „sv. Jo »ta" prekrstuje, naj povemo, da „Just" izvira iz latinskega „Justus", — „Jošt" pa iz „Jodo-cus" ali po nemški „Jobst, Jodok", in da sta toraj ta dva različna svetnika. Tudi potalijanščeni „Žust" je pomota. Pis. župana (dr. Porenta) in pa še morebiti največ iz tega namena, da bi on z Božjo pomočjo v svojih dostikrat važnih opravilih umno in modro ravnal. — Kakor pravijo, bota izvoljena v dunajski državni zbor gg. Conti, prejšni mestni župan, in pa Hagenauer. — Tudi v Trstu se vplo-duje „lacaronstvo." Kajti lansko in tudi letošnje leto se nahajajo od svojih nečimernih mož zapuščene žene v montučni ulici pod milim nebom s svojo brklarijo. Letos hira v tej žalostni okoliščini neka mati s štirimi malimi otročiči, ki brez vse dušne in telesne reje po ulici div-jačijo. Ali nima li Trst za te sirotice^ prostora v svojih ubožnicah in pa v oskrbnišnicah? Še krepka mati bi si pa še lahko zaslužila z dnino svoj pošteni košček kruha. Od kranjsko-štajarske meje. Na kvaterno sredo (27. majnika) ponoči ob devetih privpije Janez Tro-tovšek, imenovan Ribnikar, do Bregarja na sviži (ošta-rii nekaj pod trbovsko ostajo): pomagajte, pomagajte! človek bo utonil! K sreči je v hiši Matevž Koritnik, zavolj svoje velike srčnosti in predrznosti sploh „Ra-decki" imenovan, ki je že sedem ljudi smrtne nevarnosti iz Save rešil. Zaslišati vpitje brž skoči na noge in plane iz hiše k Savi; ko vidi pri svitlobi lune nekaj tamnega po Savi plavati, brž odveze čoln in z Bregar-jevim sinom Franc Kusom za utonencom vdere; poprej, ko bi bil imel beli slap (struga pod tunelom ali predorom) Andreja Guardijanovega, brodnika iz Kožice, v se potegniti, ga že „Radeckiu pri sebi v čolnu ima in ne reši samo človeka smrti, ampak še ves les raztrganega flosa polovi. Ribnikar je bil z Andrejem že v mraku iz Zagorja odrinil, al precej pod Zagorjem v strahovitem Prusnikovem jezu treši flos na skalo, da se razbije, vendar brodnika še vkupaj ostaneta na kosu flosa, pod trbovsko ostajo hočeta k bregu poriniti, pa spet v skalo zadeneta, da se flos zasuČe in na globoko vodo žene; Robidnikar še more ven skočiti, al Andreja nese Sava naprej, dokler ga ne reši junaški „Radecki." Hvala vrlemu možaku! Iz Ipave 28. maja. H .... (Mojster Dev in nove orgije. Priprave za Čitavnico. Goveja kuga. Svilni crvicl.) V Podkraji dosihmal tudi ni bilo ne orgelj, ne organista; zdaj pa imajo Podkrajci orgije, — organista pa vendar ne — pri vsem tem pa orgije vsako nedeljo poj6 in spremljajo čvrsto pri sv. maši ondotne pevce. Kako je to mogoče? Glej! mojster Dev je po navodu povsod zvedenega in na vse potrebe svojih faranov marljivo gledajočega g. dekana naredil lajno, orgije na kolo, ktera namestuje vsaktere orgle za tako cerkev primerjene, ako le kdo kolo taktno sukati zna. Ako poslušaš, pa ne veš, da je lajna, in ker se tudi zraven taktno kolo vrti, gotovo mislil boš, da kaj izurjenega organista imajo Podkrajci, kakoršni se ne sliši povsod. Imajo pa te orgijice veliko veliko viž, skoro za slehern praznik posebej. Naposled*) orgije postavil je g. Dev v Sentbidu. Glasi so mili pa krepki in se nekako posebno dobro ujemajo. Sentbidci so s tem delom tako zadovoljni, da so me — naj naravnost povem — nekteri prosili, naj vrlemu mojstru po „Novicah" očitno njih zahvalo izrečem, ter ga vsem drugim rojakom gorko priporočim, kar tedaj s tem ob kratkem spolnujem. Slava pa tudi Dev-u za vestno zvršenje omenjenih naprav! Iz vsega tega, — dragi bravec, da od drugih reči molčim — že lahko spoznaš, da je resnično, kar sem v začetku izustil in da Ipavec ne gleda na stroške, da le velja za Božjo čast in v njegov dušni prid. Slava poštenim Ipavcem! Ker že od Ipavcev govorim, prosim, dovolite mi drage „Novice", da še kaj o drugi reči črhniti smem. *) Stare orgije so tedaj na prodaj in za kako podružnico ravno pripravne. Pis. 182 Pred kratkem brali smo dva dopisa iz Ipave, prvega v „Naprej-u", drugega v „Novicah" — oba o „be-sedi", ki je bila 10. maja v dvorani taborski. Gospoda dopisatelja sta imela — vsaj tako mislim — namen, našim dragim rojakom po Slovenii naznaniti, da Ipavci po 8. sept. 1. L na Zemonu popolnoma niso zaspali v razvijanji narodnosti, ampak da tudi za njimi, dasiravno z nekoliko težo, pa vendar kolikor toliko koračijo; kajti okolščine niso povsod enako ugodne. — Slišal sem kdaj ne vem — da je bil v neki soseski župan baran, zakaj da ni o prihodu nekega imenitnega gospoda ukazal streljati, pa odgovoril je, da je bilo več kot sto vzrokov, ki so mu v bran stali; na vprašanje po teh odgovori dalje župan: „Prvi vzrok je bil, da nismo imeli smodnika .... Tako bi skoraj tudi mi se morali izgovarjati — ako bi nas kdo baral, zakaj se bolj ne družimo z besedami? Smodnika, to je, denarja nam manjka. Z dvorano bi bili sicer prevideni; odstopil nam jo je v ta namen začasno brez plačila občno znani stari oče „Luka". Slava mu! Al kaj! dvorana sama ni še dovelj. Treba je tudi glasovira. Pisatelj v „Novicah" omeni sicer glasovira; — res imamo ga, in še posebno dobrega; kupili smo ga; al za plačilo nam gre še tesno. Pa samo glasovir v dvorani tudi še ni vse. Potrebujemo tudi godbenih drugih inštrumentov, kajti pevci trški hočejo nas tudi s to muziko razveseljevati; res, da imamo tudi še kakošne godbene orodja, pa še ne vseh — in te, ki so, so stare. In dalje, če strun ni, s samim lokom se tudi nič ne opravi, in tudi po petelinsko ne gre tukaj muzicirati; treba je toraj vsake baze črnih pik ali not, in tako še več druzih reči, ktere se pa le spet za denar dobijo. — Toraj ljubeznjivi Ipavci po vsi dolini in tudi Vi, predragi sosedje okoli nas, združimo se, ker le z združenimi močmi bomo zamogli napraviti lepe besede *), ki bodo služile nam vsem v pošteno , nedolžno razveseljevanje, pa tudi v obče silno potrebno narodno omiko. — Od goveje kuge ni pri nas nič več slišati; tudi ovce so zdaj na Nanos spustili, dasiravno je bilo govorjenje poprej, da ne. — Cez praznike smo imeli obilo obilo prav krotkega dežja, ki nam je srca p o lajšal. — O bolezni svilnih črvičev se pri nas do zdaj še nič ne sliši; ravnajo jih pa veliko menj od lani zarad lanske velike zgube. Z Bogom! Iz Selc na Goreiiskcin 5. rožnika. Velikonočni, binkoštni in sv. ReŠnjega Telesa prazniki so za Gorenca zelo imenitni in veseli* Pa Bogu bodi milo! letos je bil praznik sv. Rešnjega Telesa pri nas zelo zelo žalosten. Ravno dobro smo procesijo dokončali, ko so še bili vsi ljudje v cerkvi, vstane v vasi ogenj in v pol ure je bilo 8 kmetov, 24 kajžarjev z vsemi poslopji, s kme-tiškim orodjem in delavniškim oblačilom v strašnem ognji; tudi nekaj živine je pogorelo; človeka je le enega samega nekaj pobilo, ko je bil dimnik na-nj trešil. Ker je bil tako velik in slovesen praznik, je bilo sicer veliko ljudi vkup zbranih; pa kaj pomaga, ker so bili vsi brez gasivnega orodja in prazniško opravljeni, ter se je moglo prav malo oteti. Veliko jih je zavarovanih, ^veliko pa tudi ne, in ti so zdaj gotovo veliki ubožčiki. Skoda je grozno velika. Tedaj prav lepo prosim vse milosrčne bravce „Novic", da se siromakov usmilijo in jim po svoji moči pomagajo. Darovi naj se blagovoljno pošljejo častiti duhovščini v Selce (Selzah). Kako da je ogenj vstal, ni znano. Stamcar. Iz Predoselj nad Kranjem 1. krsnika. M. R. P. — Otroci nastavljajo svetemu Miklavžu, da jim prinese orehov, jabelk in kaj druzega tacega; včasi je tudi kaka *) Za gotovo se govori, da bo prihodnja beseda 14. junija, ki se bo nek posebno sponašala. Pis. šiba vmes. Odrašenci pa nastavljajmo nebeškemu Očetu, naj nam prinese; saj od njega vse potrebujemo. Zraven si pa še celo utegnemo zbrati, kaj naj nam da. Zdaj si boš bravec mislil: kje? kam? kako? kdaj je nastavljati? Spomlad drevesa sadne sadimo in divjake po-žlahnujmo, kakor dela Andrej Net po domače Miho vec iz Kokrice nad Kranjem. On je letos 700 od-raščenih murv vsadil. Iz semena, ki ga je na en velik prostor letos 2 funta posejal, je pognalo, kakor on ceni, kacih 50.000 murv, pa kdo bi jih preštel, ko jih je kot na veliki njivi prosa! Tih murv bo on nekaj sam imel, nekaj pa prodal, da jih bodo drugi nebeškemu Očetu nastavili, naj jim ta na-nje perje nosi, s kterim bodo svilne črviče preživili. Zraven murv, ki jih je Net letos posadil in vsej al, je on letos še 4000 odraščenih murv imel, ki jih je sem ter tje razprodal. Svilnih črvičev ima 10.000, od kterih jih je 5000 izleženih 17. in 18. majnika lanskega leta; 5000 jih je pa po drugi reji po kresu izleženih. Seme teh črvičev je dobil od Pužmana iz Poljč. Vodnik je djal: „Terice pogačo, potico jedo, lanovi Gorencom cekine neso." Kaj bo pa še svila, svila (zida) nesla! Zraven da je Net toliko murv na-sejal, zasadil, poprodal, da je vsejal svojih 10.000 jabelk in krušk, in to vse se mu je srečno ozelenilo. Se od pred ima kacih 10.000 pocepljenih drevesec, hrušk, jabelk, marelic, mirabelic in mnogotere baze čespelj ali sliv. On cepi večidel z nakladom, kar gre najhitreje od rok. Pri tem delu mu pomaga njegov sin in še drugi. Prihodnje leto se bo pri njem dobilo murv, jabelk, požlahnjenih češpelj, orehov, hrušk, toda hruške bodo večidel še premajhne za presajati. V dveh letih se bo pri njem dobilo na prodaj mnogovrstnih drevesc na izbiro, kolikor bo kdo hotel. Zlasti bodo pa njegove drevesca rade rastle, ker niso zdaj v predobri zemlji. Nekteri hruške in jabelka radi na kutine cepijo; take drevesa so za kuhinske vrte in cvetnjake, kjer za veče drevesca prostora ni, sicer so pa podobne Kitajkam, ki v prvi mladosti čevlje iz medenice obujejo in jih nikoli ne izzujejo, da so pozneje pokvečene. Kutnarji in ku-tinarice tudi doraščeni stoje med druzimi doraščenci kot ubogi pritlikovčki med postavnimi grenadirji. Nekaj je bolje kot nič; komur kaže li kutinarje in kutinarice imeti, jih bo tudi pri našem Net-u lahko dobil. Net se peča umno s sadjorejo, in tacega je bilo v našem kraji krvavo treba. Dosti gospodarjev ima veliko in vse za-pušenih vrtov in prostora; za sadjorejo se ne zmenijo. Naš Net bo daleč okoli ljudi za svilorejo in sadjorejo unel, zlasti pa mladino. Predosliški šoli je dal veliko drevesec za sadišče, in je obljubil prihodnje leto jih še več dati. Vsacega poduči ^rad, kako je peške sejati, drevesca saditi in cepiti. Šolarji na kmetih! pridno se učite sviloreje in sadjoreje. Bogu nastavljajte murvine, jabelčne, hruševe, češpljeve, orehove in češnjeve drevesa. Kar mu bodete nastavili, na tisto vam bo nosil 20, 40, 50 let in še dalje. Vsako poletje in jesen vam bo prinesel. Pridni bodite, lepo živite, radi molite, da ne bo namesti z darovi s kako šibo nad vas prišel, vas zavolj hudobij in lenobe pretepat. H pospešenju sviloreje in sadjoreje pri nas bi mnogo pripomoglo , če bi še kmetijska družba blagovolila Andreju Net-u častno svetinjo podeliti, kar naj bo predstojništvu te družbe priporočeno. *) Pri Andreji Net-u je viditi tudi prstene *) Priporočilo pridnega sadjo- in murvorejca A. Ne t a bomo izročili si. odboru kmetijske družbe, da se mu ob svojem času podeli svetinja, ki jo po pravici zasluži, čeravno bo pisaču „Tagespošte" v nos dregalo, da prizadevanje kmetijske družbe celo deleč sega, da priprosti kmet v Kokrici se peča z murvo-in svilorejo, dela cevi za drenažo itd. in da vse to so nasledki podukov prokl.... slovenskih časnikov in bukev! Vred. 183 ali lončene cevi ali rore za vodo pod zemljo drenažo napeljati. Več tisoč jih ima in dober kup. Viditi je pri njem Še mnogo reči, ki v namen tega pisanja ne spadajo. Ko enega dne k njemu pridem, sem menil, da sem v beneškem arsenalu; kakoršnega delavca ali mojstra sem le hotel, tacega sem pri njem zagledal. Iz Sevnice 5. junija. B. S. — Popoldne 3. dne t. m. nas je žalostna novica omamila. Nemila smrt pokosila nam je po celo kratki bolezni našega občno čislanega kantonskega nadčelnika gospoda Valentina Pristava. Bil je rajnki ne le zvest služabnik cesarju, temuč tudi prav oče celemu sevniškemu okraju. Ni tedaj čuda, da takega pogreba ni še vidila naša okolica kakor je bil današnji; vse, staro in mlado, od blizo in daleč, je privrelo, da skaže zadnjo čast nepozabljivemu gospodu. Naj v miru počiva! Iz Ljubljane. V poslednji seji mestnega odbora je bila služba četrtega učitelja na mestni St. Jakobški šoli gosp. Troj ar-ju, dozdaj učitelju v Logatcu, podeljena; pri tej priliki se je gosp. Praprotnik po-meknil na mesto prvega, gosp. Belar na mesto dru-zega, in gosp. Rak tel j na mesto tretjega učitelja te po vsej pravici hvaljene mestne šole. — Ker se ne ve, kako stoji z učenjem slovenščine v tukajšni prote-stantovski šoli, je bilo v ravno tej seji sklenjeno, da se tistih 100 gld., posebno v ta cilj in konec dodeljenih, ne izplača pred, dokler ni dokazano, da se ta namen spolnuje. — Ker je te dni žl. gospod Kusevic Zsamaborski, predstojnik c. kr. deželnega vojaškega poveljstva, bil tukaj, se je g. mestni župan s 5 odborniki podal k njemu, da so mu priporočili prošnjo zastran preselitve general-komande iz Vidma v Ljubljano; bili so prav prijazno sprejeti. — Pretekli teden smo radostni ogledovali v čitav-nici naši zanimivo maš in o, ktera sama šiva, robi itd. Neka častita gospodična, ki si jo je naroČila iz Amerike, je dovolila, da smo jo dobili v čitavnico na ogled; sam gosp. agent Kirš jo je razkazoval. Da so jo gospe iu gospodičine s posebno radostjo ogledovale, se razume samo po sebi; zakaj čudo je res, kako hitro m lepo dela mojskra-mašina, ki je kakor lična igraČica. Ce moj-škra, srajco iz tankega platna šivaje , v 1 minuti stori 23 ubodov (stihov), jih mašina naredi 640; če čevlje šiva, jih naredi 210 v eni minuti, čevljar pa le 10 itd. Amerikancem gre čast, da so iznajdili to mašino leta 1853. Sila veliko jih je zdaj že po svetu, zlasti v Ameriki, kjer Šivajo že vse z mašinami. — Pretekli teden se je dogodilo v naši gimnazii nekaj, kar bojo dopisniki unanjih časnikov gotovo po svoje razlagali. Zato povemo dogodbo samo na sebi. Ker dijakom iz 8. razreda ni bilo dopuščeno v s ur ki zastave pri procesii sv. Rešnjega telesa nesti, nobenega pa v fraku ni bilo pri roci, je šla gimnazija brez zastave za procesijo. Drugi dan je bila v 6. razredu gimnazije na tabli neka šaljiva podoba s frakom narisana. Ker dijaki niso povedali, kdo jo je naredil, bo ves ta razred kaznovan. — »Kranjska špraha" je dobila zdaj tudi svojega pevca. Z neko dosti očitno ostentacijo je „Laib. Zeit." unidan natisnila dve pesmi, da kaže svetu, kaj zna pevec, ki noče biti »Slovenec", ampak je le »pravi Kranjec". Ze rajnki naš Prešerinje mogel to živo čutiti, da iz tistega mesta, kjer počiva njegovo truplo, bo svoje dni se oglasil „ein echter Krainer aber kein Slo vene", kajti v neki svoji pesmi blizo tako-le poje: ..................Permaruha! Lahko bos v kozji rog ugnal Slovenca, In proti Tebi bo Koseški — muha. Jn res! komu bi po vseh udih električno ne švignila resnica preroških besed Prešernovih, kdor je bral, kar je »Laib. Ztg." prinesla v svojem 124. listu. Ker pa večini naših bravcev ne pridejo njeni listi v roke, pa so gotovo radovedni poznati pesniško delo, ktero se ponaša s tem, da je »pravo kranjsko", izročujemo jim obe pesmi od konca do kraja, ker takemu porodu — kakor »Naprej" resnično pravi — se ne sme nič odvzeti, nič pristaviti. Očita se našemu „slovenskemu" jeziku, da je skovan in spakedran po hrvaščini, češčini in Bog ve po čem še, — da je nerazumljiv, sirov, okorn itd. V svojih pesmah pa, v kterih »Ljubel" toži čez »železno", je ,,ein echter Krainer" pokazati hotel, kakošen je »kranjski" jezik: razumljiv v vsaki besedi vsacemu otroku, ličen in gladek kot da bi rožice sadil, zraven pa pesniško dovršen v vsaki slovki, da je čuda. Al kaj bomo dalje pridržavali bravcem samim veselje nad originalom; naj sami vse bero tudi z nemško priklado, ktere pa pevec gotovo ni dodal zato, da bi bile komii njegove »kranjske" besede nerazumljive — tega ne — ampak gotovo le zato, da se lože presodi globoki pesniški duh, ki je navdajal »ljubelskega" pevca, ko je vidil .........na levi spušati en p-uh. Glasite se pa te pesmi tako-le: Kranjski voznik Ljubelo železnico oznani. Bod' slaven Ljubel, belo solzan, a) Ne dalno že pride želez'ca na dan; Ne boa slišal škripati predmorske teže, b) Pa tud1 ne žvižgati voznike želne, Tud' ne sveršati trompete ponečne grede, c) Naj sušic doteče, Naj solnce pripeče, Brez straha spoderkne snežnicni blago, d) Zavol' urne želez'ce voznika ne bo. — Le ostan' ti gajžle brez mire sklep, e) Po kateri od kola do kola perskače klek. f) Ljubel se ustraši, in 'zdehnje. Ste upal mi starčku iz belo glavo, Vozniki perjatli ste peli lepo, Zdaj čujem na Teržič, in' gledam prot Kran', Poslušam in' čakam de bodem naslan. Se uzdignem prot mestu Ljubljani urat, Rasločim — ja dobro —- Golovc in' Grad; Vidim na levi spušati en puh, Je — mi terdijo se vstrašim železnice duh. Oterpne moj truplo za zmiraj čez to, Zdaj bode — ah bode! na večno tako. 3m 'ŽJiti 1863. — tfein ©ločene aber ein echter krainer. A. Murgel. a) 2luftf)auent>er ©djnee. d) 9)?eere$roaren. c) Die ermanna)en'', n>ai)rfd)einltdj aH ^rocuft tcš Šerge$ Klek, »do fidj ter (&a$c nad) fcte 3aut>ennnen aufMten. O ti srečni „Kran!" — smo si mislili prebravši te pesmi — v prvi polovici tega stoletja si poslal »štiri pare" P. Knobelnovih pesem po svetu, zdaj v drugi polovici pa zopet „en par" A. Murgelnovih. Unih sicer Vodnik, kakor je znano, ni kaj častno sprejel, te pa so nam kaj dobro došle; sprejeli so jih Slovenci povsod z obema rokama in le bolj previdni „echte Krainer" se hudujejo nad vredništvom „Laib. Ztg.", da se je tako na limance vjelo in je natisniti dalo stvar, ki je, kakor sami pravijo: „Wasser auf die Miihle der Clovenen." — 2. zvezek »Torbice" je ravnokar prišel na svetlo. Zopet ima mnogo zanimivega blaga v poezii in prozi, pa tudi v tem je mož beseda, da ima polovico sestavkov v hrvaško-srbskem jeziku, in nekoliko njih tudi s cirilico pisanih. „Ni je — pravi v predgovoru gosp. vrednik N. Ravnikar — prestrašil zvon, s kterim ji je uni dan nek dopisnik „memento mori" zvoniti počel, — ne, ne — še posmehovala se je, misleča: kadar bo ponehal žalostni odmev, pokazala se bo do- 184 moljubnemu sveta z drugim zvezkom v jugoslovanski obleki." Dobro došla! — Zanimiva knjižica „Jama postojnska" z obrisom njenega notrajnstva, ki jo je že pred 5 leti gosp. dr. Etbin Gosta v nemškem jeziku izdal, pride zdaj tudi v slovenskem jeziku na svetlo. Dolgo že je želja po taki knjižici, ki bi bila v slovenskem jeziku voditeljca popotnikom ne le domačim, temuč tudi drugim Slovanom, ki pridejo ogledavat čuda podzemeljske deleč po svetu sloveče jame postojnske. Kupca ji bo tedaj gotovo dosti. — Dopis iz Zagreba v poslednjem „Glasniku slov." moremo iz gotovih virov popraviti o tem, da „Niz bisera jugoslavjanskoga" šteje samo v Ljubljani okoli 80 naročnikov; gosp. V. Pretner pa bo najbolje vedil povedati njih obilo število po vsem Slovenskem. — (Odprto pisemce vrednistva gospodu prof. Einspie-ler-u). Dragi prijatel! Prijazno Vas prosimo, da uravnate pri vredništvu „Tagespošte" naše naročilo z 12 gld. na Vaše žalibog izostale ,,Stimmen aus Innerosterreich" tako, da se nam „Tagespošta" ne pošilja več, pa ostali dnar izroči društvu sv. Mohora. „Tagespošta" naj pisari, kakor ji je drago; al da bi mi jo še plačevali, tega nas ni volja. ¦— V saboto je prejel vrednik „Novie" pismo, v kterem mu si. c. k. deželna sodnija sklep sodstva naznanja, po kterem je zavoljo dopisa „iz savinske doline" od 26. nov. 1. 1. tožen pregreška zoper javni mir in red zavoljo prepovedanega razglasa po §. 309. in 310. kazenske postave, — da pa mu je dopuščeno, zavoljo tega se pritožiti do c. k. više deželne sodnije v Gradec. Po-služil se bote pravice. Založnik „Novic" je izpuščen iz tožbe, ker je oni dopis celo brez njegove vednosti in volje prišel v „Novice".