r Uvodnik 4 Intervju: Anton Drobnič 8 JamesBondi v Sloveniji 12 Begunci: Kdo so ti ljudje? 14 Novinarski študijski dnevi 18 Labirint na Vzhodni reki 21 Seks v devetdesetih 22 Študentsem, kam naj grem? 26 ŠOU- vladajepadla! 34 Detektivke 35 Film (9 Godba Art U Literatura Teater 17 Nagradna križanka 18 Hamfri MED MIKLAVZEM IN BEFANO Včasih smo opazovali Jožeta Smoleta, kako (ne)spretno do onemoglosti preigrava »rdečega« Božička. Mogoče bodo Jerovškovi fantje tudi ta praznik internacionalizirali (v stilu prvomajske mednarodne regate papirnatih čolničkov po Gradaščici) in ob betlehemske jaslice postavili »džinovskega« Kohla ali štrlečeuhljastega Genscherja. Mimogrede, edina vloga, ki so jo »holivudarji« letos briljantno odigrali, so bili Miklavževi parkeljčki. Brez maske jim je namreč pisana na kožo. Sicer pa v jugo smradoperi dirigirajo še vedno ljudje z zlomljeno taktirko. Pravijo, da mora ženska poljubiti sto žabcev, preden sreča princa. Slovenija jih je že več kot toliko in vendar še danes nisem povsem prepričan, da bo šes-tojanuarska Befana pokazala obraz prijazne darovalke. De Michelis me namreč bolj spominja na odurno baburo. De gus-tibus non est disputandum... In zakaj bo (?) Nemčija s svojimi polsateliti prva, ki nas bo priznala? Stan in Olio nemškega združitvenega čudeža sta namreč vizuelni pandan Dimsija in Kučana. In vsi štirje so si med seboj nepojmljivo všeč. Hudo je le, ker navadno zamenjajo številke, tako da se mali srečuje z velikim in obratno. Pred dvesto leti in nekaj dnevi umrli Mozart si je rekviem spisal kar sam. Tudman tudi. Le s podpisom lastne smrtne obsodbe preveč odlaša. Pozablja na to, da bo v primeru, če jo bodo podpisali drugi, namesto tinte uporabljena njegova kri. Osijek in Dubrovnik sta v obroču, Vukovar je padel, le Njofra še vedno sedi na trhli veji, ki si jo vztrajno žaga. Giljotina je pripravljena, rablji se tepejo za eksekutorsko čast, obdolženec, obdan s policijsko kamarilo, pa neutrudno kaže jezik. Sicer pa mu to tudi na vešalih ne bo prepovedano. Čeprav ga tistemu, ki ga preveč kaže, odrežejo... Pa jo imamo! Novo vlado, namreč! Študentski Peterle je postal Tomaž Erzar. Kaj to pomeni, danes še ne vemo. Bomo vedeli vsaj jutri? Simon Bizjak TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. V Tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. ^Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel.: (061)319-496; telefax: (061)319-448. V uredništvu dežuramo med 10. in 12. uro V V.d. glavnega urednika: Samo Amon. ** V.d. odgovor-nega urednika: SimonBizjak ^ Lektorica: Julija Klančišar. ^ Cena: 35 SLT. *F Publikacija je obdavčena polO. alinejil. točketerštevilke8Zakonaozačasnihukrepihodavkuodprometa proizvodovinstoritev (Uradni list SFRJ, št. 4/91). * Naslednja Številka izide 23.decembra 1991. V uredništvu Tribune ali pri Tribuniniih kolporterjih na fakultetah lahko študentje z indeksom kupijo Tribuno po ceni 15 5LT. ptt... ptt... UREDNIŠTVOM JAVNIH GLASIL______ Vodstvu SSS in pos-lanskemu klubu SSS______ 1. V vodstvu SDP in njenem pos-lanskem klubu smo obravnavali Vašo pobudo in sklenili, da jo vsestransko podpremo. V SDP Slovenije že dolgo ugotavljamo, da je sedanja Demosova vlada neuspešna, brez razvojnega programa in nesposobnaza reševanje ak-tualnih gospodarskih in socialnih vprašanj. O tem pričajo podatki za zadnje leto, po katerih je proizvodnja realno padla za 17 odstotkov, nezaposenost se je povečala na skoraj 80.000 Ijudi, cene na drobno so se povečale za 167,5 odstotkov itd. Poleg tega je vlada kršila določbe o proračunu. V skladu s takšno oceno smo že v pretek-losti sprožali pobude in interpelacije v zvezi z delom vlade in skušali prepričati javnost in poslance v koristnost zamen-jave vlade, ki je neposredno odgovorna za katastrofalno visoko ekonomsko ceno osamosvojitve in sama priznava, da so jo dogodki presenetili, čeprav je stranke in skupščino prepričevala, daje pripravljena na vse. Iz istih razlogov smo sopodpisali tudi interpelacijo LDS, ki je v obravnavi v skupščini. 2. Menimo, daje potebno glasovanje o zaupnici izvesti na podlagi pobude SSS ali interpelacije, ki jo je že izglasoval ZZD in ne na podlagi predloga vlade. Slednji izraža nepoznavanje ustavne vlade, da se iz obtoženca spremeni v tožnika zoper opozicijo in ZZD. Seveda ni izključeno, da vlada postavi vprašanje nezaupnice, kadar meni, da je zanjo povsem nesprejemljiva politika ali nek akt, ki ga želi sprejeti skupščina. Toda v tem primeru se ne glasuje o zaupnici neposredno, ampak posredno, torej v okviru odločanja o spor-nem vprašanju. Vlada naj jasno pove, katera sporna odločitev je po njenem mnenju takšna, da nanjo veže svoj odstop, ali pa naj pusti, da se o zaupnici odloča na podlagi predloga poslancev, ki so z vlado nezadovoljni. 3. Prepričani smo, da bi poslanski klubi, ki menijo, da je vlado treba zamenjati, morali delovati koordinirano in tako, da bi odpravili nepotrebno dvotirnost pri obrav-navi predloga zaglasovanje o nezaupnici. Predlagamo torej skupni sestanek pos-lanskih klubov SDP, LDS, SSS, na katerega bi povabili tudi druge poslanske klube oz. posamezne poslance, ki so za zamenjavo vlade. Na sestanku bi obrav-navali interpelacijo, pobudo SSS in pos-kuse vlade, da zaobide takšno odločanje o zaupnici vladi. Predlagamo, da bi bil sestanek kolikor mogoče kmalu. Mislim, da bi na ta način lahko največ prispevali k uresničitvi cilja, ki izhaja tako iz pobude SSS kot iz interpelacije, ki sojosopodpisali poslanci našega kluba. S spoštovanjem, Poslanski klub SDP Miran Potrč Predsednik SDP Slovenije dr. Ciril Ribičič Pozdravljeni Med prejetimi pravilnimi rešitvami 18. nagradne križanke so bili izžrebani: 1. Leon HOZJAN, Linhartova 68, 61000 Ljubljana; 2. Davorin BRATUŠ ml., Kropa 54, 64245 Kropa^ 3. Martin RACIČ, Tavčarjeva 1b, 64270 Jesenice. Čestitamo! Knjižno nagrado založbe EMONICA pošljemo po pošti! Zakon o državljanstvu, ki povzroča razprodajo slovenskega državljanstva priseljencem - ki še slovensko ne znajo -, je samoumevna posledica delovanja rdečih (SDP) in roza politikov (LDS), ki jih bolj skrbi za blagor tujcev kot pa preživetje in prihodnost lastnega naroda. Seveda ti politiki upajo, da jih bodo Balkanci v zah-valo, ker so jim tako zlahka podelili državljanstvo, volili na naslednjih volitvah. Tako imamo sedaj v Sloveniji množico južnoslovanskega in albanskega lum-penproletariata, ki je obremenjen z agrokultumim kompleksom in balkansko miselnostjo ter pravoslavnimi in islamskimi verskimi vzorci - vzorci življenja, ki jih je industrijska revolucija krepko zaobšla. Prav v verski podstati je potrebno poiskati odgovor na dejstvo, da so vsi islamski in pretežna večina pravoslavnih narodov in-dustrijsko nerazviti, civilizacijsko zaostali in brez demokratičnih tradicij. Selitev teh primitivnih množic v Evropo in s tem v Slovenijo pomeni spridenje slovenske družbe, jijenih vrednot in družbenega ustroja. Če bo Slovenija hotela obdržati svojo civilizacijsko raven, bo morala izločiti vse priseljence, neglede ali so se pripravljeni asimilirati - staliti v slovenski narod ali se še vedno oklepajo svoje narodnosti. Najbolj zagrizeni so Srbi, ki so težko prilagodljivi, kaj šele taljivi v druge narcxle - zanje je sožitje takrat, ko so nadrejeni, četudi so priseljeni in v manjšini. Zanje je nujen ostrejši »dialog«. Lahkover-no je prepričanje, da je z Balkanci (pravos-lavnimi, mohemadanci ali katoliki) možno sožitje in dialog - oni razumejo le jezik nasilja. Slovenija bo dokončno varna in svobodna tedaj, ko ne bo več tujcev, ko bo postala slovenska Slovenija, zato naredimo to deželo zopet slovensko. Aleš Žužek ptt... ptt... PROTEST Spodaj podpisani študentje 2. letnika filozofije (samostojna smer) na Filozofski fakuiteti v Ljubljani izražamo protest zaradi stanja na našem oddelku in neodgovor-nega odnosa do nas, študentov. Zavedamo se težav, v katerih se celotna Univerza v Ljubljani nahaja in prelomnosti trenutkov, v katerih živimo. Kljubtemu mis-limo, da to ne more biti opravičilo našim očitkom. Le-te pa bi lahko strnili v nas-lednje točke: 1. Potem, ko smo že krepko zakoračili v tretji semester našega študija, se predavatelji \z posameznih predmetov še niso temeljiteje dotaknili osnovnih vprašanj ontologije, etike, filozofije zgodovine, moderne fenomenologije in filozofije religije. Zelo površno so nam bili predstavljeni mejniki filozofije, ki jih lahko poimenujemo kar po njihovih tvorcih: Platon, Aristotel, Kant, Hegel, Heidegger. V prvem letniku, ki je za oblikovanje filozofskega spektra posameznika lahko ' odločilen, pa smo prejeli veliko faktičnega znanja iz zgodovine marksizma in raz-noterih, predvsem marksistično orien-tiranih, razlag antične filozofije. 2. Naš očitek leti tudi na znanstveno-pedagoške in didaktične sposobnosti predavateljev. Mislimo, da te v posamez-nih primerih nikakor ne zadoščajo univer-zitetnim kriterijem. 3. Asist. Dolar (Nemška klasična filozofija in Marksologija) je svoja predavanja začel 21. novembra, prof. Kalan (Zgodovina filozofije: antika, srednji vek in renesansa) ter asist. Žvan (Novoveška filozofija) pa še nista začela svojih predavanj. Vsi navedeni predavatelji niso imeli oziroma nimajo v času svoje odsotnosti nadomestila. Menimo, da so naši očitki giede neodgovornega odnosa do nas, študen-tov, in nekreativnega oziroma nesodob-nega stanja na oddelku upravičeni. Zato predlagamo: - Enoletni študijski dopust za doc. Toth-ovo in po vrnitvi preizkus znanstveno-pedagoških in didaktičnih sposobnosti. - Novo porazdelitev predmetnika za 2. letnik, ki predavanja prof. Debenjaka in prof. Rusa uvrsti med izbirne predmete. Ta sprememba naj bo vključena v polet-ni semester študijskega leta 1991/92. - Prof. Tine Hribar naj prevzame pred-met Ontologija, prof. ivan Urbančič pa naj prevzame nov predmet Fenomenologija. Oba profesorja sta habilitirana na Univerzi v Ljubljani in s svojimi razpravami dokazujeta, da sta za ti vprašanji strokovnjaka. V kolikor izrazita soglasje, f. naj začneta predavati že v poletnem semestru študijskega leta 1991/92. - Predmeti Marksologija, Zgodovina filozofije-vaje, Novoveška filozofija-vaje in Seminar iz filozofske sistematike in problematike naj se nadomestijo s pravimi seminarji, ki jih bodo oblikovali študentje skupaj s profesorji in ki naj bodo izbirni. Spremenjeni predmetnik naj vključuje poleg omenjene Fenomenologije (ki naj vsebuje tudi zapostavljeno slovensko fenomenologijo) še predavanja iz starogrščine (vključno z branjem antičnih filozofskih tekstov), nemščine (vključno z branjem del nemške klasične filozofije) in tudi filozofije religije. Predavatelje za te predmete kot tudi za predmeta Filozofija zgodovine in Filozofska antropologija naj določi javni razpis. Tudi te spremembe naj bodo vključene v poletni semester študijskega leta 1991/92. - Zahtevamo odgovor predstojnika Od-delka za filozofijo, zakaj manjkajoča predavanja (glej zgoraj) niso dobila nadornestila. Vnaprej bi se radi izognili napačnim tolmačenjem in zato poudarjamo, da naš protest oziroma bolje rečeno predlog ni v nobenem primeru iz osebnih razlogov uperjen proti komu izmed predavateljev in v sebi ne skriva nobenega političnega ozadja. Ne želimo si nobene čistke. Naša želja je odgovoren, strokovno poglobljen in ideološko neobremenjen študij, ki bo ustrezal kriterijem evropskih univerz. O vseh predlogih smo se pripravljeni pogovarjati in jih na novo utemeljevati. Za razumevanje se zahvaljujemo! Podpisi so znani uredništvu! MNENJE ŠTUDENTOV 3. IN 4. LETNIKA FILOZOFIJE O STROKOVNO- DIDAKTIČNI USPOSOBLJENOSTI PROFESORJA___________ Ker se že tretjič v zadnjih dveh tednih dogaja, da smo študentje primorani k iz-javljanju o znanstveno-didaktični kom-petenci nekaterih naših profesorjev, s čimer skušamo odgovoriti na zagato, v kateri so se le-ti znašli, v prvi vrsti zavračamo takšen neetičen in v vseh primerih argumentativno neutemeljen način pritiska nanja. Celo na tem oddelku zaenkrat še obstoje povsem legitimne možnosti javne diskusije tudi o dotičnih zadevah, zato se lahko le vprašamo, čemu se ne ubere te poti. V zvezi s tem podpisani študentje 3. in 4. letnika filozofije (S,A,B) izjavljamo, da podpiramo način predavanja prof. doc. dr. Toth-ove, ter menimo, dagrezastrokovno in pedagoško neoporečen pristop k tematiki ontologije in gnoseologije. Prav tako smo mnenja, da problema realizacije predavanja obeh predmetov ni ustrezno pripisati omenjenemu profesorju, temveč da odgovor tiči v vprašljivi obsežnosti seminarskega dela, ki zaradi velikega števila eksplikacij, po programu obveznih za študente vseh treh smeri, krči čas predavanjem, tako da bi bil naslovnik takšnega očitka lahko kvečjemu neustrez-ni program. (26 podpisov) intervju Intervju: Anton Drobnič DOMOBRANCI NISO BILI KVISLINGI TRIBUNA: Kaj ste počeli pred vojno? DROBNIČ: Rojen sem v kmečki družini na Blokah na Notranjskem. V družini je bilo deset otrok. Starejši brat je obiskoval klasično gimnazijo in je ob koncu vojne izgubil življenje kot domobranec. Tudi sam sem med vojno končal štiri razrede klasične gimnazije. TRIBUNA: Kmalu za bratom ste se za odhod v domobrance odločili tudi vi. Kakšni so bili razlogi za to odločitev, ste morda poznali razvoj dogodkov doma? DROBNIČ: Razlogi za moj odhod k domobrancem so bili v odporu proti tekoči revoluciji, povod pa odhod brata. Razvoj dogodkov doma sem kar dobro poznal. TRIBUNA: Kdaj ste potetn vstopili v vrste protikomunističnih borcev in v kateri enoti ste bili? DROBNIČ: Med domobrance sem stopil septembra 1944, ko sem imel šestnajst let in pol. S kolegom sva se zlagala, da sva eno leto starejša, drugače naju sploh ne bi vzeli. V zbirni četi v Dravljah smo imeli nekaj urjenja, potem pa sem bil natneščen v posadno četo na Vrhniki. TRIBUNA: Kakšne so vaše bojne izkušnje? DROBNIČ: Dogajalo se ni niČ poseb-nega. Sodeloval nisem v nobenem boju. 5.maja smo dobili povelje za umik, takrat smo streljali proti bližnjemu gozdu, od koder smo pričakovali partizane. 8 maja zvečer smo šli po Gorenjski do Tržiča in potem prekLjubelja naprej v Avstrijo. TRIBUNA: Poznejša usoda glavnine domobranske vojske je bolj ali nmnj znana. Kako ste vi preživeli vrmtev v Slovenijo? DROBNIČ: V Vetrinju smo se pregrupirali v nove enote, takrat že pod imenom Slovenska narodna vojska. Imeli smo tudi vojaško urjenje in sicer po sis-temu jugoslovanske kraljeve vojske. TRIBUNA: Ste se potemtaketn pripravljali na to, da skupaj s četniškimi enotami, ki so bile v severni Italiji, ponovno stopite v boj proti nastajajoči komunistični Jugoslaviji? DROBNIČ: Širile so se govorice, da odidemo v Palmanovo, kjer je bilo taborišče jugoslovanske vojske. O tem so pisali tudi v taboriščnem časopisu. Kmalu za tem so se te govorice začele mešati z drugimi; da nas nameravajo Angleži vrniti Titovim partizanom. Kmalu po tem so našo enoto odpeljali s tovornjaki na železniško postajo. Tam smo prvič opazili, da smo zastraženi. Posebnega vznemir-janja ni bilo, saj so se Angleži obnašali korektno. Ko so nas spravili na vlak in zaprli vrata za nami, sem jaz, ki sem stal pri lini in opazoval dogajanje na postaji, opazil, da so se angleški vojaki umaknili in da se vagonom z naperjenimi avtomati približujejo drugi vojaki z rdečimi zvez-dami na kapah. To je bil pravi šok za vse nas. Ko je vlak odpeljal in se usmeril proti Jugoslaviji, smo skozi odprtine metali dokumente in dragocenosti. Do zadnjega smo upali, da potujemo skozi Jugoslavijo, da bi hitreje prišli v Italijo. Žal smo se motili. TRIBUNA: Trenutno buri duhove bolj ak-tualna domobranska problematika. Vaše ime smo v zadnjem času zasledili predvsem v zvezi s polemiko okrog društva Nova slovenska zaveza. V časopisih vas imenujejo idejni vodja NSZ. Člani društva udeležencev protikomunističnega odpora si za začetek niste začrtali političnega delovanja. Mar to pomeni, da se boste sčasoma bolj močno politično angažirali in organizirali? DROBNIČ: Vedeti je treba, da je NSZ društvo. Ukvarja se lahko tako s kulturo, zbirateljstvom kot tudi s političnimi Gospod Anton Drobnič je republiški javni tožilea SDP inZZBNOVsta nasprotovala njegovemu imenovanju, ker po njihovem za tako pomembenpoložaj moralno in politično ne ustreza. Drobničje namreč bivŠi domobranec. Gonja proti njemu se je še razmah-nila, ko seje izkazalo, da sodelujepri društvu Nova slovenska zaveza. Se ostareli komunisti res bojijo domobranske ideologije ali jih bolj skrbi to, da bi sodišče brskalo po njihovem zgodovinskem spominu in odkrilo kakšno podrobnost, ki bi razžalostila njihove vnuke. temami. Poglejte Društvo pisateljev Slovenije, ki se v zadnjih letih precej uk-varja s politiko. Društva niso omejena po predmetu delovanja, razen če se ukvarjajo s kaznivimi dejanji. Omejena so po načinu delovanja. Ne morejo se boriti za oblast tako kot stranke. NSZ ima sicer kot vsako društvo možnost, da se ukine in ustanovi stranko. Naš namen ni bil ustanavljanje politične stranke. » TRIBUNA: Ustanovni zbor drustva ste imeli 12. maja letos. Tudi vi ste nred ustanov-nitni člani. Kakšna je vaša vloga o društvu? DROBNIC: Nisem med ustanovnimi člani, ne delujem v nobenem odboru in nimam nobene funkcije, Čeprav bi jo po zakonu lahko imel. TRIBUNA: 13.junija so bili v Neodvis-nem dnevniku objavljeni odlomki iz prve številke glasila Zaveza. To je sprožilo val protestov in polemik proti društvu in proti vam kot republiškemu tožilcu osebno. Je prišlo po tem do težav pri registraciji društua in pri vašemdelu? DROBNIČ: Registracija društva se je vlekla od 22.maja do konca oktobra, ko je do nje tudi prišlo. Učlanjevanje je bilo zamrznjeno, prav tako aktivnosti društva. Na začetku je bilo članov okrog dvesto. Pristojni upravni organ za registracijo ni delal nobenih težav, dokler ni prišlo do znane resolucije proti našemu delovanju, ki so jo podpisali tudi najvišji republiški predstavniki. O NSZ je razpravljalo pred-sedstvo Slovenije, ki je ugotovililo, da ni pristojno za te zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve je pozneje primer predalo v obravnavo parlamentarnemu odboru za notranje zadeve, ki je ugotovil, da gre za strokovno pravno vprašanje. Ministrstvo je nato izdalo odločbo in registriralo društvo. V pravilniku so naredili Le nekaj manjših popravkov. intervju 1 TRIBUNA: Eno od vodil NSZ je doseganje pozitivnega vrednotenja protikomunističnega boja in ohranjanje njegove politične misli. Borci vatn v svojih izjavah očitajo fašizem. Za katere ideje so se borili slovenski dotnobrand? DROBNIČ: Treba je seči nazaj v pretek-lost. Predvojna Slovenija je z večino tedan-jega prebivalstva temeljila na krščanskih vrednotah evropske civilizacije. Komunizem je bil takrat med Slovenci obrobnega pomena. Z revolucijo pa je bil zrušen dotedanji sistem vrednot. To rušenje je bilo tudi razlog za protikomunistično borbo. Uprli smo se miselnosti, ki jo je s seboj prinašalo komunistično enoumje. V bistvu je bilo to tisto, za kar si sedaj prizadeva, vsaj na papirju, celotna slovenska družba. Želimo si ponovno vstopiti v evropski civilizacijski krog. GLede na dejstvo, da je bil vsaj del povojnega slovenskega zgodovinopisja močno pristranski, si botno prizadevali tudi za bolj objektivno resnico o dogajanju v naši polpretekli zgodovini. TRIBUNA: Prej smo ugotovili, da je bil nastanek vaških straž spontan. Enote so imele defenzivni značaj ter so satno varovale Ijudi in premoženje. V rnoralnem stnislu pa se stvar drugače vrednoti takrat, ko vaske straže in slovenski četniki ter pozneje slovensko domobranstvo tesneje sodeluje z Italijani in Netnci, ki so bili okupatorji. Gre tu za kolaboracijo? DROBNIČ: Sodelovanje z okupatorjem, ki ga očitajo protikomunističnim enotam, je namerno sprenevedanje s komunistične strani. Okupacija je sama po sebi vedno zlo. Pri nas še posebej, saj je imela poleg vojaškega tudi ideološki značaj, ki se je kazal v fašizmu in nacizmu. Vseeno pa je okupacija neko realno stanje, ki je narod doletelo proti njegovi volji. Druga plat je ta, da je okupacija z mednarodnim pravom urejeno stanje, tako kot tudi vojna. Določeno je, kaj se sme in kaj se ne stne početi v vojni. Zato tudi ni vsak, ki je streljal v vojni, sojen. Vojni zločin je naprimer storil le tisti, ki je ubijal proti pravilom mednarodnega prava. Vrnimo se k okupaciji. Rekel sem že, da je to kljub vsemu pravno urejeno stanje. Okupator ima mednarodnopravne obveznosti do prebivalcev deŽele, ki je okupirana. Ena od takih obveznosti je ta, da pusti civilni upravi delovati naprej. Naš okupator je ta pravila seveda skoraj vedno kršil. Vendar vsako sodelovanje z okupatorjem še ni nujno zlo. Prebivalstvo pač mora preživeti. j Komunistična propaganda je vsako sodelovanje z okupatorjem absolutizirala kot popolno zlo. Neka vrsta sožitja mora obstajati. Če gledamo absolutno, so z okupatorjem sodelovali tudi vsi želez-ničarji, dimnikarji in ostali. Če gre za preživetje, je to lahko opravičljivo. Okupator je pri nas proti mednarodnemu pravu ukinil žandartnerijo oz. domačo policijo. S svojimi policijskimi enotamt in vojaštvom pa ni vzpostavil ustreznega reda. Jeseni 1941 in spomladi 1942 je na Dolenjskem in Notranjskem tekla prava revolucija. Za Ijudi, ki so jo doživljali, je pomenila ropanje in ubijanje. V takih pogojih Slovenci niso sodelovali z okupatorjem, pač pa so od njega zah-tevali, da posreduje pri preprečevanju kriminala, kakor so Ijudje sprejeli par-tizansko delovanje na področju, ki ga poznam. Spominjam se napada Šercer-jeve brigade na našo in sosednjo vas 27. novembra 1942. Takrat je pogorela celot-na sosednja vas. Za nas partizani v tistem času niso bili nikakršna vojska. Pred njimi smo ponoČi skrivali živino na varno. Kmetje, ki so od Italijanov zahtevali orožje so z njimi "sodelovali" po tehnični in ne politicni plati. Naši kmetje se niso bili pripravljeni boriti za italijanske vojaške cilje ampak za svoja življenja in imetje. Pojem izdajalstva so komunisti tako absolutizirali zato, da .so s pobijanjem nedolžnih opravičevali svojo nasilno revolucijo. TRIBUNA: Je pri nas med vojno prihajalo do kvisHnštva oz. povezovanja z okupatorjem na ideološki osnovi? DROBNIČ: Kvislinštvo je sodelovanje, ki presega normalne meje sožitja. Domobranskogibanjekotcelota nibilo kvis-linško, to je popolnoma jasno. Tudi zgodovinarji to priznavajo. Slovenska zaveza, predhodnica NSZ, ter domobranstvo nimata nič opraviti s fašizmom. Na Slovenskem fašističnih gibanj nikoli ni bilo. Če izuzamemo predvojno Or-juno, v kateri pa so sodelovali tudi nekateri poznejši revolucionarji. Mogoče velja omeniti še nekaj somišljenikov Ditnitrija Ljotiča. Med domobranci je bila takih nazorov lahko le peščica posameznikov. Slovenska zaveza 'je bila po polttični us-meritvi protifašistična. Domobransko vodstvo je z Nemci le taktično sodelovalo. Tudi partizani so taktično sodelovali z Italijani, da so ob kapitulaciji dobili orožje. Komunistke so taktično sodelovale s sovražnimi oficirji, da so se dokopale do zaupnih podatkov. Taktika še ne pomeni usmeritve. Logično je, da domobranski namen ni bil udinjanje okupatorju in boj proti narodu. Taki očttki so nesmisel. V domobransketn gibanju ni vse delovalo brezhibno. Bilo je precej nepravilnosti. Po drugi strani pa vem, da je ogromna večina udeležencev parttzanskega boja odšla v hosto resnično zaradi borbe proti okupatorju. Partija jih je pozneje zlorabila v svoje namene. Poudarjala je protifašistični boj. Predstavljajte si, ka) bi se dogajalo, če bi bili Italijani komunisti. Komunisti so internacionalisti. Potem ne bi bilo nobenega narodnoosvobodilnega gibanja s strani partije. To je seveda špekulacija. Vseeno je znano, da je bilo med italijanskimi vojaki veliko privržencev komunistične ideje. Znano je tudi, da so prav italijanski topničarji pomagali rušiti postojanke vaških straž in slovenskih četnikov ob kapitulaciji Italije. Že prej je bilo veliko primerov, ko Italijani niso posegli v boj tned protikomunisti in partizani ali pa so celo prikrito sodeiovali s slednjimi. Po kapitulaciji so se partizanom predajale kompletne italijanske enote z oborožttvijo vred. Vsi so odšli domov, noben italijanski oficir ali vojak ni biJ pridržanalisojen zaradi storjenih zločinov proti civilnemu prebivalstvu. Ljudje niso mogli razumeti takega boja proti okupatorju. TRIBUNA: Do tesnejšega sodelovanja je prišlo pozneje, pod nemško okupacijo. Republiški odbor ZZB NOV je ob izbruhu afere znova ocital delovanje domobrancev v vojaških enotah znotraj SS. DROBNIČ: Pri obravnavanju povezave domobrancev z SS je veliko špekulacij. Domobranstvo ni bilo del SS. General Rosener je imel dvojno funkcijo. Poleg SS generala je bil tudi policijski general. Bil je šef policije na našem območju. Sstališča nemškega prava jebilo domobranstvo pomožna redarstvena enota. TRIBUNA: Kajje za vas pomenila prisega Hitlerju, ki najbijo dale domobranske enote? DROBNIC: Osebno se prisege prav dobro ne spominjam. Vem, da smo imeli pozimi 1945 na nekem travniku sloves- intervju nost. Z gotovostjo lahko trdim, da prisega, ki so jo domobranci dali okupatorju, s pravnega staiišča ni bila prisega Hitlerju. Normalno je, da jd okupator od do-mobrancev zahteval izjavo lojalnosti. Italijani in pozneje Nemci so se vedno bali, da bi ob ugodni priložnosti protikomunis-tična vojska napadla njih. Znano je, da se je prvotnemu besedilu prisege d-omobranska komanda uprla. Če preberete besedilo brez komunističnih očal, vam je lahko jasno, da je njegova osnova zvestoba domovini in nadrejenim v boju proti komunizmu. Domobranci smo imeli svoje poveljstvo, svoje uniforme in oznake slovenske tribarvnice na kapah. Čini so bili starojugoslovanski in ne nemški, povel-jevanje je bilo izključno slovensko. V prav-nem smislu je prisega enostranska izjava, ki se po pravilu razlaga vedno v korist tistega, ki jo je izrekel. Treba je poiskati tnaterialno resnico in ne razlago tretjega. TRIBUNA: Kako ste domobranci takrat gledali na nemško okupatorsko vojsko? DROBNIČ: Nemce smo prezirali. Nihče ni verjel v njihovo zmago niti se boril za nemške interese. Vedno smo se veselili zavezniških uspehov. Pozimi 1944/45 so Nemci aretirali in odpeljali v taborišče približno sto voditeljev, ki so sodelovali pri Slovenski zavezi; celotno domobransko ilegalno poveljstvo je iz-ginilo. Domobranci smo bili samo na videz pomožna policijska enota, v resnici smo se pod ilegalnim poveljstvom pripravljali za boj na strani Angležev. Po izdaji vodstva se je ta možnost precej zmanjšala. Razgovor z Nemci ni bil na prijateljski ravni. Znano je, da so si Nemci prizadevali uporabiti domobrance za boj na frontah zunaj Slovenije. Naše poveljstvo z Rupnikom vred se je temu uprlo. Rupnik sicer med moštvom ni imel pretirane veljave in zaupanja. Vedeli smo, da mora biti tam zaradi Nemcev. TRIBUNA: Kakšnaje bila nadaljnja usoda Slovenske zaveze? \ DROBNIC: Pozneje se je preoblikovala v Slovenski narodni odbor. Ta je proti koncu vojne sklical sejo parlamenta na Taboru. Slovenska zaveza je bila takrat koalicija predvojnih političnih strank, vključno z delom socialistov. Uživala je podporo londonske kraljeve vlade. Na Taboru smo dobili nekakšno vlado, domobranci pa ime Slovenska narodna vojska. TRIBUNA: Kako ste prišli na položaj republiškega javnega tožilca in kakšni so vaši pogledi na očitke, uperjene proti vam? DROBNIČ: Republiški javni tožilec sem postal lansko poletje. Že takrat se je začela nekakšna kampanja proti meni, ki je trajala do oktobra, ko setn bil imenovan. Drugi zaplet pa se je začel letos maja. Zbirali so podpise proti meni. Kolikor vem, so jib zbrali dvaintrideset tisoč. Izročili so jih F.Bučarju in o tem bo verjet-no razpravljal slovenski parlatnent. Pod-pise so zbirali tudi po domovih širom Slovenije. Glede na to, da je samo borcev več kot osemdeset tisoč, sem pričakoval večji uspeh pobudnikov akcije. Med prvimi podpisniki so bili pomembni slovenski politiki, npr. predsednik slovenskega predsedstva. To je bil gotovo dovolj jasen signal. TRIBUNA: Vaše imeje bilo onienjeno tudi v zvezi s sedmerico bivših domobrancev, ki živijo v tujini in jim ob prihodu v Slovenijo grozi kazenski pregon zaradi vojnih zločinov. Očitali so vam, da stejih o postopku proti njim obvestili... DROBNIČ: Da. Junija je poslanec SDP BekeŠ v parlamentu dal pobudo za mojo razrešitev, ker naj bi kršil mednarodno konvencijo o nezastaranju vojnih zlodnov s tem, ko sem osumljence obvestil o pos-topku proti njim. Pravosodni odbor par-lamenta je takratodločil, da to ni razlogza mojo razrešitev. TRIBUNA: Kako se postopki proti sed-merici razvijajo? DROBNIČ: Ne spuščam se v pristoj-nosti posameznih tožilcev. Naj povem, da so pristojni tožilci po ponovnem pregledu kazenskih ovadb pristali pri sedmih osumljencih. Prej je bila številka znatno večja. Javnost je nenehno pritiskala na tožilstvo, naj objavi seznam domnevnih zločincev. Tega seveda nismo storili, ker ne objavljamo spiskov o nobenih zločinih in ker za to niti nismo pristojni. Za obves-titev osumljencev pa sem imel dva dobra razloga. Prvi je ta, da se je bližal Svetovni slovenski kongres, ko se je veliko političnih emigrantov balo priti v domovino zaradi bojazni, da so v kazenskem postopku. Ko smo obvestila razposlali,jebilo neosumljencemjasno,da pač niso v postopku. Drugi razlog je čisto pravne narave. Po zakonu ima osumljenec pravico, da je izčrpno obveščen o postop-ku, ki poteka proti njemu. Bekeš kot prav-nik ta pravila gotovo pozna, zato njegove pobude ni mogoče povezovati z neznan-jem. Lahko da je z delegatsko pobudo poskušal prenesti polemiko o moji razrešitvi na strokovno raven. S tem bi pomagal svoji lastni stranki, ki mi je prvot-no očitala neprimerne moralne in politične kvalifikacije, kar je za sedanji čas prvovrstni anahronizem. Glede razvoja postopkov vam lahko povem to, da proti trojici postopek še ne teče, ker še nismo zbrali dovolj dokazov. Zanimivo je, da so ovadbe zoper osumljence prišle na tožilstvo šele leta 1981. Moje mnenje je, da moramo pos-topke proti sedmerici pospešiti. Naša dolžnost je, da posameznike v primeru zadostnih dokazov postavimo pred sodišče, in to bomo tudi storili. TRIBUNA: Znano je, da vojni zločini in zločini proti človeštvu ne zastarajo. Kako je v zakonu opredeljen vojni zločin kot pmvni pojem ? DROBNIČ: Pravi vojni zločini so razvrščeni v tri skupine: zločini proti civilnemu prebivalstvu, zločtni zoper ranjence in zločini zoper vojne ujetnike. Vo/ni ziočini zoper ujetnike in ranjence veljajo samo med vojno. ; TRIBUNA: Pomudimo se malo na drugi m strani. Medtem ko politija preganja tiste, ki napačno prečkajo cesto, se po naših krajih, in -ne v tujini, mirno sprehajajo Ijudje, ki so sodelovali pri večjih ali manjših pobojih med (državljansko) vojno in po njej. . Imate kazenske ovadbe tudiproti osumljencem iz t.i, komunističnega tabora? DROBNIČ: Imamo nekaj prijav za poboje, ki po še niso prava ovadba. Gre za t.i. glasove, ki pridejo do tožilstva. Od notranje uprave potem zahtevamo dodatne podatke. Tako smo storili tudi v : primeru kazenske ovadbe, ki jo je Tribuna l vložila zoper storilce pobojev v Teharjah. Zaenkrat nimamo niti seznamov pobitih. Posamezna preiskovalna dejanja so bila izvedena; naprimer ob odkritju kosti pri Logatcu. V posameznih laičnih prijavah so omenjeni posamezni takratni veljaki. Ustrezne podatke o tem zbira notranja uprava. Pri vojnih zločinih je več plasti st^iilcev. ukazovalci, organizatorji in izvrševalci. TRIBUNA: Kdaj lahko pričakujemo konkretnejše rezultate? DROBNIČ: Kljub pritiskom javnosti, ki je zainteresirana za čimprejšnjo razjas-nitev spornih dogodkov in obsodbo kriv-cev, se bodo zadeve vlekle še leta. Problemi so zelo kompleksni in zahtevajo veliko priprav. Treba je delati strokovno in pošteno ter obdolžiti res le tiste, za katereobstaja utemeljen sum. Očitali so mi sicer, da pripravljam postopke proti nekaterim borcem. Verjamem, da je nekatere strah, da bo sprožen postopek proti njim. Če bo za nekoga obstajal utemeljen sum, bom brez obotavljanja zahteval uvedbo preiskave. To bom storil ne glede na to, kdo je osumljenec in na kateri strani se je boril med vojno. Tožilec pri kazenskem postopku nitna take vloge kotsodnik. Njegova funkcijaježepojmov-no pristranska, saj predstavlja stranko, ki obtožuje. Tožilec ne sme biti v povezavi z obdolženo osebo. O obtožbah pa odloča sodišče, ki mora biti neodvisno. Za sodišče ni mogoče reči, da ga vodi domobranec. Moji predhodniki so zagrešili veliko krivic v imenu partijskega totalitarizma. Stare krivicebomskušal popraviti. Na nek način želim biti tožilec proti prejšnjim tožilcem, ki so bili Često podaljšana roka UDBE. Jožko Možina business 1 BANCNI »BREAK UP« PFoto: Janez olitiki so si že zdavnaj izmislili, da so za vse njihove spodrsljaje, napake in afere krivi samo in zgolj novinarji. V primeru afere »Pleskovič - break up« pa so k njim pristavili še prevajalce. Da angleška beseda pomeni razstavljanje na manjše dele, ne pa razbitje, kot so nekateri hoteli, so bili krivi nestrokovni prevajalci. Pačv stilu znanega italijanskega izreka traduttore - tradittore. Med bančnimi sredstvi prevladujejo dolgoročna sredstva v višini 61 milijard tolarjev, kar znaša 56,2 odstotkov; od tega skladi banke prispevajo 28,3, občani 13,8 in tuje banke 47,3 odstotkov. Z dobro tretjino se v kratkoročna sredstva s stanjem 47 milijard tolarjev vključujejo dnevna sredstva in depoziti podjetij v vseh oblikah lastnine. Sredstva individualnih varčevalcev pomenijo 35,6 odstotkov kratkoročnih sredstev, razliko pa skoraj v celoti pok-rivajo najeta sredstva. Ce pogledamo valutno strukturo, ima Ljubljanska banka za 67 milijard tolarjev deviznih sredstev: 29 milijard od tujih bank, 22 od prebivalstva. Pod-jetja imajo le za 4 miljarde tolarjev deviznih rezerv. S številkami smo skušali pokazati, v kakšno osje gnezdo je dregnil gospod svetovalec Pleskovič. In ob vsakem takem dejanju je povsem normalno, da te ose pičijo. Tak samoobrambni mehanizem deluje tudi v bančniškem svetu. Slovenska vlada se bo morala kaj kmalu soočiti z neustreznim bančnim sistemom, ki je po eni strani del Ker je ministrski predsednik vzel v bran svojega svetovalca z ameriškim pedigrejem, ki vendarle obvlada angleščino, se je afera kaj kmalu iztekla. Dasiravno so bančniki tako goreče opozarjali na škodljive posledice Pleskovičeve izjave, pravih in tehtnih dokazov nimajo. Slovenski bančni sis-tem ostaja kljub zdajšnjemu ohlajevanju glav jabolko, v katerega Peterletova vlada še ni pošteno ugriznila. Ker gre pri »break-up« v bistvu za demonopolizacijo Ljubljanske banke, se ne gre preveč čuditi, da so bančniki zag-nali tak vik in krik. Ob uvajanju nove slovenske »monete« je znašala bilančna vsota Ljubljanske banke 108 milijard tolarjev. Od takrat se je nominalno povečala za skoraj 76 odstotkov. Če pa upoštevamo dejstvo, da so se v tem obdobju povečale cene na drobno za 108 odstot-kov in da so se povečali devizni tečaji najpomembnejših valut v povprečju za 95,7 odstotkov (marka celo za 110,3 odstotkov), lahko ugotovimo, da je realni padec bančnih sredstev globok. dediščine socialističnega bančništva, po drugi pa jugo bančne anarhije. Os-novna vladna naloga je vzpostavitev predpogojev za razvoj mreže komer-cialnih bank. Če upoštevamo dejstvo, da sistem Ljubljanske banke pokriva okrog 90 odstotkov slovenskega bančnega trga, potem vemo, da bo morala vlada začeti od začetka. Eden izmed načinov prestruk-turiranja Ljbuljanske banke, verjetno najcenejši, bi bil ta, da banko mater ločimo od njenih podružnic. Teh je trenutno šestnajst. Z lastnim managementom in kapitalom bi kmalu postale neodvisne od Ljubljanske banke - matere. Seveda pa je ob osnovni slovenski značilnosti, kot pravi dr. Pleskovič, težko pričakovati, da se bo Slovenija odprla tudi na bančnem podrocju. Po njegovlm mnenju smo Slovenci ksenofobični in se ne bi nikoli spustili v takšen privatizacijski ritem (tudibank) kot npr. Madžari. Ker Slovenija ni haredila niti koraka pri privatizaciji podjetij in bančnega sistema (v tem trenutku niti ni pomembno, kdo zavira), lahko pričakujemo težko zimo in brezcvetno pomlad. V prvem mesecu monetarne samostojnosti smo priigrali 18,7 odstotkov inflacije. Družbeni produkt se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za 12, najbolj optimis-tične napovedi za prihodnje leto pa govorijo o nadaljnjem zmanjšanju za 6,5 odstotkov. Napovedi drugih gospodarskih kazalcev za prihodnje leto so še bolj črnoglede: uvoz in izvoz se bosta zmanjšala za 10, osebna poraba bo padla za 8, javna poraba za 32, naložbe ga se bodo zmanjšale za 16 odstotkov. Ce k temu dodamo še štirimesečno zamrznitev plač, s katero skuša vlada vsaj delno zajeziti inflacijo, potem bo življenjski standard ljudi v letu 1992 slabši od napovedanih 30 odstotkov. Tudi na trgu delovne sile se zbirajo črni oblaki. V letu 1992 naj bi bila nezaposlenost za 8 odstotkov večja od letošnje. Ob tem je zanimiv podatek nekaterih ekonomistov, da stane novo delovno mesto v Sloveniji od 30 do 50 tisoč nemških mark. Skratka: bilanca gospodarjenja, ki jo bo morala slovenska vlada hitro opraviti, bo pokazala, v kolikšnimerije bila uspešna. Upamo lahko le, da ne bo uporabljala priročnih izgovorov o dediščini socializma in pri tem prezrla, da izgrajuje dediščino prihodnosti. Marko Končar politikg JAMES BONDI V SLOVENIJI Trenutno obstajata dve obveščevalni službi, ki nadzorujeta civilno in vojaško sfero slovenske države. Pri zunanjem ministrstvu take sluzbe zaenkrat še ni, lahko pa bi sčasoma nastala, če ne bomo pravočasno vzpostavili skupščinskega nadzora... Obveščevalne službe so nujno zlo vsake še tako demokratične družbe. Slovenija kotsamostojna in suverena država pri tem ni in ne morebiti izjema, kar pa sa mo po sebi še zdaleč ne pomeni, da je obstoj obveščevalnih služb merilo razvitosti stopnje demokracije. Kvečjemu prav nasprotno. Delovanje varnostno obveščevalnih služb v Sloveniji nima kake dolge tradicije. Vsaj ne, kar se tiče odločanja in zakonskega opredeljevanja. Zavedati se moramo, da so vse poprejšnje »jugo obveščevalne službe«, ki so obstajale in soustnerjale razvoj preteklih štirideset Let (OZNA, UDBA in kasneje Služba državne varnosti), imele strogo hierarhično ureditev in so bile potemtakem vseskozi podrejene Beogradu. Zakonsko opredelitev pa so imeli v Zakonu o ljudski obrambi, ki je veljal za vso Jugoslavijo. V procesu slovenskega osamosvajanja so tako povsem reformirali že obstoječo SDV (VIS), dobita je tudi pov-sem nove zakonske opredelitve, ki jih je sprejela skupščina republike Slovenije. Pred vojno za Slovenijo pa se je oblikovala še druga obveščevalna služba v okviru Mini-strstva za obrambo. Tu je bilo vse skupaj še veliko težje, saj je bilo treba delo zastaviti povsem na novo, z novimi ljudmi. Pred nedavnim je javnost razburila še tretja, pov-sem rvova in neznana obveščevalna služba, ki naj bi jo ustanovili v sklopu Ruplovega zunanjega minsitrstva. Le-ta je dvignila veliko prahu v javnosti, saj je o njej le malok-do vedel kaj konkretnejšega. Lahko se poh-valimo, da smo bili med prvimi, ki smo prišli na sled tej »obveščevalni« službi (glej Tribuno št. 16). Še preden se lotimo podrob-nejšega opisa in razčlenitve dela posamez-nih varnostno-obveščevalnih služb v Sloveniji, pa je treba omeniti problem, ki je veliko pomembnejši in tudi veliko bolj zapleten kot same službe. Postavlja se namreč vprašanje, kdo bo vse te službe nad-zoroval in skrbel, da bo njihovo delovanje ostalo v mejah zakona. Drastičen primer, kam lahko pripelje nenadzorovano delo obveščevalnih služb, je žnani slučaj JBTZ (se ga še spominjate?) leta 1988, ko je prvič pov-sem jasno prišlo na dan, da ne bivše SDV in ne vojaške obveščevalne službe KOS nihče ne nadzira in da delujeta povsem samostoj-no in samovoljno. Dejstvo, da je zdajšnji obrambni minister eden tistih štirih, ki so na svoji koži občutili delovanje SDV-ja in KOS-a (Janša je bil v slučaju JBTZ med obtoženci), ni zadosten porok, da njegova služba kdaj v prihodnosti neboponovilaistega kotžezdaj KOS. Samostojno in povsem avtonomno delovanje je namrec vedno bil zelo vabljiv greh za vsako obveščevalno službo... »Brejčev« VIS in nadzor nad njihovim delovanjem Varnostno-informativna služba, ki jo vodi Miha Brejc (poprej je vodil tudi slovensko SDV), ima med vsemi tremi obveščevalnimi službami največ tradicije, saj je nastala z reorganizacijo nekdanje SDV skozi proces slovenskega osamosvajanja. Istočasno je to tudi edina služba, ki je zakonsko povsem jasno opredeljena in za katero ježeorganizirana komisija za nadzor njenega delovanja. Že leta 1988 so v tedanji skupščiniSRSustanoviliKotnisijozanadzor nad zakonitostjo delovanja (tedanje) SDV. Člani so se v teh treh letih zamenjali, naloge pa so ostale iste. Poglavitna je, da spremlja in nadzoruje delovanje VlS-a, ki deluje v okviru Minsitrstva za notranje zadeve (MNZ), in o njenem delovanju poroča slovenski skupščini. VIS se mora tako pri svojem delovanju posluževati zakonitih poti, za morebitno ukrepanje pa morajo njenipripadnikidobitidovoljenjepravosod-nih organov. Iz pogovora z Jožetom Smoletom, članotn te komisije, smo izvedeli, da je sodelovanje med komisijo in direktor-jem VlS-a Mihom Brejcem že kar zgledno in. da vsaj za zdaj ne prihaja do kakih zapletov. Člani komisije so pred časom sprožili nekaj preiskav v telefonskih centralah, da bi ugotovili, če se prisluškuje telefonom. Ugotovila je, da ni bilo nobenih kršitev zakonskih pristojnosti. »Janšin Sektor 9« ali pa... Obrambno ministrstvo drži delovanje svoje tajne službe v strogi tajnosti, tako da je bilo vseskozi v javnosti zaslediti le malo informacij o nalogah in usmeritvah te službe. Največ preglavic povzroča že samo ime službe, ki je v javnosti znana kot »Sektor 9«. Prav zato smo tiskovnega predstavnika ministrstva, Črta Kanonija, zaprosili za podrobnejšo analizo zgradbe obveščevalne službe, ki deluje v sklopu obrambnega min-sitstva. »V Varnostnih organih ministrstva velja stroga hierarhija delovanja. Na vrhu te hierarhijeje6. uprava ministrstva za obram-bo, ki nosi ime Uprava za varnost. V sklopu te uprave deluje protiobveščevalni oddelek. M politika Predvsem operativno v pok- rajinskih in občinskih štabih Teritorialne obrambe (TO). Obveščevalni oddelek nima kakih posebnih pooblastil, svojo pozor- nost posveča pred vsem na ostalim balkanskim drža vam in sosednjim zahodnim državam (Italija, Avstrija). Oddelek za tehniko deluje kot podpora prejšnjima dvema in nudi vso potebno tehnično pomoč pri obveščevalnih in protiobveščevalnih nalogah. Analilični oddelek pa je »zloglas- ni« Sektor 9, ki ga javnost najbolje pozna. Gre za povsetn nov od- delek, najmlajši tako po stažu kot po letih. V njem se strogo upoštevajo načela depolitizacije.« V ta sektor so, kot nam je potrdil Crt Kanoni, vključili tudi nekaj bivših pripadnikov KOS-a Jugaarmade, ki pa so že pred vojno za Slovenijo delali za potrebe TO-ja in s tem dokazali svojo lojalnost Sloveniji. Znotraj ministrstva je vzpostavljen nadzor nad delom vseh oddelkov. Težava je v tem, da nad delovanjem te službe ni tudi učinkovitega skupščinskega nadzora. Pri tem predstavlja dodatno oviro 80. člen zakona o obrambi, ki je podlaga delovanju obve-ščevalne službe v ministrstvu za obratnbo in daje pripadnikom tega minsitrstva veliko večje pristojnost in pooblastila kot pa pripadnikom VlS-a. Vika PotoČnik, poslanka LDS-ja, je predlagala, da se vzpostavi enoten koncept nacionalne var-nosti, v okviru tega pa centraliziran parlamentarni nadzor nad zakonitostjo delovanja vseh obveščevalnih služb. V Zakonu o obrambi pa je za nadzor vojaške obveščevalne službe predvideno posebno telo. Ministrstvo za obrambo vse odločitve o nadzoru prepušča poslancem v skupščini. Po besedah Vike Potočnik je težava v tem, da ljudje v takšnih komisijah za obrambo preveč aktivno sodelujejo pri raznih vojaških zadevah. Za nadzor take službe, kot je obveščevalna, pa so potrebni neodvisni ljudje, ki so hkrati strokovnjaki na podrocju zakonodaje. Svojo viogo bi moralo odigrati tudi Predsedstvo RS kot vrhovni poveljnik TO-ja, ki bi lahko vršilo nadzor nad vojško tajno službo v okviru svojega Sveta za vprašanje ustavne ureditve. Potočnikova je tudi javno predlagala us-lanovitev Sveta za nacionalno varnost pri predsedstvu RS. Tako bi lahko skupaj z us-tanovitvijo posebne nadzorne komisije v ok-viru skupščine prišli do dvojnega nadzora: Zoran Thaler skupščinskega in v okviru predsedstva. Večji del odgovomosti bi seveda ostal na bremenu skupščine, saj bi sicer obstajala nevarnost ponovitve »jugo-priče«, ko je predsedstvo SFRJ vseskozi zatrjevalo, da nadzoruje vse segmente delovanja JA, nato pa se je izkazalo, da ne nadzoruje niti inten-dantske službe. Veliko težav je tudi pri Jože Smole sodelovanju med skupšdnsko komisijo za nadzor VlS-a in obrambnim ministrstvom. Kljub zagotovilom Črta Kanonija, da si želijo čimprejšnjo vzpostavo parlamentarnega nad-zora, Smolet trdi, da je sam obrambni minister Janša tisti, ki popolnoma ignorira delo skupščinske komisije in celo prepoveduje načelniku oddelka za varnost pri ministrstvu, da bi se udeleževal sej, na katerih razpravljajo o nadzoru nad tajnimi službami. Kanoni te trditve ni hotel komentirati. Kaj se dogaja pri ministrstvu za zunanje zadeve? Sektor za analizo oziroma skrajšano Analitični sektor pri ministrstvu za zunanje zadeve je nekakšen »tretji otrok« v družbi klasičnih obveščevalnih služb v Sloveniji. Po besedah namestnika zunanjega ministra Zorana Thalerja je to le od ena mnogih služb znotraj ministrstva in daje generalni pregled nad raz-nimi informacijami, ki jih dobi od parcialnih služb (npr. Sektor za Ev-ropo, Ameriko, Azijo...). Naloga sektorja za analize je, da oskrbuje omenjeno ministrstvo, vlado, predsedstvo, v okviru tega pa seveda tudi obrambno in notranje ministrstvo s strateškimi premis-leki. Daje pregled nad celotnim političnim, ekonomskim in drugim sodelovanjem s tujino. Oblikuje poročila o tem, kaj si svet, države in posamezni dejavniki znotraj držav mislijo o Sloveniji. Thaler zagotavlja, da v njihovem delovanju ni ničesar tajnega. Natanko se ve, kdo so uslužbenci. Obvešcevalna služba pa sektor ne bo postal, ker v zunanjem ministrstvi za to ne vidijo nobene potebe. Analitični sektor tudi ne uporablja klasičnih metod obveščevalnih služb. Poleg tega bi bili tudi stroški vzpostavitve obveščevalne službe previsoki. Prav stroški so tisti, ki sami postavljajo vprašanje: »Ali ne bi bilo smotrnejše oblikovati le eno sa mo obveščevai-no službo, ki bi obsegala zadolžitve vseh treh? Tako bi se izognili nevarnosti, da med različnimi taj-nimi službami pride do nekake tekmovalnosti, ki lahko pripelje tudi do prikrivanja podatkov med posamezninru službami, pač po načelu »naj sosedu crkne krava«. Vsi sogovorniki so o tej možnosti govorili bolj potihem, predstav-nika obrambnega in zunanjega ministrstva pa zanikala tako nevarnost. Sicer je tudi ta nevar-nost, kot je dejal Smole, povezana z vprašanjern skupščinskega nad-zora, tem prej ga vzpostavimo, tem manjša bo verjetnost, da bi se kaj takega zgodilo. Kakorkoli že, zavedati se moramo, da ideal-nega vzorca za popolni nadzor nad delovanjem obveščevalnih služb svet ne pozna in ga najbrž tudi nikoli ne bo. Delovanje tajnih službbo torej povsod in za zmeraj ostalo tajno, zavito v neko skriv-nostnost. Nam pa ostane, da se še naprej kratkočasimo z gledanjem filmov o »agentu njenega veličanstva« - Jamesu Bondu in ob tem sanjamo svoje sanje. Zagotavljam vatn, da vam teh nihče ne bo nadzoroval... MarkoHribar I politika Ustavne igrice USTAVA BREZ SPLAVA = DRZAVA BREZ US- TAVE Verjetno nobena država na svetu ne bi imela toliko težavpri sprejemanju ustavc kot Slovcnija. Kazalojc namree, da bomo novo ustavo dobili na obktnko plebiscita, Pa se jc zataknilo. Strankc sc ne morejo sporazumeti o členn, \z katerega izhaja pravica do nmetne prekinitve nosečnosti, sicer pa jamči za svobodno odločitev o rojstvu otrok. Novo ustava bo imela 170 členov in bo tako precej krajša od stare. Že od samega začetka so bila najbolj sporna Štiri vprašanja: pravica do splava, regionalizem, dvodomnost par-lamenta in vojska. Prvo ostaja sporno še naprej, čeprav se je teža te pravice bistveno zmanjšala. Regionalizem se bo kazal v obliki širših samoupravnih lokal-nih skupnosti, v katere se bodo občine spontano povezovale. V^ustavi je kot možnost takšne skupnosti predvidena tudi pokrajina, vendar jo bo natančneje opredelil zakon. Parlament bo sestavljen iz dveh domov: državnega zbora in državnega sveta, ki bo imel zgolj pos-vetovalno vlogo. V državnemsvetu bodo predstavljeni gospodarski, poklicni in lokalni interesi. Vojska se je po izkušnjah zadnje vojne izkazala za potrebno, ven-dar so njen položaj prilagodili evropskih razmeram. Dr. France Bučar: Nikoli nismi> sklepčni! Pravico do splava v zakon Ustavna komisija pri skupščini Republike Slovenije si je prizadevala oblikovati čimbolj kratko in jedrnato us- tavo, ki bi dovoljevala vse, česar ne bi izrecno prepovedala. Zato je sprva večina slovenskih parlamentarnih strank menila, da bi pravico do splava bilo najbolje zapisati v zakonu in ne v ustavi. S tem se ni strinjala opozicija, ki se je bala deliberalizacije te pravice. Če ustavne določbe o pravici do splava ne bi bilo, bi opozicijske strankej glasovale proti novi ustavi, skupščina pa te ne bi mogla sprejeti, ker ne bi dobila ustrezne dvotretjinske večine. Svoboščina namesto pravice Sledil je kornpromisni predlog, naj spor rešili tako, da bi člen prepisali h stare ustave. To bi obenem bilo v skladu s sodobnimi trendi, po katerih se pravk ne sme zoževati. Pravica do splava jfi tako postala svoboščina posameznikal da odloča o rojstvu svojih otrok. S takšnd formulacijo se ni strinjal desni dei Demosa. Vztrajali so pri izpustitvi tegžj člena, čeprav so tokrat postali manjšinal Takšna pat pozicija se je ohranila vse d( zadnjega zasedanja ustavne komisije, k je ta ugotovila, da bi bilo najbolje prepus titi zadevo poslancem. Razvoj dogodkov se tako razvija korist levice, saj so se LDS-u, SDP-ju u SSS-u pridružili še zeleni, socialdemokj rati in demokrati. Tokrat sredinsk^ stranke ne vztrajajo več pri nevtralnei mnenju, zlasti zeleni in socialdemokrat menijo, da bi izpustitev pravice <1( svobodnega odločanja o rojstvu otrol pomenila veliko tveganje. Ustava letos ali nikoli? Če lahko predvidimo tok dogodkov,, bo za sporni 54. člen, ki daje starše pravico svobodnega odločanja o rojstv otrok, glasovala večina poslancev v slovenski skupščini. Podprle ga bod naslednje stranke: LDS, SDP, SSS, ZS,] SDSS in DS. Proti pa bodo: Krščans demokrati, Kmečka stranka, Liberaln. stranka in Narodni demokrati. Rezulta glasovania bi bil v najboljšem primeru, 67:33 oastotkov. V korist prvih, kai; pomeni možnost dvotretinjske večine. Ker pa delujejo tudi Murphyjevi zakoni - nekaj poslancev ne pride na zasedanja, nekateri glasujejo drugače, nekateri pa sploh ne - je takšen izid težka pričakovati. V tem primeru nove ustave ne bomo dobili letos, temveč v naj boljšem primeru naslednje leto. Kaj si bodo o vsem tem mislile države, ki nas bodo verjetno priznale že 18. tega meseca, lahko samo ugibamo, saj sprejem ustave preprečil člen, ki ga p besedah Franca Zagožna ima le ustavt republike Zimbabve. Torej brez pravi svobodnega odločanja o rojstvu otrok, iz katere je izpeljana pravica do splava, ne bo nove ustave. Brez nove ustave pa ne bomo resna država... Igor Kršina politika CIGAVJE DRNOVŠEK? Dr. Janez Drnovšek: Na katen stolček bo sedel? Seja komisije za mednarodne odnose skupščine Republike Slovenijejepritegnila yoiornost velikega števila novinarjev, saj sta tila gosta komisije predsednik vlade Lojze feterle in nekdanji član predsedstva SFRJ dr. knez Drnovšek. Premier Peterle je komisiji najprej poročal o svojih nedavnih obiskih v Veliki Britaniji in Švici. V obeh primerih je šlo za srečanja s številnimi ljudmi iz gospodarskega, političnega in cerkvenega življenja. Peterle je poudaril, da Angleži gledajo s simpatijami na slovensko osamos-vajanje, vendar želijo biti pri priznanju nove države usklajeni z Evropsko skup-nostjo. Tudi Švica je pripravljena priznati Slovenijo v prvem krogu, če bodo v njem tudi druge, evropsko pomembne države. Premier je hkrati sprožil pobudo za ukinitev vstopnih vizumov za slovenske državljane, ki so jo švicarske oblasti sprejele. Poleg tega pa že potekajo pogovori oodprtju konzularnega predstavništva v Wvi. Vo Peterletovem mnenju je Švica pomembna gospodarska zaveznica, saj so z njenimi predstavniki potekali pogovori o vključevanju Slovenije v EFTO. Dogovorili so se, da bo Švica zastopala naše interese v tej med-narodni organizaciji. Ta država pa oblikuje tudi sklad pomoči za vzhodno Evropo, v katerem bo lahko sodelovala tudi naša država. Član komisije Borut Pahorje premiera zaprosil za pojasnilo, zakaj je zavrnil podpis seznama bodočih slovenskih veleposlanikov, ki ga je pripravil zunanji minister dr. Rupel. Po Pahor-jevem mnenju to vzbuja v javnosti nezaupanje, saj je komisija že pred časom poudarila, da bosta osnovni tnerili za veleposlanika strokovnost in širši konsenz. Jože Stnole pa je menil, da morajo pri imenovanju šefov diplomatsko- kon-zularnih predstavništev sodelovati vse in ne samo Demosove stranke. Demosova kadrovska koor-dinacija je po njegovem tnnenju sredstvo za izigravanje zakona. Lojze Peterle je takšne očitke za vrnil, češ da je koor-dinacija znotraj koalicije povsem normalna stvar in da ne gre za nikakršne kadrovske kuhinje. Dodal je še, da je nova oblast dobro poskrbela za Slovence, ki so delali v jugoslovanski diplomaciji. Strokovnega kriterija pa ni moč upoštevati do konca, ker Demos nima dovolj strokovnjakov. V zdajšnji razdelitvi (Ruplovi) predstavniških mest sta po Peterletovi presoji sporna samo dva kandidata, ki pa ju ni imenoval. V nadaljevanju seje so se člani komisije pogovarjali z dr. Janezom Dmovškom, bivšim članotn predsedstva SFRJ. Poslance je zanimal predvsem njegov status. Kot je uvodoma poudaril, je praktično od 7. ok-tobra brez posebnega orožja. Trenutno se pojavlja v funkciji zastopnika interesov S-Lovenije, vendar je njegov status zelo nejasen. Imel je celo občutek, da v slovenski politiki ni pravega interesa za njegove us-luge. Med drugim je omenil tudi stike s predsednikom Kotnsije Evropske skupnos-ti Jacqnesom Delorsom, ki jih Slovenija ni iz-koristila pravočasno in ustrezno. Evropska skupnost je bila pripravljena na intenziv-nejše sodelovanje in za tihe kontakte na najvišji ravni, vendar na slovenski strani po Drnovškovem mnenju nibilo pravega pos-luha. Govoril je tudi o stikih s španskim zunanjim ministrorn, ki so pripeljali do otoplitve španskega stališča v zvezi s slovenskim priznanjem. Pomembno pa je njegovo opozorilo, da se mora slovenska vlada povezovati tudi z Madridom in ne samoz Barcelono. Na vprašanje, če je mogoče dobil kakšno uradno in konkretno ponudbo, je dr. Drnovšek odgovoril, da je imel samo načelne pogovore. Še najbolj konkreten, vendar neuraden, je bil Peterle, ki mu je ponudil sodelovanje z vlado na finančnem področju. Ob tem pa je dr. Drnovšek opozoril na nevarnost, da bi si s sprejetjem nižjega statusa zaprl številna vrata in prekinil številne stike, kijih ima kotznanec evropskih državnikov. Komisija je ob tem na vlado naslovila priporocilo, naj prouči možnosti za ureditev statusa dr. Janeza Drnovška v mednarodni dejavnosti Slovenije. Pomočnik zunanjega ministra Zoran Thaler je vztrajal, da se lahko DrnovŠkove usluge uporablja tudi v notranjepolitičnemživljen-ju. Seveda pa je poudaril načelno pripravJjenost zunanjega ministrstva za sodelovanje z gospodom Drnovškom. Poleg tega je komisija pozitivno ocenila in pohvalila zasebne in neformalne napore Borut Pahor: Rdeči so prešli v ofenzivo... uglednih Slovencev za priznanje Slovenije in predlagala koordinacijo teh neformalnih prizadevanj. Ta naj bi se vršila v komisiji za mednarodne odnose. Predstavnik italijanske manjšine v tej komisiji, Battelli, je vprašal vladnega predstavnika, kako potekajo pogovori s Hrvaško o ureditvi položaja italijanske manjšine. Thaler je dejal, da so izoblikovali formulo, kiobsega tripartitnoststandardov, biletaralne sporazume in reciprociteto. Komisija je sprožila tudi pobudo za priz-nanje Ukrajine, ki bi jo morali priznati že na naslednji seji skupščine. Predsednik komisije Matjaž Šinhrvec pa je s svojim vprašanjem načel temo, ki bo v prihodnje vsekakor burila politične duhove. Zanimalo ga je namreč, ali je Ruplova ponudba modrim čeladam za logistično podporo na ozemlju Slovenije v skladu z odlodtvijo slovenskega parlamen-ta, da pri nas ne bo tujih vojaških sil. Vprašanje je vsekakor načelne narave, ver-jetno pa bo v vsej goloti razkrilo tudi raz-merja na relaciji Rupel - Peterle. Branko Cakarmiš begunci KDO SO TI LJUDJE? POMOC BEGUNCEM Praktično vsaka vojna do sedaj je povzročila, da se je z območij, kjer so divjali spopadi, izseljevalo veliko število Ijudi, predvsemžensk, otrokin starejših, in bežali pred uničenjem, ki ga vojna nosi s seboj. Tudi ta na Hrvaškem ni izjema. Menda je na obeh straneh (na hrvaški in na srbski) že kar pol milijona beguncev. Mnogo jih je odšlo v Srbijo, na Madžarsko, v Istro, veliko pa se jih je zateklo tudi v Slovenijo. Foto: isteršek Zbirni center na Šmartinski cesti Prvi begunci so sepri nas pojavili že v prvi polovici letošnjega avgusta, Rdeči križ S-Lovenije jih je v prepričanju, da bo vojaški spopad na Hrvaškem krat-kotrajen, začasno naselil v hotelih na Otočcu, Bledu in v Rogaški Slatini. ICRC (Mednarodni komite Rdečega križa) je že takrat predpos-tavljal, da bo vojna daljša in da lahko Slovenija pričakuje še več beguncev. Prav tako so Švicarji svetovali republiškemu Rdečemu križu, naj poišče večje kapacitete za sprejem beguncev in naj jim nudi le najnujnejše, tisto kar beguncem po mednarodnih konvencijah »pripada«. S slabšanjem situacije na hrvaških bojiščih je tudi število beguncev zelo naraslo. Tako je po zadnjih podatkih (2. december) v Slovenji že 22.934 prijavljenih beguncev, predvidevajo pa, da je še okrog 10.000 neprijavljenih. Prvi so nameščeni predvsem v enajstih centrih Rdečega križa (deloma pa tudi pri znancih in družinah, ki so jim ponudile gostoljubje) povsod po Sloveniji, drugi pa živijo najpogos-teje pri sorodnikih in znancih. Prijavljenih beguncev je največ v Novem mestu (1.843), Kopru (1.238), Metliki (1.369) in v Ljubljani (4.243), medtem ko števila neprijavljenih po občinah praktično ni mogoče ugotoviti. Med registriranimi begunci je največ ostarelih, invalidov, žensk in otrok (slednji predstavljajo kar 70 odstotkov celotne populacije). Prihajajo iz najrazličnejših okolij in so različnih socialnih statusov (pretirana uniformiranost ne obstaja). Sicer pa morajo prišleki s Hrvaške zadovoljevati določene (mednarodno priznane) kriterije, če želijo dobiti status vojnega begunca. Biti morajo s kriznih področij (hrvaške oblasti redno sporočajo, kateri teritoriji imajo ta status), mlajši od 16 let ali ostareli (moški nad 65 in ženske nad 60 let). V kategorijo vojnih beguncev pa sodijo še matere z otroki, mlajšimi od 7 let, ter invalidi. Polnoletni moški, ki so sposobni za vojsko, praviloma ne morejo dobiti statusa begunca. Republiški Rdeči križ registriranim beguncem nudi prebivališče (praviloma v nekdanjih delavskih domovih), tri obroke hrane dnevno, obleko (če je to potrebno), zdravstveno varstvo in KAKO PA BEGUNCI? Nada (31), Novska: »Novska je grozna. Menda je več kot polovica mesta porušenega. No, vsaj nam je hiša ostala. Oziroma še pred petimi dnevi je bila cela, kaj se je zgodilo v teh petih dneh, pa ne vem. Sicer pa sem v Slovenijo prišla z dvema otrokoma, ki zdaj hodita v slovensko šolo že več kot dva meseca. Učita se v slovenskemjeziku. Nad učitelji se ne morem pritoževa ti, saj so zelo prijaz-m do njiju. Pač pa nas moti to, da Hrvaška menda noče priznati slovenske šole oziroma tega šolskega leta. Pa toliko dela imajo udtelji s temi otroki. Kar pa se tiče nastanitve in hrane... Nekaj fantastičnega. Nimam besed, glede na to, kako je bilo zadnje dni doma. Ko pridejo socialne delavke in vprašajo po počutju, imam občutek, da nas celo preveč crkljajo. Problemi? Ner jih ni. Res ne. Vsaj jaz jih ne vidim. Seveda, če jih kdo imar pa naj pove.« Andjelko (17), Zadar: »V Sloveniji se počutim dobro. Tudi kar se tiče družine, je vse v redu, vsi so celi. Sem smo prišli vsi, razen očeta, ki je ostal v Zadru. Domaimamo dve hiši, ena je ostala cela, druga pa je poškodovana in jo bo treba obnoviti. Tu nimam večjih problemov, le s Slovenci nič ne komuniciramo. Malce smo izolirani, sicer je pa kar v redu. Socialna je poskrbela za različne aktiv-nosti. Hodimo na izlete, v mesto in kino. Ni slabo. Problemi? Problemi so, ker se mlajši zvečer dobivamo na hodnikih. Po navadi smo malce glasni, pa morimo majhne otroke, ki jih je tu precej. Drugih problemov pa nimam. Kaj si najbolj želim? Domov, čimprej. Pred božičem, če bo mogoče.« N.N., Dalmacija: »Saj nimam kaj prida povedati. Le nekaj stvari. Naprimer, vČeraj so nas prišli snemat s televizije. No, otroke so snemali. Pa je nekdo iz doma vprašal, zakaj snemajo, saj tako ali tako ne smemo gledati televizije. Že ob desetih jo moramo izklopiti. Neka ženska s televizije se je pozanimala o tem, upravnica doma pa je bila takoj užal-jena. Druge težave? Sevedaso. S hrano. Poglejte, sadja ne dobimo praktično nič, enkrat pa so pripeljali cel kamion banan. Vsaka soba jih j e dobila cel kup. A je to normalno? Najprej nič, potem pa toliko. Pa danes zjutraj, naprimer. Vsi smo dobili za zajtrk Čaj z rumom. Kako naj štirileten otrok pije tak čaj? Mleka pa ni. Sicer pa... Nič drugega nimam povedati, ni varno.« begunci stroške za pot domov in nazaj (če se moraubežnikizupravičenihrazlogov vračatidomav).Otrokomnudišolanje, šolskepripomočke in igrače, materam z dojenčki pa najpomembnejšo opremo zanje. Begunci ne dobiavjo nikakršnih denarnih nadomestil ali »honorarjev«. Družinam, ki so na in-iciativo Rdečega križa sprejele begunce, je le-ta razdelil 8.000 dodat-nih prehrambetiih. paketov. Vsak paket vsebuje mesečno zalogo najnuj-nejših živil za dvo, tri ali štiričlansko družino. TEZAVE S PRESKRBO Dnevna preskrba enega begunca stane Slovenijo 300 tolarjev in porabljenih je že 25 odstotkov državnih rezerv v hrani. Dodatne težave republiškega Rdečega križa pa predstavlja veliko število slovenskih družin, ki zaradi porazne gospodarske situacije (deloma pa tudi zaradi vojaškega spopada v Sloveniji) živijo na robu eksistence. Tem je namenjenih 10.000 prehrambenih paketov. Zato je pomoč ICRC-ja več kot dobrodošla. Le-ta je (ob redni kontroli, ki jo izvaja) Sloveniji ponudil pomoč v hrani (7.000 paketov) in prevoznih sredstvih za njeno razvažanje. Ker pa se bo načrtovani program pomoči iztekel junija 1992, poskuša ICRC motivirati mnoge nacionalne komiteje Rdečega križa. Mnogi med njimi so se že odzvali (avstrijski, nemški, italijanski...), zatika pa se pri Svedih in Britancih. Malce čudno je, da se pozivu ni odzval komisariat za begunce pri Organizaciji združenih narodov. Razloga sta menda dva. Prvi je povezan z mednarodnih priznanjem Slovenije, drugi pa temelji na nepriznavanju izraza »begunec«. V OZN menijo (tudi v ICRC-ju, pa so kljub temu Sloveniji ponudili pomoč), da so hrvaški ubežniki »razsel-jenje osebe«, ki se bodo prej ali slej vrnile v matično državo in ne »begunci«, ki po definiciji bežijo pred političnim terorjem in se praviloma ne vračajo domov. SLOVENUA IN HRVAŠKA Sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško je tesno, vendar prihaja v zadnjem času, ko pojav dobiva vse večje razsežnosti, do nekaterih organizacijskih težav. Zato je bil pri repubJiškern štabu za Civilno zaščito ustanovljen posebni organ, ki naj bi s pomočjo hrvaškega ministrstva za zdravstvo težave odpravil. Željenihrezultatov zaenkrat šeni. Najbolj se zatika pri plačilu zdravsivene zaščite beg\incev. Krvaška se je obvezala, da bo plačevala izdatke, ki jih ima slovensko zdravstvo z zdravljenjem beguncev, pa vendar tega ne stori. Podoben problem je z izplačevanjem pokojnin. Ker begunci ne dobivajo pokojnine v Slovenijo, jih morajo dvigati v matični občini, kar jepa vsaj zamudno in nevarno, če ne že kar nemogoče. Najhujši problem pa se je pojavil z zasedenostjo bivalnih kapacitet v Sloveniji. Republiški Rdeči križ je predlagal, da bi del beguncev preselili v Istro (bil je pripravljen oskrbovati tudi 5.000 preseljenih beguncev), Hrvaška pa se za načrt ni ogrela, saj v Istri menda ni prikladnih objektov, v katerih bi begunci lahko zadovoljivo preživeli zimo. DRUGE ORGANIZACIJE Kar zadeva sodelovanje Rdečega križa z drugimi republiškimi humanitarnimi organizacijami in Dubrovnik in Vukovar v Ljubljani društvi, je stanje kolikor toliko zadovoljivo.PosebejaktivenjeKaritas, ki na Hrvaško pošilja velike količine hrane in oblačil. Tudi politične stranke sosevključilevakcijoRdečegakriža,tu pa je tudi Hrvaški kulturni dom. HKD je pravzaprav registriran kot društvo, ki mu predseduje Ivan Kapetanovič (sicer predsednik komisije za odnose z republiko Hrvaško pri SKD), članstvo pa predstavljajo tako Hrvafci kot Slovenci. Pred vojno se je društvo ukvarjalo predvsem s promocijo hrvaške kulture in jezika, odkar pa iz Hrvaške beži v^dno več ljudi, so se odločili, da vso pozornost posvetijo njim. Humanitarne akcije koor-dinirajo s Karitasom, skavtsko or-ganizacijo in Rdečim križem (čeprav Mirko felinčič, sekretar predsedstva RKS, opaža, da je naveza med HKD in RKS v zadnjem času občutno šibkejša kot ob začetku vojne). Pomoč društva, namenjena begun-cem (tudi tistim, ki so si zatočišče poiskali na Hrvaškem), je vidna predvsem v iskanju dodatnih bival-nih kapacitet. Družine, ki so sprejele begunce, podpirajo (podobo kot Rdeči križ) s paketi hrane, prepričani pa so tudi, da je mogoče marsikatero počitniško hišico (ali prazno stanovanje, ki jih je menda v Ljubljani kar nekaj) uporabiti za nastanitev beguncev. Oblačila, hrano in zdravila zbirajo skupaj s Karitasom, finančno podporo beguncem pa je mogoče nakazati na žiro račundruštva. ZA KONEC Največ ljubljanskih beguncev je nameščenih v zbirnih centrih na Cesti v Gorice in na Šmartinski cesti. Bivalne razmere so gospodarski situaciji in vojni primerne, zato si posameznik v prenatrpanih domovih (ponekod živi v eni sobi tudi sedem stanovalcev) praktično ne more privoščiti včasih prepotrebne zasebnosti. Križ je z majhnimi otroki, bolnimi in ostarelimi. Begunci pa (v glavnem) kar molčijo in so zadovoljni s tistim, kar dobijo. Želijo si domov. Toda nekateri se ne bodo imeli kam vrniti. Gregor Kozovinc novinarstvo NOVINARSKI ŠTUDIJSKI DNEVI Vgozdu Martuljku so potekali tradicionalni, letos že 14. novinarski študijski dnevi, kijih pripravlja Društvo novi-narjev Slovenije. Študijski dnevi so vsakoletna priložnost za izmenjavo izkušenj, družabna srečanja in reševanje temeljnih vprašanj stanovskega organiziranja novinarjev na Slovenskem. Tadej Labernik: Novi časi, nova barva. Ustanovljena Novinarska zbornica Slovenije Eden izmed najpomembnejših dogodkov letošnjih novinarskih dnevov je prav gotovo ustanovitev Novinarske zbornice Slovenije. h kateri so pristopili Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije in Sin-dikat novinarjev Dnevnika. S tem pa vrata os-talim novinarskim društvom niso zaprta, saj so svoj pristop napovedali tudi novinarji v verskem tisku. Kot jeobustanovitvi poudaril predsednik Društva novinarjev Slovenije Andrej Poznič, je osnovna naloga zbornice uskladitev poklicnih interesov, skrb za strokovni izpit in podeljevanje licence za opravljanje novinarskega poklica. Drago Balažič, član Upravnega odbora DNS, meni, da daje zbornica možnosti za boljšo koor-dinacijo znotraj novinarskega ceha. Še pomembnejša pa je v primerih, ko gre za obrambo temeljnih profesionalnih načel: novinarskega kodeksa, samostojnosti in neodvisnosti novinarstva, pogoje dela... Novinarji so sprejeli tudi osnutek novinarskega kodeksa, ki ureja etično držo novinarjev. Ker je po mnenju nekaterih v njem še nekaj pomanjkljivosti, so dokončno odločanje o kodeksu prestavili za tri mesece. Začasni upravni odbor mora v tem času pripraviti dokončni statut in druge listine o delu zbornice. Novinarstvo in oblast Gost prvega dne je bil minister za infor-miranje Jelko Kacin, ki je odgovarjal na številna vprašanja novinarjev v diskusiji z naslovom Novinarstvo včeraj in danes. V njej so sodelovališezgodovinarka dr. Smilja Amon, ki je orisala zgodovino slovenskega čas- nikarstva inpredvsemodnos med novinarstvom in politiko. Živa legenda slovenskega novinarstva Djuro Šmitberger je govoril o cehovski organiziranosti novinarstva med vojno in po njej. Otmar Klipšteter je s plastičnimi primeri prikazal nadzor poltiike nad novinarji v prejšnjem režimu. Najbolj polemičen pa je bil Ervin Hladnik Milharčič, ki je dejal, da je neustaven vsak zakon, ki omejuje svobodo tiska. Pri tem je mislil na osnutek zakona o javnem obveščanju, ki ga je predstavil minister Kacin, v katerem je člen o cenzuri v času izrednih razmer in vojne. Min-ister Kacin je bil do novinarjev kritičen, saj je po njegovem mnenju med njimi še veliko samocenzure. Oblastpa potrebujesamojasno odslikavo dogodkov in njihovega dela. Očitke, da skuša doseči nadzor nad sredstvi obveščanja, pa je zavrnil. Etika in svoboda javne besede O zelo zanimivem in vedno bolj aktual-nem področju novinarskega dela, ki mu lahko rečemo »medijsko pravo«, so govorili ugledni pravni strokovnjaki: dr. Ljubo Bav-con, dr. Janez Šinkovec in mag. Drago Demšar. Dr. Bavcon je dejal, da so slovenski novinarji še pred kratkim razmišljali o omejevanju svobode obveščanja, danes pa so v ospredju razprave o spoštovanju človekove integritete. Opozoril je, da je bilo v zadnjem času v slovenskih javnih občilih veliko pod-tikanj in žalitev, vendar se je to kmalu umirilo. Še posebno je bila zanimiva razprava o fenomenuSandija Grubeliča, saj se teoretično lahko zgodi tudi to, da mu sodišče ne bo dokazalo niti goljufije niti takšnega namena. V tem primeru bi se slovenski mediji, ki so skoraj brez izjeme Grubeliča obsojali, znašli v zelo nezavidljivem položaju. Novina rski e tiki je bil na menjen tudi obisk pravosodnega ministra dr. Rajka Pirnata, ki ga je povabilo novinarsko društvo predvsem zaradi njegove izjave in obtožb, da novinarji proti njemu in njegovi stranki vodijo pravo gonjo. Ker novinarji niso pristali, da bi pogovor potekal off record, je dr. Pirnat govoril bolj splošno. Kljub temu je dejal, da je neetično manipuliranje in montiranje inter-vjuja z nekom, ki je neizkušen, tako da ta montaža deluje osrnešujoče. Pri tem je imel v mislih intervju z njegovo soporogo, ki ga je pripravil Kanal A. Kar zadeva prikazovanje dela stranke Slovenske demokratične zveze -Narodno demokratske stranke, je dr. Pirnat dejal, da je zapostavljena. Poudaril je pomen uravnovešenega prikazovanja dela strank v medijih. Novinarji so izkoristili obisk mini-stra tudi za pogovor o divjih privatizacijah, sprejemanju nove ustave, nezaupnici vladi in podobnem. Opozorilna stavka novinarjev Skupščina Sindikata novinarjev Slovenije je razpravljala o težavah s podpisom kolek-tivne novinarske pogodbe. Kot je znano, je prišlo do zapleta v Svetu RTV Slovenija, čeprav so sodelovali v nastajanju pogodbe in z njo soglašali. Po mnenju Jureta Pengova, novinarja televizije in vodjo novinarske pogajalske skupine, je pravi vzrok teh zapletov generalni direktor dr. Janez Jerovšek. Zavračanje podpisa pogodbe pa kažena interes televizije, da razbije sindikal-no enotnost novinarjev. Poleg tega to povzroča blokado izpolnjevanja kolektivnih pogodb ne samo pri televizijskih in radijskih novinarjih, temveč v vseh novinarskihhišah. Zato so bili novinarji trdno odločeni, da je zaključeno besedilo najnižja raven, ki je še sprejemljiva za urejanje položaja slovenskih novinarjev. Sindikat se o tem ne bo več ppgajal in je za 11. december napovedal opozorilno stavko, če kolektivna pogodba ne bo podpisana do vključno 10. decembra. Branko Čakarmiš novinarstvo 1 VENCESLAV JAPELJ, predsednik Sindikata novinarjev SLovenije 11. DECEMBRA OPOZORILNA STAVKA NOVINARJEV Tudi novinarji so lahko dobre volje. Studijski novinarski dnevi so bili pri-ložnost tudi za pogovore o sindikal-nih zadevah. V središču zanimanja je bila kolektivna novinarska pogodba, s katero naj bi uredili materialni položaj novinar-jev v Sloveniji. Ker na delodajalski strani eden izmed podpisnikov noče dati sogla-sja k pogodbi (RTV Slovenija), kljub temu da je vesčas sodelovala v pogajanjih, so se na skupščini Sindikata novinarjev Slove- nije odločili za enodnevno opozorilno stavko. Izpeljali naj bi jo 11. decembra, ko zaseda republiška skupščina. O vzrokih stavke smo se pogovarjali z novinarjem Primorskih novic, Venčeslavom Japljem, sicer predsednikom Sindikata novinarjev Slo-venije. TRIBUNA: Kolektivna novinarska pogodba jepripravljena, vmdarje vodstvo RTV Slove-nija neželipodpisati. Kakšne ukrepe bo sprejel novinarski sindikat? JAPELJ: Znašli smo se pred dilemo: ali to požremo in se spustimo v nadaljevanje pogajanj, v katerih bi naše zahteve zmanjšali, ali pa dopovemo, da je to mini-mum minimuma, ki ga novinarji zahteva-mo za svoje delo. Skupščina sindikata je potrdila drugo možnost. Glede na to, da na drugi strani ni pravega odziva, smo se odločili, da napovemo opozorilno stavko. Če tudi ta ne bo prinesla sprememb, bomo razmišljali o novih, verjetno bolj drastičnih prijemih, s katerimi bi si zago- tovili tisto, kar nam gre. TRIBUNA: Kje so po vašem mnenju vzroki, zaradi katerih vodstvo RTV Slovenija ne želi podpisati kolektivne novinarske pogodbe? JAPELJ: Vzroki so lahko v tem, da druga stran ne vidi pravega smisla v kolektivni pogodbi in namerava vprašanje novinar-ksega dela in življenja reševati na dru-gačen način, na bistveno nižji ravni; tnor-da gre za pričakovanje, da bodo novinarje zadržali v lastni hiši na nizki ravni, med-tem ko marsikatera čistilka vbolj stoječem podjetju zasluži več kot naši komentatorji. Mogoče je njihov cilj tudi diskreditacija sindikalnega gibanja. TRIBUNA: Ste optimist? Bo do 10. decem-bra, ko se izteče dead-line, vseeno prišlo do podpisa? JAPELJ: Na to vprašanje bi sicer morala odgovoriti druga stran, vendar sem opti-tnist. B.Č. Studentsko naselje, blok 8, 61000 Ljubljana Telefon: 261 985 & 263 583, Telefaks: 261 876 psihološko propagandni kombinat RADIA ŠTUDENT vas vsak dan servisira na frekvencah 89.3 IN 104.3 MHZ... 14:00 OFF PROGRAM ... 24 UR FRONTE dopisniki iz BG, PR, ST, ZG iz prve roke... ekskluzivne INFORMACIJE, modrovanja in sejanja... 15:00 RECENZIJE literarne, gledališke in glasbene... 16:00 REPORTAŽE in ekskluzivni intervjuji... 17:00 JOCULATOR najboljša komentatorska peresa SAMO ZA VAŠA UŠESA novinarstvo ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH MEDIJEV Skozistoletja so bila glavnipisec zgodovine vedno razmerja moči. Teritorialne delitve in politično ureditev pa je narekovala uporaba državnih oboroženih sil kot glavnega faktorja, ki ta razmerja določa. Stalinovo vprašanje »Koliko divizij pa ima papež?« je bilo v tridesetih letih tega stoletja še pov-sem razumljivo. Število divizij pa v zadnjih nekaj desetletjih ne daje več relevantnih podatkov o moči države. Določanje razmerja moči je dobilo novo razsežnost: sredstva množičnega obveščanja. Močni so postali še močnejši. je dalo, ustvarili nekaj deset tisoč skeletov in za konec napravili še ekonomski samomor. Seveda jih v to oslovsko dejanje nihče ni silil, izvleči pa so jih morali pametnejši. Ker sta v vsaki vojni zmagovalec in poraženec, so si morali raz-deliti tudi vloge. Pri tej razdelitvi pa pridemo do glavne točke. Zmagal namreč ni tisti, ki ima več v nogah (beri orožju), ampak tisti, ki ima "več v glavi. Se pravi tisti, ki je dobil medijsko vojno. Kljub temu da ima prebivalstva za hamburško predmestje, je bila to Slovenija, ki je razširila svojo »resnico« po svetu (ali je »resnica« res resnica, niti ni pomembno) in pobrala smetano. Za razliko od naših južnih sosedov Slovenija ni potrebovala nobenih mačoidnih stripovskih junakov. Verjet-no sta kap. Dragan in Arkan res atraktivnejša od J. Kacina, vendar je zmagovalec nesporen. Po novih pravilih zmaga pametnejši in ne močnejši. Moč ostaja kot rezervna varianta za tiste, ki ne zmorejo boljšega. DEUTEV SVETOVNE RES-NICE Ze leta 1931 je Curzio Malaparte v svojem zgodovinskem traktatu Teh-nika državnega udara razkril, da za prev-zem oblasti ni potrebna velika vojna sila ali podpora množic. Prav tako je označil za izgubočasa nasilnozavzemanja parlamen-tov in ministrstev. Glavni faktor pri tehniki osvojitve oblasti je po njegovem osvojitev množičnih medijev. Nekateri to počno uspešno, drugi manj. Vsem pa je jasno, da je čas gverilskih semtex revolucij mimo. TV HEROJI Zgodovine se z javnimi trobili sicer ne da prevarati, lahko pa jo ustvarjamo. Čez sto let se bo po zgodovinskih berilih bralo, kako so se nekega lepega dne balkanski narodi odločili, da nebodo več živeli pod isto streho. Vse lepo in prav, vendar so to izvedli tako, da so uničili vso preteklost, sedanjost in prihodnost, potrgali vse vezi, porušlli, kar se Skoraj na nobenem področju napredek v zadnjih desetletjih ni bil tako odločen kot na področju razvoja medijev. V svetu je zmeraj obstajala družbena hierarhija (komunizemje trenutno definitivno out) in prav tako delitev vlog na kreatorje in konzumente. Kon-zumenti so zemljani, kreatorji pa tiskovne agencije in njihovi posredniki. Uresničuje se vizija ameriškega pisatelja D.F. Jonesa iz knjižne fikcije Kolos, le da svet ne upravljajo kolosalni elektronski možgani, ampak elektronski in tiskani mediji. Svetovno resnico danes krojijo tri nad-nacionalne tiskovne agencije: Associated Press, Reuter in UPI, ter z rezervo še AFP. V primerjavi s temi so druge nepomembne. S svojim vplivom, ažurnostjo in infor-miranostjo predstavljajo te agencije okrog90 odstotkov moči vseh tiskovnih agencij. Na področju elektronskih medijev, ki oblikujejo svetovno javno mnenje, nesporno vladajo CBS, NBC, ABC, BBL in v zadnjem času Še »vrinjenci« CNN in Visnews. Medijsko bombardiranje je popolno in traja 24 ur na dan in 365 dni na leto. Tarča je svet, izmuzne se le tu in tam kakšen Burundi ali Zgornja Volta in mogoče še kakšna slovenska fara. Bombardiranje z infor-macijami poteka zaradi nacionalnih inter-esov tudi posredno. Časopisni velikani nikakor niso Kleine Zeitung ali Borba in niti ne Pravda ali Ren-min Ribao. Novica je tista novica, ki jo ob-javija v časopisih, kot so VVashington Post, New' York Times, The Times ali pa Le Monde. Časi od prvega vojnega dopisnika, Wil-liama Howarda Rusella, (The Times) pa do Peter Arnetta, so se radikalno spremenili. Če je dotični Russell tvegal življenje za čim bolj plastičen opis sramotnega britanskega juriša lahke konjenice v krimski vojni, se je poročanje o zalivski vojni omejilo na opis bojišča, kije vidno izzornega kota hotelskega okna. Življenjsko pomembne infbnnacije so skrbno dozirane, očišČene in »pravilno naravnane«. Cenzura je popolna, kajti TV slika ne laže in časopis ne potvarja. S strokov-nega stališča lahko, ampak za laično javnost je vsaka uradna informacija sveta. Tisti, ki to dojame in uresniči, je zmagovalec in tisti, ki ne, je poraženec. Zmagovalec je npr. J. Kacin, poraženec pa npr. A. Rašeta, ki po nedvoum-nem TV poročilu o rušenju Dubrovnika, Jd je obkrožilo svet, trdi, da na območju Dubrov-nika sploh ni formacij JNA. Na tleh nekdanjega komuniztna še zmeraj vlada prepričanje, da so časi ideološkega komunizma za ztneraj preteklost, vključujoč indoktrinacijo javnih občil. Malokdo pa ve, da ima na sedežu BBC- ja v Londonu, v sobi 105, svojo izpostavo M15, oddelek britanske kontraobveščevalne službe, ki po lastni presoji sankcionira vodilni kader. Prav tako predvajanje fantastičnega posnetka iz falklanske vojne, ko argentinska vodena raketa Exocet zadene britanski rušilec Shef-field, nibila odločitev programskega vodstva BBC-ja, ki»predvaja, kar imajogledalci radi«, ampak odločitev politike. Jasno je tudi, da na francoski državni televizijski mreži Antenne 2 in FR 3 vsake štiri leta spakira kovčke ured-ništvo, pač v skladu z volilnimi rezultati. Italijanska televizija pa ima tri državne kanale razdeljene med najmoČnejšimi političnimi strankami, pri čem ima monopol RAI1, ki ga upravljajo demokristjani. Ker javno mnenje krojijo javni mediji, je jasno, da je vsak tnedij strankarsko opredel-jen. Opozicijska kritika tega dejstva je ob-sojena na neuspeh. Koristneje za opozicijo je spotikanje ob vprašanju sposobnosti in nesposobnosti upravljalcev medijev. Medijska vojna in vojna za njih je večna in vse silovitejša: oni določajo zmagovalce in poražence. Igorjukič globus RALKANSKIPOTRES ALIJUGO-SLAVLJA - ^- SAMOMOR NEKE DRZAVE I/77O FrescobaUH - konientutor _ rimskc RcpubbJice, enega najob-jcktivncjših aisopisov v Italiji, strokovnjak za zunanjo politiko, šc posebej za Balkan - je avtor knjige z naslovom Jugoslavija - samomor neke države, ki fc jc te dni pojavila na policali italijanskili knjigam. »Ko razmisljam o Zdi se, da bo Velika Srbija, kljub uspehorn na vojaŠkem področju, vendarle ostala le sen kograjskih šovinistov. AH narn prihodnost torej obeta libanonizacijo Jugoslavije in kronično državljansko vojno ali pa vendarle obstaja vsaj krhko upanje za mir? Žal so propadla vsa prizadevanja, da bi obdržali federacijo, prav tako ne moremo več upati nitina konfederacijo niti na kakršnokoli obliko krhke asociacije. V zadnjih mesecih je dialog medfsprtima stranema popolnoma nemogoč. Največja jugoslovanska težava je v tem: Vrnitev k stari federativni ureditvi ni mogoča, hkrati pa nekdanje države ni mogoče razdeliti na posamezne avtonomne entitete. Realne meje namreč ne obstajajo - tako kot ne obstajajo homogena, etnično čista ozemlja. Poglejte na primer BiH - to je pravzaprav nekakšna mešanica na rodov, ki lahko vsak hip ekplodira. Optimizem v jugoslovanskem primeru je torej nemogoč. Nam je torej usojeno živeti v bližini nevarnega bdkanskega soda smodnika? Veste, v preteklosti smo živeli v iluzijah. Verjeli smo tisto, kar so hoteli, da verjamemo. Tito je tako v nedogled ponavljal, da je bila partizarvska vojna skupni upor, da so se ljudje enotno uprli nemški agresiji... V resnici pa so bila notranja nasprotja stalna in tudi izredno močna. »Sod smodnika«, o katerem govorite, ni nastal šele pred nekaj meseci. Moram pa omeniti še eno pomembno dejstvo - hrvaška fašistična država Anteja Paveliča je imela v ljudeh izredno podporo, torej rvikakor ni bila »uvožena od zunaj«, kot je to trdila politična propaganda. Vrnirno se k aktualnim dogodkom. Zakaj takšna inercija Evrope? Obprimeru Vukovarja, Dubrov-nika je nemogoče ostati neprizadet. Evropska diplomacija se očitno ne rnore sprijazniti z dejstvotn, da je ]ugoslavije konec. Previdnost evropske diplomacije v zadnjih mesecih je razumljiva. Jugoslavija prej gotovo ne bi dopustila vmešavanja od zunaj. Prav tako pa je bilo nemogoče takoj priznati neod-visnost Slovenije in Hrvaške. Obstaja namreč nevarnost verižnega procesa, saj v Vzhodni Evropi ni naravnih, nacionalnih meja. Vse začrtane meje so umetne, nepristne, nastale pa so po razpadu avstroogrskega imperija. 1 Kaj pa mirovne sile OZN? Bo ta mirovna in-iciativapo i>ašem mnenju uspešna? Modre čelade služijo na vadno zagotavljanju miru, v jugoslovanskem primeru je ta mir sicer začasen in negotov, kar pa je vsekakor bolje kot nič. Žal je njihova akcija v jugoslovanskem primeru negotova. V umirajoči federaciji je namreč medsebojno sovraštvo sposobno vsega. Naj bom še bolj konkreten. Katere države rvaj dajo v enote svoje vojake. NemČija in Italija tega ne moreta storiti, saj so spomini na nacistične in fešistične grozote v Jugoslaviji še vedno zelo živi. Poleg tega se zaradi popolnega kaosa v državi lahko zgodi, da se pripadnlki modrih čelad znajdejo v navzkrižnem ognju... Po mojem mneju je rešitev ta - morda je sprejemljiva celo v bližnji prihodnosti - da bi mejam namenjali čim manj pozomosti. Ta naj bi veljala predvsem zagotavljanju temeljnih človeškihin državljanskihpravic za vse. Vsem - tako Hrvatom kot Srbom, ki bodo živeli skupaj na nekem ozemlju - je nujno zagotoviti enako raven pravic, ne glede na to, kateremu narodu pripadajo. Vse je torej treba začeti znova... Seveda pa se zavedam, da je v teh dneh govoriti o dialogu, zaupanju, spoštovan-ju - nerealno. Zato sem pesimist. Še posebej, ker se nove republiške oblasti reševanja nacionalruhproblemov lotevajo podobno, kot so jih zadnjih 50 let reševali komunisti. V svoji knjigi govorite tudi o Titu, njegovih napakah, ki so pripomogle k bratomorni vojni, ki srno ji priča. Njegova temeljna napaka je bila, da ]e umrl mnogo prepozno. Poleg tega je odstranil Dilasa in Rankoviča. In vse predstavnike liberalne struje v srbski komunistični partiji. Posledice te poteze so v Srbiji vidne še danes. V tej republiki se zato ni mogla razviti ne socialdemokracija ne reformatorstvo. Poleg tega pa izbiranje predsednika predsedstva po republiškem ključu - tudi to si je izmislil Tito - ni moglo delovati. Očitno je torej, da jehotel Tito ostati ne samo prvi, temveč tudi zadnji predsednik Jugoslavije. V Jugoslaviji se - tako kotvSZ- torej ni bilo rnogoče izogniti prehodu s socialistične na nacionalistično ideolgoijo? Kdo ve, na to ne bi mogel odgovoriti. Dejstvo pa je, da Jugoslavija razpada, umira. Hkrati stno priča rojstvu nove neodvisne Slavenije... Peter Handke jo je omaal kot nekakšne Benelux, ki stremi k nekernu svetn, Srednji Evropi, kije ni več. Izrazil bi se nekoliko bolj slikovito -Slovenija je prav slasten zalogajček za Nemčijo. 1'UNITA, 23.11.1991 Mario Ajello Prevedel: D.D. I globus LABIRINT NA VZHODNI REKI /V / e glede na to, kar nam želijo prikazati slovenski in JL tI $e nekateri mediji, so za velik del ostalega sveta konflikti v Jugi pač vojna znotraj ene države in ne vojna med večnovimi. Sicer res lahko govorimo o de facto novih državnih tvorbah, saj razen v zraku federacija efektivno ne nadzoruje slovenskega ter najmanj polovice hrvaškega ozemlja in prebivalstva na tej stranifronte, de iure pa vsaj do božiča, kakor nam milostno obljublja nemško-itaijanska naveza, Slovenija (& Hrvaška) kot državi na Zemlji še ne obstajata. Vprašanje je, v kolikšni meri bosta to po tetn. Stvar je namreč občutljivo relativna; tudi če »Evropa« oz. na začetku šest držav ES plus še nekatere prizna Slovenijo in Hrvaško (?), bo to le del med-narodne skupnosti, če to dejanje ne povleče za seboj tudi ostalih držav, ki so vsaka zase v povprečju sicer manj pomembne, skupaj pa tvorijo močan glasovalni stroj. To so dežele v razvoju, s katerimi je imel Beograd tradicionalno dobre odnose in od katerih lahko zahteva blokado priznanja Hrvaške & Slovenije, če se mu to zahoče! V svetu je stvar taka, da obstajajo nekatere državne tvorbe, ki jih ostali svet ne priznava: npr. Turško republiko Severni Ciper, ki jo podpira leTurčija; ali pa umetno kreirane bantustane v JAR (Bophuthatsvvana, Transkei, Ciskei, Venda, Kwazulu...), ki so formalno države zase, dejansko pa jih lahko primerjamo z nemškimi sateliti med drugo vojno; ali pa povsem neodvisne državice na ozemlju nekdanje Burme, danes Myanmara, ki jih ni priznalšenihčeinjih nihče najbrž tudinebo (najbolj znana je Šan, ki pokriva famozni Zlati trikotnik) - ker pač ležijo sredi azijske divjine, v apokaliptičnih džunglah In-dokine. In ne sredi Evrope, ki je kljub vsemu še vedno težiščno političnopropagandno središče sveta, kakor imata to »srečo« Slovenija in - naj se sliši še tako ironično -Hrvaška. Pustimo sedaj ob strani kratkoročno satisfakcijo in dolgoročna ugibanja, srednjeročno (1-5 let) se Sloveniji prehttro odcepljanje morda ni izplačalo, zaradi revol-ta dinarskih Srbov na Hrvaškem & i^bruha konfliktov večjega obsega, skratka zaradi nastopa sile. Pa čeprav je slovensko vodstvo pravočasno zavohalo, kakšna politika ne moti Evropske skupnosti. V četn je poanta? Gre za članstvo v OZN, za novonastalo »suvereno« državo vital-nega političnega in gospodarskega pomena. Kučanova čestitka Butrosu Butros Galiju v sredo dokazuje, da je to članstvo eden od ciljev Slovenije. Toda dosedanje ak-cije RS se s tem cil-jem ne skladajo preveč, nasprotno: mirno lahko ugotovimo, da je trenutno situacija za Slovenijo, da o Hrvaški ne govorimo, izredno neugodna. Seveda je res, da stališča posameznih držav niso večna in da še tako okoreli aparati lahko spremenijo svoja mnenja (konkretno: do separatističnih subjektov), prvič: zaradi sprememb v raz-merjih znotraj neke države in drugič: zaradi pragmatiztna v prilagajanju stališč aktualnim odnosom v mednarodni skupnosti. V obeh primerih se prej ali slej skoraj vsaka država zateče k »realpolitiki«, ki se v glavnem orien-tira glede na velike sile, vladajoče na Zemlji, ali glede na sam »business«, ki pač ne pozna tneja. Razen če ne gre za močne ideološke zavore. Prav tega pa se je bati. V Afriki je namreč dezintegracija Etiopije in zelena luč nove vlade v Abebi Eritreji za postopno odcepitev povzročila pravi preplah. Saj najbrž ne obstaja enonacionalna oz. enoplemenska država južno od Sahare. Razen Somalije, ki pa je - kako cinično! -prav sedaj poleg Jugoslavije prizorišče naj-bolj krutih in krvavih notranjih trenj in na robu razpada po kolonialnih šivih. V čem je torej štos? Upoštevati je treba naslednja dejstva: * v veliki večini držav Tretjega sveta se lahko zaradi najrazličnejših družbenih raz-kolov razvije separatizem, ki predstavlja nestabilnost in grožnjo za mir; * mnoge med njimi je v času dekolonizacije zelo, če ne najbolj, podpirala prav Jugoslavija, utelešenje »dobre« ev-ropske države; * kije tudiustanoviteljica (!) neuvrščenih in njen trenutni predsedujoči (!) član, kar že v sebi implicira togo konservativnost »njenih prijateljev« pri poskusu njenega raz-kosanja, ne glede na našo realnost. Da bi Slovenijo priznali v OZN in preko nje v življenjsko pomembnih specializiranih agencijah, mora poleg izpolnjevanja temeljnih pogojev drža vnosti iti skozi proce-duralne zanke, ki se začno v Varnostnem svetu OZN. Tu bi tnorala Slovenija dobiti 9 glasov ZA (od 15-ih), pod pogojem da nobena od stalnih članic VS (ZDA, SZ, ZK, Francija in Kitajska) ne bi dala na to veta, medtem ko bi vzdržanje pomenilo nemo soglasje. Med 10 ostalimi članicami (glej tabelo) bi ob vzdrža nem glasu SZ in Kitajske bilo treba najti še vsaj šest glasov, kar pa je sedaj praktično nemogoče, saj sta za Slovence zagreti le Avstrija in Belgija. Nekoliko boljša situacije bo po novem Jetu, ko bo prihod Japonske namesto Jemena, Madžarske namesto Romunije, Venezuele namesto Kube, Maroka namesto Zaira ter Zelenortskih otokov namesto Slonokoščene obale najbrž spremenil stanje v VS v prid Sloveniji. Seveda ob predpostav-ki, da Kitajska zaradi Tibeta ne vetoira ali da Indija zaradi Panžaba, Asama in Tamilov ne lobbira še koga... Pa tudi če Slovenija gre skozi VS, je teoretično možno, da ne dobi potrebne 2/3 vecine v Generalni skupščini, kolikor je potrebno za sprejem v OZN - čebi torej bilo okoli 56 držav proti. Nad odločit-vijo GS pa se ne da pritožiti... Ali je to ures-ničljivo?Je.Pravzaraditega mora slovensko vodstvo: paziti na pravi »timing«, in ob-delati vsako glasovalko posebej, česar pa doslej ni storilo in bo zaradi tega izredno težko začeti z ničle. Zato se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo najbolje urediti nejas-nosti z Beogradom in od federacije najprej tiho prositi za prostost. Miodrag Djurdjevič globus RASISTICNA RENESANSA l\ nalize ameriškega centra zn triigracijske ¦ , JLštudije so pokaznle, da bo število priseljencev v ZDA v tem desetletju prešeglo rekordnih 8.7 milijona Ijudi, kolikor se jih je tjn preselilo v prvem desetletju tega stoletjn. Stvari postnnejo še osupljivcjše, čc vcmo, da so v to štcznlko vštcti lc tisti, ki so se v Združene drznve preselili po legalni poti. Če bi dodali sf z>se tiste, ki so prišli po ilegnlni poti, bi bUo končno številovečje zn neknj tiiilijonov, Priliv tujcev je v Američanih oživil nikdnrčisto pozabljeni rnsiiem in ncstrpnost do tujcev, ki se danes kaže predvsem v okrepljenemneonncističnem gibnnju. dvajseto stoletje. Spro-stitev imigracijske poli-tike bo seveda zahtevala strožja merila pri stopnji izobrazbe, strokovnosti, delovnih izkušnjah in starosti potencialnih priseljencev, kajti Ame-ričani si najbolj želijo predvsem delovno silo v razponu od 21 do 44 let starosti. Uvoz tujih strokov-njakov je seveda dvore-zen meč. Po eni strani bo sicer pomenil močno energijsko injekcijo ameriškemu gospodar-skemu in predvsem teh-nološkemu razvoju, po drugi strani pa novi pri-seljenci prinašajo s seboj tudi nove probleme. Ne le da spreminjajo kultur-ne in jezikovne navade, ampak so veliko breme za socialno strukturo vsake države. Predvsem se Američani bojijo, da bi množičen prihod tuje kvalificirane delovne si-le povzročil zastoje v Li-nanciranju ameriškega izobraževalnega siste-ma in zavrl usposabljan-je domačih strokovnja-kov. The Black Man1s hell Uvoz možganov Za razliko od razmer v začetku stolet-ja, ko so bili priseljenci večinoma Evro-pejci, oblegajo ZDA danes predvsem prebivalci Latinske Amerike in azijskih, še posebej pacifiških, držav. Ameriška zakonodaja nadzorujenjihov priliv v ok-viru letnega načrta, ki je bil omejen na pol milijona priseljencev letno, pri tem pa ni upošteval tistih, ki imajo status izgnancev. V kratkem se utegnejo takšni pogoji bistveno spremeniti. Na predlog ame- riškega senata naj bi se število priseljen- cev še povečalo in sicer na 630.000 vsako leto, po nekaterih podatkih predstav- niškega doma pa celo na 775.000. Takšno Lspremenjeno politiko ameriških oblasti [narekujejo predvsem potrebe po po- /ečanju uvoza možganov v ZDA, da bi takšen način zapolnili vrzeli v ame-škem izobraževalnem sistemu, ki ni -sposoben zagotoviti dovolj strokovnja-r kov za svoje potrebe na prehodu v enain- Da Amerika za vse ni niti enaka niti dovolj velika, je od nekdaj jasno, o tem govorijo legende in pojejo pesmi... "The White Man's Heaven the Black Man's Hell..." so znani songi črnih muslimanov, ki ne veljajo za njih, ampak za vse, "nigers, coolies, dagos", kot Ame-ričani zaničljivo imenujejo črnce, Indijce injužnjake. Pred leti so klanovci objavili zemljevid, kako naj bi si deželo razdelili v bodoče. Manhattan in Long Island naj bi se preimenovala v Zahodni Izrael, črnci bi dobili Florido in južna dela Ala-bame in Louisiane, Mehičani pa mejno področje z Mehiko. Pozabili niso niti na priseljence iz Italije, Portoričane, Grke, itd. Jugoslovanov inSlovencev zaenkrat v Ameriki ne omenjajo, niso pa izvzeti iz to vrstnih deba t v Nemčiji in A vstriji, kjer nejevolja do auslenderjev in gastarbaj-terjev strmo narašča. Kljub vsemu se zdi, da je evropski rasizem v principu veliko lažje razumljiv od ameriškega, čeprav je zadnji ocitnejši. Evropejci v glavnem preganjajo neevropejce in se borijo z zgo-dovinsko travmo tuje religije, ki pride mimogrede zelo prav tudi kot opra-vičilo, saj je bil menda sam bog utemelji-telj segregacionizma. V Ameriki pa so na obeh straneh barikad Američani, ki se teoretično razlikujejo edinole po barvi kože. Od začetkov Ku Klux Klana, ko so bivši vojaki konfederacije slekli svoje uniforme in jih zamenjali za bele preo-bleke, da bi strašili črne prebivalce Juga so se stvari precej spremenile. Čmci in belci v ZDA so danes po zakonu enako-pravni, toda pojavil se je nov, tako ime-novani "socialni rasizem", ki ima svoje korenine v ekonoinski logiki Zahoda, zbanalizirani na zelo preprosto vsebino: če ne moremo ničesar kupiti niti prodati, je svoboda irelevantna. Črna barva pa gre danes v Ameriki še vedno slabo v denar. Sodobni Ku Klux Klan V prvi polovici tega stoletja so KKK in "VVhite Citizens Counsil" zbrali okrog sebe na milijone pristašev. Politiki z Juga so se jim klanjali, biznismeni so jih pod-pirali, duhovniki pa so branili njihove morilske napore za ohranitev južnjaške kulture. V šesdesetih letih, ko se je v ZDA močno okrepila kamparvja za rasno enakopravnost,jebiloševednona deset-tisoče deklariranih in oboroženih pri-padnikov KKK. Veliko njihovihaktivnih članov je pripadalo skupini ameriških državljanov, ki so čez dan nosili epolete, ponoči pa belo zastavo svojega klana. Danes so se stvari spremenile. KKK je svojo udarno moč posodil ameriškim neonacistom, ki delujejo bolj rafinirano, število pristašev klana pa po nekaterih novejših podatkih ne presega 5.500. Sam Bill VValton, strah in trepet vseh črnih na udaru, je rejen upokojenec, ki živi od-maknjenood ameriškega političnega do-gajanja, in pravijo, da v njem ni več mo-goče prepoznati razposajenega južnjaškega polkovnika, zaščitnika bele ženske. In kakšen je glavni razlog za takšno nemilost? Gibanje za človekove pravice. Za tiste, ki to verjamete, seveda. Gre za to, da klanovci ne dobivajo več ni-kakršne finančne pomoči s strani ame-riških poslovnih krogov. Južnjaški poli-tiki se trudijo, da bi si zgradili image poosebljene tolerance in tako pritegnili petične industrijalce, poleg tega pa veli-ko južnjaških senatorjev udobno sedi na svojih senatorskih stolihprav zaradi gla-sov črnih volilcev. Tako je to v Ameriki. Samo ne mislite, da je kje drugje dru-gače... Erika Repovž globus V I T A L D A T A BOLJE POZNO KOT NIKOLI Ne morem si oprostiti, da sem vam pozabil obelodaniti notico iz Fortunea št. 8, ki sem ga kupil na ekskurziji v Švici in iz katerega sem kasneje tudi povlekel nekaj podatkov za Long Road Data v Tribuni št. 8 z dne 29/4/letos. Namesto opravičila torej sibirske fantazije... »M kruha?« retorično sprašuje novinar Paul Hofifheinz »Dajte jim potem gledati prepovedane filme!« Stvar se dogaja v (nekdanji) Sovjetski zvezi, prva pa jo je omenila že Pravda. Mestni očetje v Allah-Junu (2100 preb.), kraju na vzhodu Jakutske ASSR, ki je baje tudi že neodvisna, torej prekleto daleč v Sibiriji, so se spomnili blazno dobre ideje, ki je sicer že stara, vendar v tistih krajih še nepreizkušena. Pravdin lokalni dopisnik, Vladinrir Jermolajev, je v nekem članku obznanil, da »včasih tam v trgovinah ni za vse dovolj kruha«, obenem pa grajal mestne vodje, ker so, namesto da bi pritisnili kmete za več hrane (v okolici mesta je nekaj mlečnih farm, drugače pa žive v mestu v glavnem izpiralci zlata, ki ga je tam na pretek), raje odprii dva tako imenovana video salona, kamor krajani lahko hodijo gledat - pretežno na Zahodu narejene - erotične in porno filme, na - seveda - uvoženih video-rekordeijih... Rezultat seksualnih kinopredstav je, kot poroča tam-kajšnja policija, porast »huliganstva«, zdravniki pa se pritožujejo, da ti filmi uničujejo leta- predavanj spolne vzgoje, namenjenih za preprečevanje spolnih bolezni... Še več: mestne starešine so tudi velele preoblikovati Kanal 6, enega od petih državnih TV kanalov, namenjenih za lokalno raz-polago, ki sedaj »meče na dan erotične filme kot laj na r«. Pravda, jasno, ne pove, kaj bi bilo treba storiti, da bi se ali nahranilo mestni živelj ali pa odvrnilo pozornostljudiod njihovih praz-nih želodcev. Kot mnogi Zahod ni časopisi - ugotavlja Fortune -enostavno ne ve, kako tekmovati s popularnejšimi TV programi! BOLJE PREJ KOT KAS-NEJE European (15/11) objavlja vest o izletniku (Jiikerju), ki se je šel brez karte malo sprehajat v gore San Gabriel nad Los Angelesom. Za predstavo si lahko vzamete Atlas Mladinske knjige iz leta 1984, stran 124, vendar pa pazite na merilo: L.A. je namreč velik za dve Ijubljanski kotlini (če ne več), nacionalni park Angeles (Angeles National Forest), kamor se je napotil vrli pešec, pa tudi skoraj toliko. Blizu Sunlanda se je 64-letni VValterRoden izgubil, zmogel pa je telefonirati svoji ženi po mobilnem telefonu. Zaskrbljena gospa je takoj poklicala reševalno službo in moža so rešili. Ta zgod-bica bi bila sama po sebi nezanimiva, če ne bi Roden po svoje inoviral novega načina zavarovanja. Po avanturi je dejal: Ne mislim, da lahko telefim nadomes-ti zemljevid, vendar pa ga pripomčani.« Ko ne bi živeli v državi, v kateri si pošta za navaden priključek drzne zah-tevati 5000, za dvojčka 3000 DEM, da o premičnh telefonih ne govorimo, bi vam priporočil tudi sam, da si ga nabavite! Če želite, da bi se telefonske kompanije pulile za vas, pojdite na Zahod! BOLJE MLAD KOT STAR Za vse tiste, ki se še vedno čutite mlade, pa že vidite, da boste v »deželi« ostareli in zgnili, dovolite, da vam položim nekaj temeljev za identifikacijo z bogatejšo zahodnoevropsko mladino. Koliko jezikov znate? Več jih znate, več veljate! Prav zares. No, študentarija, primer-jajte se z Luksemburžani, ki so najbolj talentirani za učenje tujih jezikov in so dejansko trilingvis-tičen narod (nemščina, fran-coščina, angleščina). Tako vsaj pravi raziskava Evropske komisije, The Young Europeans in 1990, izvedena s pomočjo Eurobarometer Opinion Poll, po naročilu European Commission Task Force pr Hnman Resources, Education, Training and Youth (ne bom vam prevajal, ker toliko »ingliša« morate štekat!), ki so jo objavili sredi novembra letos, zajela pa je populacijo med 15 in 25 leti. Kaj ugotavljajo? MladiEv-ropejci so samozavestni, veliko prepotujejo in so zmerom boljši v učenju tujih jezikov. Poleg Luk-semburžanov kažejo visoke jezikovne sposobnosti še Danci, Belgijsci, Nizozemci in mladi Nemci - mnogi uporabljajo tri ali več jezikov. Manj od mladih Angležev (s Škoti in Valežani), zadovoljnimi s tem, da je angleščina pač svetovni jezik, znajo tuje jezike le šelrci (hm...) in Prusi alias vzhodni Nemci! Daleč najbolj popularen jezik je, kot najbrž sami dobro veste, .English, ki ga govori 42 odstotkov mladih Zahodnoevropejcev, sledi mu Francais s pol manj odstotki (okrog 20), Deutsdi pa zmore uporabljati. le bora desetina folka. Na dnu lestvice so z manj kot enim odstotkom grščina, por-tugalščina in danščina... Mladi evropski študentje sicer študirajo, kar želijo, in so optimis-tični glede svojih zaposlitvenih možnosti. Pri iskanju dela so naj-bolj samozavestni študentje v Severni Evropi, medtem ko so največji pesimisti - nič čudnega -spet tako imenovani Osisi, vzhodni Nemci... V povprečju jih je bilo dve tretjini že v tujini, ven-dar so tudi tu velike razlike, saj so se v Beneluxu in na Danskem skoraj vsi že potepali zunaj svojih držav (treba je opozoriti, da -so pač majhne), na Portugalskem in v Grdji pa je takih le ena tretjina (tnorda zato, ker sta malo bolj odmaknjeni). V drugi državi Ev- ropske skupnosti je študiral ali delal manj kot eden od desetih mladincev, najobičajnejši razlog za to so prav jezikovni problemi!... Nezaposlenost skrbi 70 odstotkov, manj kot 1.1987, ko je bilo takih kar 86 odstotkov, droge so glavni problem za 66 odstotkav, AIDS skrbi (le?) 40, študij 38, stanovanjski oz. nas-tanitveni problemčki 30, rasizem in diskriminacija pa begata Ie 20 odstotkoo mladih. Skratka, današnji mladi Zahodnoevropej-ci so bolj samozavestni, samozadostni, zadovoljni in zadovoljeni kot prejšnje generacije in ker jih »sistem« ne mori več, pomeni, da se je in-filtriral vanje, kakor je to v Ameriki, saj duha upornosti med njimi skorajda ni več. Pa bodi dovolj o srečnem Zahodu, da se ne bomo preveč zafrustrirali. NAJJIMBO! Vrnimo se na realna tla, k balkanskim zdraham. Uradni listSFRJ št. 81 (8/11/91) objavlja Odredbo ZlS-a oz. v.d. zveznega sekretarja za promet in zveze Stevana Santa o - pazite! - času, ko tnorajo biti odprtajaima letališča. Na listi jih je 19, najbolj zapletene ur-nike imajo Ohrid, Mostar, Sarajevo, Pula, Zadar in Osijek (hehe), med njimi pa sta tudi maribotsko in ljubljansko. Brnik mora biti (zahvaljujoč prometu) odprt vsak dan tako pozimi (od 6. do 22. une), od 31. oktobra do 31. marca kot poleti (od 6.30 do 23. ure). Maribor mora delovati od 7. do 12. ure tako poleti kot pozimi, od ponedeljka do petka, plus pozimi od 18. do 20. ure ob pon &c tor in od 19. do 21. ure ob nedeljah. Po jugoslovanskem času! Ni kaj, suverenost je suverenost. Naj jim bo! Netko viče, biče bolje... M.D. globus SEKS V DEVETDESETIH Objemanje namesto koitusa. V postel-ji je napovedano premirje, penis 90-ih so možgani. Večina ideologov seksa zaz-nava tendenco k intitnni komunikaciji, brez mask. Hamburški specialistza orgazem, Markus VVazuerzonnek, svetuje, naj se tako ženske kot moški ne omejujejo le na genitalije. Naučijo naj se uporabljati tudi svoje oČi, glas, vonj, roke. Bolj zabavno bi bilo, če se moški ne bi vednozanašalle na svojobanano kotedinega zveličarja. Seksualni eksperti zagotavljajo, da bo spol-nost ponovno postala občutena kot razkošjeza telo in dušo. Možgani sebodo dokončno uvel-javili kot najpomembnejši organ. Alex Comfort opozarja na kožo kot tretji spolni organ: »Skozi kožo lahko stopimo v bližnji stik z ljubljeno osebo kots svojo mater-jo v otroških letih. Treba se je naučiti otipavanja, le tako lahko nastane erotično zaupanje.« Nasprotno tendenci, ki od moškega zah-teva, da se nauči ljubiti, pa nastaja gibanje, ki zahteva vrnitev k »divjetnu, surovemu in korenjaškemu moškemu«. Duhovni oče le-tega je ameriški profesor Rober Bly, ki poziva »sterilnega in plešastega birokrata«, naj se ne pretvarja več, ampak naj prizna Čisti mačizem. Postavlja se namreč vprašanje, kdo bo os-vobodil moške. Ti železni možje svarijo pred podobo emocionalno zavrtega in negotovega moškega, ki je vprežen v feministični jarem »kaste nebogljenih, krivih za vse in prehranjevalcev«, v povračilo pa mora dopuščati obkladanje z »brezčutno pok-veko, šavinistom infalokrahm«. EPP Da s tem svetom zaenkrat še vedno upravljajo moški, nam prav lepo pokaže tudi ekonomska propaganda. Gre za rek-lamo časopisa VITAL, namenjenega ženskam, ki nekaj dajo nase. Dve strani prejšnje številke hamburškega Spiegla sta namreč v celoti poslikani s portreti veličastnlh ženskih »riti«. V reklamo nas uvede napis Welcotne to VVellness VITAL. Obstaja tnar kaka bolj nazor-na upodobitev vitalnosti, kot je mehka, prožna, lepo zaobljena in živahna ženska zadnjica, inspiracija vseh velikih zgodb, ki se začnejo z »Uf, uf..«? Sugestivno besedilo nam pojasni, da gre za dvanajst tipičnih bralk časopisa VTTAL. »Le-te so drugačne od običajnih žensk. Storijo več za svoje telo, se dobro hranijo in pazijo na svoj izgled. One so drugačne tudi tam, kjer ni kaj gledati: v glavi. Vedo, da moderno življenje zahteva tako dogovornost do okolja kot do lastnega telesa. Čeprav so kritične uporabnice, znajo tudi neobremen-jeno uživati. VITAL je časopis, ki je takšen način življenja povzel v svoj uredniški koncept... Meri na ljudi, ki se hočejo tako v svoji koži kot v svojem okolju dobro počutiti. V VTTALU lahko na jutrišnje ženske naletite že danes. Toda le, če hitro ukrepate.« Pomenljivo, ni kaj. Ženska revija skuša dopovedati svoji bralki, da je najmočnejša takrat, ko moški bulji vanjo od zadaj in zardi, ko se obrne. PRAVO Medtem pa si nemočne nemške ženske prizadevajo pravno sankcionirati posilstvo v zakonu. Tako v Sovjetski zvezi kot v ZDA (v 22-ih državah), Švici, Avstriji, na Svedskem in Portugalskem ne razlikujejot med posilstvom v zakonu ali zunaj njega. V Veliki Britaniji je do nedavnega veljala uredba iz leta 1736, po kateri je ženska s poroko nepreklicno pristala na spolno občevanje v kakršnihkoli okoliščinah. Da se pravo po tej uredbi ne ravna več, je sredi oktobra pokazala odločitev britanske Haus of Lords, da zavrne pritožbo nekega Britanca, ki je bil zaradi poskusa posilstva svoje žene obsojen na tri leta zapora. V Nemčiji pa je doslej konzervativna naveza med CDU in CSU- frakcijo to vprašanje povezovala z vprašanjem splava. Iz obstoječih paragrafov o posilstvu bi bilo treba črtati le besedico »zunaj«, pa bi bilo sankcionirano tudi posilstvo v zakonu. Kon-zervativci pa se bojijo, da bi takšna uredba nosečim zakonskim ženam omogočila, da bi se lahko skliceva.le na kriminalne indikacije in masovno ter legalno splavljale. Za marsikoga je takšna argumentacija ab-surdna. Pobuda za enotno obravnavanje posilstva jebila dana že leta 1988. Vprašanje je letos ponovno sprožila FDP. Poročena ženska bi morala biti pravno zaščitena ne samo v primeru, ko je posilstvo v zakonu povezano z »nasiljem in grožnjo nevarnosti za telo in življenje«, tetnveč že takrat, ko je bil seks izsiljen »proti njeni voljt«. Toda kaj, ko moškim najbolj prija takrat, ko se ženske upirajo. MOSKI SOVINISTI Je po vsem tem še presenetljivo zav-zemanje Joachima Buergerja 43, katerega so feminstke že uvrstile na svojo opazovalno listo, za onanijo kot novo pot do moške sreče? V interv/uju za decembrsko BASTO navrže nekaj zanimivih idej. Na novinarkino pripombo, da moški onanirajo, odkar so bili izgnani iz raja, odvrne, da bi morali to početi še bolj pogosto. Potem jim namreč pri seksu ne bi bilo več treba delati prijaznega obraza. Poleg tega to prispeva tudi k zmanjšanju seksualne odvisnosti od ženskega sveta. Moški mora nenehno seksati. To potrebuje tako kot pivo ali nogometno tekmo. Ne more pa obdelovati vedno istega vrtička. »Rad grem v bordel. Lahko imam le eno romantično razmerje, toda veliko drugih žensk.« Mož namerava ustanoviti stranko moških in čimprej priti v zvezno skupščino. V grozo zamerljivih fetninistk. »Brutalno, vulgarno in satirično - to vleče. V resnici pa sem povsem normalen tip.« VECNO ZENSKO MAŠČEVANJE Dunajska sociologinja Ursula Richter goji revanšizem: »Maščevanje žensk« -zgodovina ženskega samopotrjevanja. Zanjo je maščevanje tipična ženska lastnost. Italijanski pregovor pravi: »Kdor se maščuje, kaznuje enega in posvari drugega.« Kvintesenca njene, pri založbi Kreuz izdane knjige»Maščevanježensk« je,da mora moški računatizžensko, ki je maščevalna. Zatiranje proizvaja nemoč in iz občutka nemoči nastaja maščevanje. V knjigi poda zabaven zgodovinski pregled pomembnejših maščevalk. zateči k maščevanju, da bi se zaščitile pred ponižanji. »Maščevanje je lastno šibkejšim dušam,« pravi danski pregovor in Dancem lahko zaupamo. TEROR KREPOSTI Pristnih človeških odnosov med obema spoloma bo odslej konec tudi v nemških podjetjih, kjer se uslužbenke pritožujejo nad spolnim nadlegovanjem svojih moških sodelavcev. Kaj vsesodi med to nadlegovanje, pa nam pove bonnsko ministrstvo za družino v študiji prepovedanih nadnov vedenja v pod-jetjih: »Spolno nadlegovanje je vsako spolno obarvano verbalno ali neverbalno ravnanje, ki ga ženske občutijo kot nezaželeno: nezaželeno telestno dotikanje in poseganje v intimo; povabila in pozivanje kseksualnemu vedenju; ponižujoči in žaljivi dovtipi o ženskah; na posamezne osebe nanašajoče se pripombe o seksualnih aktivnostih in intim-netn življenju, o telesnih odlikah in slabostih; seksualno obarvane kretnje in vedenje (zijanje, žvižganje); prinašanje in kazanje pornografskih revij in slik; kazanje in nameščanje ženskam sovražnih plakatov in slik; nadlegovanje žensk z zasledovanjem znotraj in zunaj podjetja«. Si predstavljate kakšno pisarno, npr. komunalnega podjetja, brez dolgonoge taj-nice ali lepih koledarjev, priporočajo se črna očala ali zijanje s pomočjo ogledala, pogovori o vremenu ali politiki. M.O. 1 Univerza STUDENT SEM, KAM NAJ GREM? V Ceprav so se v letošnjem letu štipendije zvišale kar za 30 odstotkov, paje študentski standard še vedno zelo nizek. Minimalna štipendija, s katero mora shajatipribližno tretjina študentov, ne zadošča niti za sobo v študentskem domu s prehrano - za to morajo študentje odšeti vsaj 5.000 tolarjev. Zato sevseboljširijo govorice, davečina študentov »životari ob enem obroku«, da so zasebni lastniki restavracij nafakultetah nesramno navili cene (lokale sojim dali zato, ker so obljubljali poceni obroke), da mnogi zaradi »varčevanja« preskočijo petkovo predavanje in podaljšajo vikend. Sicer pa poglejmo, kakšne so razlike v cenah preh-rane naposameznih fakultetah. Foto: Matjaž Mazzini Menza v Rožni dolini Študentske okreočevalnice Akadcmija za likovno umetnost na Erjavčevi 23 bi morala 1.12. odpreti klub ALU, ki naj bi bil odprt od 8. do 18. ure. Vendar pa prostori še niso popolnoma opremljeni, zato so otvoritev preložili za nedoločen čas. 66 m prostora skupaj s kuhinjo bodo dali v najem privatniku predvsem zaradi potreb študentov, ki imajo predavanja od jutra do večera. Cene bodo, kot so obljubili, ekonomske, za začetek pa bodo podeljevali tople malice. Študentje Veterinarske fakultete se lahko okrepčajo v menzi dijaškega doma na Gerbičevi 51/A, kjer dnevno razdelijo 2000 kosil. Zajtrk, ki je od 6.00 do 7.30, stane 65 tolarjev, medtem ko je treba za kosilo,kijeod 11.30 do 13.00 terod 13.30 do 16.00, odšteti 100 tolarjev. Večerja je od 18.30 do 21.00 in stane 90 tolarjev. Študentje lahko vzamejo tudi komplet-no dijaško abonenco - 5190 tolarjev, v katero so vključeni celotni obroki za cel mesec. V primeru, če študent hrano od-javi, pa mora dnevno plačati 100 tolar-jev. Sef menze nam je zaupal, da pripomb na kvaliteto obrokov s strani študentov še ni slišal. Cene prehrane zvišujejo na podlagi cen nabavnega materiala, za zdaj jih pred podražitvami rešuje dejstvo, da imajo na zalogi še precej prehrambenih izdelkov. Navkljub temu pa bodo po Novem letu cene obrokov zvišali od 15 do 20 odstot-kov. Privatnik na Fakulteti za telesno kulturo, Erjavčeva 23, v bifeju Hot-ham, ki je odprt od 7. do 15. ure, ne plačuje najemnine, zato pa mora študentom ponuditi nizke cene toplih obrokov. Cene so zdaj precej gibljive, tople malice in kosila stanejo od 80 do 100 tolarjev. Ccntralna menza v Kliničnem centru je zbirališče študentov Medicinske fakul-tete, kjer staneta zajtrk (od 6.30 do 8.00) in malica (od 9.30 do 11.30) od 80 do 100 tolarjev. Lansko leto so študentje tople obroke lahko kupovalile zboni, letos pa je dostop do njih prost. Na Kardeljevi ploščadi 17 lahko študentje Ekonomske fakultete v menzi, odprti od 7.30 do 14.00, kupijo malice za 90, enolončnice za 55 ter dve vrsti kosil za 105 tolarjev. V menzi so nam povedali, da se študentje pritožujejo le ob zvišanju cen obrokov, medtem ko so precej bolj pogoste pritožbe pedagoških delavcev in drugih uslužbencev fakul-tete. V Ljudski kuhinji v Streliški ulici 12 se običajno okrepčajo študentje Višje šole za socialne delavce. Topli obroki so na voljo od 8. do 14. ure, izbirajo pa lahko med tremi vrstami kosil, ki stanejo 100,95 in 82 tolarjev. Prav tako so različne cene malic - enolončnica stane 33, pasulj pa 36 toarjev. Sef kuhinje je dejal, da cene obrokov zvišajo takrat, ko se podražita meso in elektrika. V. primerjavi s prejšnjimi leti, ko so cene zvišali približno enkrat letno, jih zadnje čase podražijo skoraj vsak mesec. Lastnik študentske menze na Strojni fakulteti, ki je odprta od 8. do 14.30, je gostinsko podjetje Moste. Studentje lahko dobijo kosilo za 100 tolarjev in dve vrsti malic za 80 in 40 tolarjev. Pritožb, kot so poudarili, na ceno obrokov za zdaj ni, poskušajo pa ustreči tako študentom, ki denar imajo in tistim, ki so finančno »slabše podkovani«. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo na Jamovi 2 ima bife, ki je že dve leti v privatnih rokah, odprt od 6.30 do 14.00. Študentje lahko kupijo kosilo za 80 tolarjev, cena malice in zajtrka pa je od 40 do 60 tolarjev. »Cene prehrane spremenimo približno trikrat mesečno,« je dejal šef bifeja in dodal, da so za zdaj nespremenjene že mesec dni. Inter Europe je od 1.10 letos lastnik restavracije na Pedagoški fakulteti, Kardel-jeva ploščad 16. Okrepčevalnica je odprta od 7. do 17. ure, izbiramo pa lahko med dvema vrstama malice po 65 in 70 tolar-jev. Prav tako imajo v ponudbi štiri vrste pizz, katerih cena se giblje med 70 in 80 tolarji. Kosilo stane 85 tolarjev, ocvrti sir s tatarsko omako 60 ter dunajski zrezek s francosko solato 70 tolarjev. Zanimiva je izjava uslužbenke na fakulteti, da »slabih komentarjev« o kvaliteti in višini cen prehrane za zdaj še ni bilo. Okrepčevalnico Fer na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, Tržaška ulica 2, je pred dvema mesecema vzela v najem Alpe Adria. Menza je odprta od 7. do 15. ure, cena obrokov je naslednja: topla malica stane 65, za kosilo pa je treba odšteti 95 tolarjev. Lastnik okrepčevalnice je s fakulteto sklenil sporazum, da lahko zviša cene takrat, ko se nujno potrebne prehrambene surovine (meso in mlečni izdelki) podražijo za 20 odstotkov. Lastnik Okrepčevalnice na Biotehniški fakulteti, Jamnikarjeva 101, odprti od 7. do 15. ure, je Agrobar. Izbira je takšna: tri vrste malic in kosil, cena pa je za vse tople obroke enaka - 95 tolarjev. V Univerza Okrepčevalnici so posebej poudarili, da njihovo ceno zvišajo le takrat, ko je »mera polna« in nimajo drugega iz-hoda. Študentje Fakultete za družbene vede na Kardeljevi pldščadi 5 najraje zahajajo v bife Pinki, ki je že dve leti v lastiMilana Badovinca. Odprtje od 7.30 do 15.00, pizzo pa lahko kupimo za 110, malico za 90 in kosilo za 120 tolarjev. Cene obrokov pa vsekakor niso realen odraz stanja, saj imajo menze, ki ponudijo večje količine hrane, tudi dražje cene, je še dodal lastnik bifeja. Studentje v Rožni dolini se lahko okrepčajo v Bifeju na Cesti 27. aprila, ki je odprtod 8. do 23. ure. Cena pizz se giblj e od 75 do 90 tolarjev, kosilo, ki se ga lahko dobi za bone, pa stane 88 tolarjev. Študentje lahko prav tako dobijo ocvrti sir in dunajski zrezek za 100 tolarjev. potrebnih denarcev. Možnosti imajo seveda več, kot najhitrejši in najpogos-tejši način za zaslužek pa je delo preko študentskega servisa. Na Kardeljevi ulici 17 v Ljubljani pod vodstvom Mitje Vilerja že štiri mesece deluje nov študentski servis, ki je odprt od 8.30 do 14.00. Študentska or-ganizacija je prostore, v katerih so bila prej skladišča za premog, najela za 10 let, mesečna najemnina pa znaša 34.000 tolaijev. Vodja servisa je že na začetku poudaril, da skušajo s sodelavci na pravilen način pristopiti k reševanju študentske problematike, ki se je zadnje čase strahovito zaostrila. S problemi študentov se za zdaj ukvarjajo na štirih področjih: na področju dela, zagotavljanja eksistence; bivanja; študija in stroke ter na področju prezen- V študentskem naselju v Rožni dolini že vrsto let deluje tudi pralnica, odprta od 7. do 14. ure. V njej lahko vsakih 14 dni operemo kompletno posteljnino - rjuho, prevleko in odejo. Fantje iz afriških držav pa si v pralnici operejo tudi oseb-no perilo. Za zlikano in oprano srajco je treba odšteti 25, za kavbojke 45 in za nogavice 5 tolarjev. Svojih menz in okrepčevalnic za zdaj nimajo Filozofska, Pravna in Lesarska fakulteta ter Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ter Akademija za glasbo, radio in TV. Nov študentski servis Mnogi študentje v pomanjkanju os-novnih sredstev za življenje mrzlično iščejo načine, kako najhitreje priti do tacije svojega dela in dosežkov na različnih področjih. Prednost novega načina dela, ki ga prakticira študentski servis, je v tem, da lahko priskrbiijo delo študentom vseh fakultet in različnih starosti - od brucov pa do absolventov. Zanimanje za delo je 10 krat do 15 krat večje kot v starem študentskem servisu. Eden od osnovnih razlogov za takšen naval je izpad del s področja turizma, ki so bila prejšnja leta najbolj iskana. Cenik del je različen - od najtežjih fizičnih del do najbolj zahtevnih intelek-tualnih storitev. Tako dobi študent za najtežja fizična dela, kot so pospravljanje kurjave in selitve, od 150 do 200 tolarjev na uro. Od 60 do 120 tolarjev na uro dobi za čiščenje; za prodajanje, kjer je plačan po učinku, pa dobi od 60 do 150 tolarjev na uro. V proizvodnji se da zaslužiti od 50 do 100 tolarjev na uro, precej dobro pa je plačano tudi poučevanje plesov in raz-nih športov - od 250 do 300 tolarjev. Z intelektualnimi storitvami, kot so prevodi, učenje in inštrukcije, pa se lahko zasluži od 270 do 380 tolarjev. Delo v pisarni je plačano od 60 do 150, delo na računalniku (vnašanje podat-kov in programiranje) pa od 80 do 200 tolarjev. Prevozi so plačani od 80 do 100, za strežbo pa se lahko dobi od 60 do 90 tolarjev na uro. Od 80 do 150 tolarjev dobijo hostese, delo z otroci pa »stane« od 60 do 80 tolaijev. Za razne rhontaže s področja elektronike dobi študent od 60 do 100 tolarjev. Edino delo, ki ostaja neizkoriščeno in kjer je za zdaj interes manjši od ponudbe, je akviziterstvo, je poudaril Mitja Viler. Zelo težko je najti tudi delo za študente Medicinske fakultete, zato bodo za njih poskušali organizirati varstvo starejših oseb, ki bo plačano od 60 do 70 tolarjev na uro. Čakalna doba za delo je različna - od enega tedna do nekaj mesecev. V študentskem centru bi predvsem želeli, kot je dejal Mitja Viler, čim več študentov usposobiti za njihov bodoči poklic ter jih spoznati s čim večjim številom delodajalcev, kajti tako bodo vsekakor lažje našli zaposlitev po končani fakulteti. Postopek za pridobitev dela je zelo enostaven; študent mora na servis prinesti dve sliki in potrdilo o šolanju, izpolniti formular, v katerem navede delo, ki bi ga želel opravljati. Kasneje ga vodijo v računalniški evidenci in ko naj-dejo delo, primerno njegovim kvalifikacijam, ga pokličejo. Eden od projektov, s katerim se ukvarjajo, je zagotoviti tudi čim boljše pogoje bivan-ja za študente. Po njihovihraziskavahse v študentskih domovih »šverca« približno od 3500 do 4000 študentov, tisti, ki živijo v privatnih sobah, pa plačujejo izredno drago najemnino - od 200 do 400 DEM mesečno. Po drugi strani pa v Ljubljani živi okrog 5000 ljudi v velikih stanovanjih, ki bi zaradi ekonomske stiske radi oddali del stanovanja v najem študentom. Vendar se bojijo, da bodo študente po končani najemniški pogodbi težko izselili. Jasno je tudi, kot je dejal Mitja Viler, da bi se z večjim fondom stanovanj za študente cena le-teh drastično znižala, kar je v končni fazi glavni cilj novega študentskega servisa. Domen Rant I arko Kušar ne &yeč >redsednik tudentskevlade Jstanavljatajno Iruštvo Carantancev! $L & $ li iyi;;ii<2^^Bi^iiii Vbjna dopisnica iz Istre,Duša Damjanič, je v Sloveniji pustila hčerko Miljano Pavšič, za katero letajo vsi novinarji Mladine. Založnik Dušan Cunjak koplje grob ministru Capudru. Amen! Ker so Janezu Jerovšku dnevi na TV Šteti, je sinu Andreju, ki se ukvarja z računalniki, odstopil opremljanje TV. O ceni vsi molčijo. Peter Božič vsak dan v Petričku nagovarja Srbe, naj gredo pretepst največjega sovražnika. Capuder jim namreč noče dati denarja za njihovo društvo. ii Janša rešuje I iikovega brata pred sai norom, ko je zvedel, da je nos razpadel. Nekoč mladi David Tasič bo vzel srbsko državljanstvo, ker je bil njegov ded Hristof or lastnik polovice Smedereva. Ker Ljerke ni bilo na novinarskih dnevih, je dobila sindikalni opomin: dva dni se ne bo smela pogovarjati s Kučanom. Mlada Kačarjeva je najslajšitrn v peti dr. Rusa. r-jr t • • v dandanes ni rektor Univerze. Tajna loža Slovenskih krščanskih demokratov. Direktorica Študentskega centra ga. Preželj napoveduje svoj odstop. Delavci ŠC se lahko potolažijo, saj bo odstopila 1. aprila. šou Študentska vlada - kdo je (ni) kdaj? VLADA JE PADLA! Stara študentska vlada. Stari vladi moramo vsekakor izreči priznanje za ogromen trud, ki ga je vložila pri redefiniranju položaja nekdanje UK ZSMS. Novim ministrom bo zato lažje, saj bodo imeli manj dela z urejanjem formal-nih in več časa za ukvarjanje z vsebinskimi vprašanji, ki tarejo štu-dente. Poleg tega je bila verjetno to edina vlada, katere člani so v roku (vsi!) opravili svoje študijske obvez-nosti. Ali so bili »rdeči« ali »črni«, pri vsem skupaj niti ni važno. Če lahko staro vlado pohvalimo za enajstmesečeno uspešno delo, pa ne moremo razumeti njenega početja v zadnjem mesecu, ko je (ne)hoteno razprodajala ugled in medijski pros-tor, ki si ju je s težavo priborila. Zavestno ravnanje v korist lastne škode (afera Janez Drnovšek), reja morskih prašičkov, pompozne tis-kovne konference (v slogu preh-lajenega ministra Kacina...), pa čeprav iz mladostne objestnosti ali neug-nanosti, pač ne sodi v tako resno or-ganizacijo, kakršna ŠOU je oziroma bi vsaj morala biti. Studentska vlada je bila kot izvršilno telo ŠOU v Ljubljani us- Foto: Totni Drozg tanovljena 27. novembra 1990. Marko Kušar (predsedrtik), Matjaž Tavčar (minister za izobraževanje), Miran Gombač (minister za proračun), Gorazd Jančar (zunanji minister), Andrej Kobe (športni mini-ster), Jože Možina (kulturni minister), Simon Krek (minister za informiranje, zamenjal ga je Peter Knego), Petra Globočnik (do odstopa ministrica za socialo) so bili poleg direktorja in dol-goletne vseprisotne sive eminence študentskega (političnega) zakulisja Toneta Bricmana gonilna sila vsega, kar se je dogajalo v »hiši strahov« na Kersnikovi 4 in okrog nje. Glede na katastrofalno zatečeno stanje (predvsem po organizacijski plati) lahko rečemo, da je bilo v pretek-lem letu storjeno precej. Študentski vladi in ŠOU sicer ni popolnoma uspelo doseči »vzvišenega« cilja, ki so si ga zastavili; to je prilagoditev or-ganizacije izključno študentskim in-teresom, saj se je nemalokrat pokazala NAJZIVE MINISTRI! Zgodilo seje, kar sepačje moralo zgoditi. Uhojena posadka študentskih politikov novega kova, na čelu z Matjažem Tavčarjem, bivšim ministrom za izobraževanje in kandidatom za predsednika Študentske vlade ŠOU, je dokaj gladko izgubila v volilnem boju s političnimi »anonimneži« Tomaža Erzarja. Zagotovo je tehtnico na njihovo stran prevesilo dejstvo, da doslej niso delali napak, kar pa niti ni presenetljivo, saj so povečini politični začetniki z malo izkušnjami, a ogromno volje. Ce je to dovolj, bomo lahko ocenili sicer šele čez čas, priznati pa je treba, da je bila tudi Kušarjeva ekipa na začetku svojega mandata dokaj nebogljena inje zato napravila marsikatero napako, ki jo je bilo mogoče kasneje le težko popraviti. nepremostljiva heterogenost in tudi nezainteresiranost največjega dela študirajoče mladine. Prav zato se je večkrat zgodilo, da so vladni funkcionarji z lahkoto instrumen-talizirali parlament, ki je včasih bolj spominjal na skupino naključno izbranih voznikov avtobusa, vozečih se po avtocesti, ne glede na želje pot-nikov s svoje fakultete. Toda takšna je pač politika. Dama dvomljive vred-nosti, ki bolj ceni zvitost stekle lisice kot preudarnost in pridnost marljive mravlje... Studentski servis - zlata jama Z amandmajem k zakonu o dohod-nini je bil vsaj delno rešen problem študentskega servisa kot naj-pomembnejšega vira sredstev za šou 1 delovanje ŠOU. Če bo v skupščini marca naslednje leto res prišlo do »legalizacije« delovanja ŠOU kot skupnosti študen-tov, kot je obljubil bivši predsednik študentske vlade Marko Kušar, bomo lahko rekli, da so se »odstreljeni mladeniči« vsaj na tem (naj-pomembnejšem) področju izkazali kot izkušeni, spretni in daljnovidni politični barantači. Kušarjeva vlada je v času svojega mandata storila še en korak, po katerem jo bodo spominjali vsi tisti, ki imajo karkoli opraviti z organiziranostjo ljubljanskih študentov. Znebili so se Toneta Bric-mana, ki je z ekvilibristično spretnostjo krmaril ladjo tako v »svinčenih« kot v »pomladnih« časih. Ne glede na njegove neprecenljive zasluge za razvoj, razmah in krepitev političnega vpliva ŠOU-a je razumljivo, da Bricman ni nič drugačen od ostalih. Konec koncev je tudi Peterle najprej sam sebi brado ustvaril... Pa pus-timo kuloarske govorice in pranje umazanega perila... Upajmo le, da predvidena menjava ni kozmetične narave ali celo poteza v imenu »višjih« (to je osebnih) inter-esov. Povezava z mariborskimi študenti je zaživela. Če se bo iz tega res razvila republiška študentska organizacija (ne samo na papirju!), bo to pomenilo ok-repitev študentskega političnega vpliva in večje možnosti za uresničitev načrtov slovenskega študentovstva. Vse to pa je praktično nemogoče, dokler so mariborski študentje (bolje rečeno, njihovi predstavniki) na različnih bregovih iste reke. Zdrava in anlla jabolka Dejavnost ŠOU-a je izredno raz-vejana, kar je prednost, hkrati pa tudi ovira za uspešno delovanje. ŠOU delno financira RŠ, pomaga študentskim kul-turnim društvom, študentskim med-narodnim organizacijam za izmenjavo praks in mednarodnim strokovnim združenjem (KOMISP), pod njegovim okriljem deluje K4, revija Tribuna, Časopis za kritiko znanosti, knjižna zbirka KRT.., Skratka, ŠOU se ukvarja z dejavnostmi, ki jih izvajajo: - študentje, ne glede na to, ali so namenjene študentom - profesionalci in so namenjene študentom - profesionalci ali študentje z namenom pridobivati dobiček. Poleg rednih dejavnosti so proračunska sredstva po novem odprta tudi za občasne projekte (t.i. projektne delavnice), o čemer odloča študentski parlament. Letos je bila organizirana tudi študentska pravna pomoč, ki nudi Gorazd Jančar - delal je dobro. brezplačne pravne nasvete študen-tom, ustanavlja se Expert Jr. d.o.o., ki se ukvarja s posredovanjem intelek-tualnih storitev študentov, v pripravi je nova turistična agencija (najverjet-neje bo soustanovitelj popotniško društvo Erazem), organizarana je denarna pomoč študentom... Na tem področju je bilo torej veliko postorjenega, nove (stare) naloge pa seveda čakajo svežih moči. Prosveta, to naša bo osveta Matjaž Tavčar, študentski minister za izobraževanje, je svoje delo opravil zelo dobro. Na žalost pa je vodstvo Univerze največkrat delovalo z nasprotnega brega, tako da se je le redko primerilo, da so študentje in vodstvo skupaj nas-topili proti vladi ali komu drugemu. Zato je bilo večkrat treba delovati z metodo direktnega pritiska na najodgovornejše veljake slovenskega šolstva, kar je Tavčarju izredno dobro uspevalo. S prihodom dr. Franca Lazarinija na mesto predsednika Univerzitetnega sveta so se odprle nove možnosti za sodelovanje s Študentsko organizacijo, kar velja v prihodnosti izkoristiti in zagotoviti. Zapletlo se je z imenovanjem in volitvami rektorja Univerze v Ljubljani, kjer je tudi ŠOU pritaknila svoj pregreti lonček. Osnutek zakona o visokem šolstvu se piše že tretje leto. Študentski politiki so bili na tem področju zelo dejavni in so se z minsitrom Vencljem dogovorili, da bo novi zakon natančno določal tudi vprašanja ocenjevanja in preverjanja znanja, način in pogoje vpisa na univer-zo, opredelil naj bi se do šolnine in zagotovil soodločanje študentov pri vprašanjih, ki so zanje življenjskega pomena. V prihodnje je treba takoj izdelati teze, ki bodo obravnavane v skupščini, kjer bi lahko študentje z »lobbiranjem«-dosegli uresničitev svojih in-teresov, podobno kot pri Zakonu o dohodnini in Zakonu o vojaški dolžnosti. Izvedena je bila anketa o univerzitetnih učiteljih, žal le na Medicinski fakulteti, saj obstaja velik odpor proti takemu ocenjevanju z učiteljske strani. Treba je zagotoviti sistemsko anketiranje, ki bi ga izvajale strokovne službe Univerze (Center za razvoj Univerze), kar bi bilo hkrati del dokumentacije, predložene za habilitacijo v višji akademski naslov. Omeniti je treba še delovanje Zveze dijakov Slovenije, ki ga financiral ŠOU. Študent naj ne bo berač Najpomembnejša naloga resorja za socialo je bila skrb za usklajevanje višine štipendij. Že na začetku mandata (decembra 1990) je bilo z odločno akcijo in pogajanji doseženo zvišanje štipendij za 15 odstotkov. Sistemsko je ta problem rešil pravilnik o štipendiranju, ki pa zaradi nezavidljive gospodarske situacije v Sloveniji ni mogel biti tak, kot bi si študentje želeli. Zato pa je bil sep-tembra letos dosežen še en uspeh, ko so se štipendije zvišale za 30 odstotkov. Še enkrat je treba poudariti že omen-jeni amandma k Zakonu o dohodnini, določene premike pa je zaznati tudi na področju zdravstvenega varstva študeh-tov, bivanja in odnosov v študentskem scu centru ter pri reševanju kritičnih sodelovanje z »neštudentskimi« socialnih problemov, ki so sicer res mediji (Studio Ljubljana, Kanal A, zelo pereči, a je zanje v večji meri kot Delo, Neodvisni Dnevnik...). SOU pristojen slovenski parlament. Informacija je orožje Slovensko založništvo in časnikarstvo sta v hudi krizi. Zato bi bilo nerealno pričakovati, da bi bili CKZ, KRT in Tribuna izjeme. Vsekakor pa je infor-miranje o delu ŠOU-a pomemben ele-ment njene prezentacije, »feedback« pa eno od meril ocenjevanja uspešnosti njenega dela. Čeprav je bilo delo na tem področju prej stihijsko kot kontinuirano (glede na to da minister Simon Krek svojih nalog ni opravljal od februarja), je Tone Bricman - preživel je »rdeče« in »črne« čase. bil s prihodom Petra Knega storjen korak naprej. Resneje smo zastavili projekt »Tribuna 23.000« (revijo naj bi vsak študent dobival zastonj, povečanje naklade bi privabilo oglaševalce in finančni učinek bi bil boljši), kar bi seveda pomenilo tudi vsebinsko preoblikovanje in poudarek na obveščanju o delu SOU in infor-macijah, ki so tesneje povezane s študentsko problematiko. Z mrtve točke se je premaknila tudi ideja o študentski založbi (v bistvu gre za združitev vseh edicij), za katero naj bi skrbel profesionalec - manager. To delo od 1. decembra opravlja Jože Urh in kmalu lahko pričakujemo rezultate. UspeŠno pa lahko ocenimo Slovenski študenti mednarod-no priznani Uvedba mednarodnega resorja v študentski vladi je bila zadetek v polno. Najpomembnejši dosežek, to je pol-nopravno sprejetje Slovenije v ESIB, najvplivnejšo mednarodno študentsko organizacijo, je dokaz, da je minister Gorazd Jančar skupaj s svojimi sodelavci uspešno delal. Slovenski študentje so prisotni tudi v drugih mednarodnih or-ganizacijah kot sta Student Forum (zanimivo, da smo tam Slovenci edini od "Vzhodno- in Jugoevropcev) in Interna-tional Union of Students (zanimiv je predvsem zato, ker prodaja mednarodne študentske turistiČne izkaznice). Preko AIESEC-a se je SOU prerinil celo v OZN in v težkih časih za Slovenijo delil Kučanovo pismo De Cuellarju in ostalim kar osebno. Nadaljevanje stikov je za ŠOU predrago, tako da vezi, ki jih navezala Studentska organizacija, krepita Gospodarska zbornica Slovenije, po svojih močeh pa tudi AIESEG V okviru mednarodne dejavnosti je treba omeniti še sodelovanje z nekaterimi zanimivimi univerzami (Lund, South Carolina...), delovanje v prostoru Alpe-Jadran, ohranitev stikov z bivšo Jugos-lavijo, ustanovitev študentske sekcije Svetovnega slovenskega kongresa, in-fcvrmiranje študentskega sveta o študentski Sloveniji in obratno... Kot naloga za prihodnje pa ostaja zagotovitev prostorskih, tehničnih, kadrovskih in pravnih pogojev za med-narodno pisarno ŠOU, kar bo povečalo učinkovitost in omogočilo kontinuiteto dela na tem področju. Kultura ne umira Kultura je najbolj razvejana dejavnost znotraj SOU. Ta organizacija povezuje različna društva in interesne dejavnosti, kjer se kot ustvarjalci, prenasalci ali uporabniki kulturnih dobrin pojavljajo predvsem študentje. Poleg študentskih kulturnih društev (APZ Tone Tomšič, PAZ Vinko Vodopivec, Akademska foklorna skupina France Marolt, Študentski ples-ni klub Kazina, ŠKUC, FORUM), katerim ŠOU omogoča nemoteno delovanje, so bili v letošnjem letu sofinancirani še trije gledališki projekti (predstavi Recht ter Romeo in Julija gledališča Glej in predstava The Bible v Lzvedbi študentov anglistike s FF), organizirana je bila uspela literarna delavnica, najpomembnejša prireditev pa so bili vsekakor Studentski kulturni dnevi, ki so bili preveč megalomansko zastavljeni, a dobro izpeljani, za kar gre zasluga ministru Jožetu Možini in njegovim sodelavcem. V naslednjem letu naj bi se okrepilo sodelovanje z zamejci in sosednjimi univerzami, v vsem blišču naj bi zasijal nekdanji center ljubljanske alternative K4, del kulturnega programa pa naj bi se odvijal tudi v študentskem naselju. Šport na novih temeljih Postavljene so bile nove osnove za organiziranost študentskega športa. Redna športna vzgoja na fakultetah je namreč premalo (vprašljiva je tudinjena kvaliteta), zato je bila pozornost posvečena predvsem športnim interes-nim dejavnostim študentov, ki niso naj-bolje razvite. Zato je pomembna ustanovitev komisije za šport pri Univerzitetnem svetu, ki bo usklajevala športne dejavnosti študentov. Kljub poskusom in podpori pristojnega republiškega ministrstva ni bilo večjega uspeha pri zagotavljanju študentskega popusta na slovenskih smučiščih. Studentsko športno ministrstvo pa je doseglo, da je država priznala ŠOU kot nosilca študentskega športa in s tem potrdila prizadevanja in priznala uspešnost dela ŠOU na tem področju. ŠOU pod svojim okriljem združuje nekaj športnih društev (Akademski al-pinistični odsek, smučarski klub Akademik), s katerimi je sodelovanje kar uspešno. Slabo je ravit tekmovalni sistem v okviru Unvierze, razširitev le-tega pa ostaja na ramenih novega študentskega ministra. Univerzitetni šport se je uveljavil tudi v mednarodni areni, na številnih tekmovanjih v tujini so se naši tekmovalci dobro odrezali/ o tem, kdo bo na teh prireditvah zas-topal slovenske študente, pa naj bi v bodoče odločala Zveza študentov Slovenije. Zbral, uredil in priredil: Simon Bizjal šou Pogovor:Jomaž Erzar, predsednik ____________Studentske vlade____________ NEBOMO RUŠILI! Tomaž Erzar, študent III. stopnje FF, je že na predstavitvi svojih kandidatov poudaril, da njihova odločitev za kandidaturo izvira iz dejstva, da so v svojem dosedanjem študijskem življenju opazili izredno nezainteresiranost študentske populacije za delo njihove lastne organizacije in da ŠOU postaja sama sebi namen. Njihov cilj je, da se ta samozadostnost odpravi. VOLITVE TRIBUNA: Zmaga tvoje ekipe je bila dokaj gladka, zato tne zanima, kaj boste spremenili v nacinu dela, glede na to, da tudi študentskim poslancem delo stare garniture očitno ni bilo preveč všeč? ERZAR: Ničesar, kar je bilo postor-jenega, ne nameravamo rušiti. Nasprotno, poskušali bomo dosežke stare vlade ohraniti in graditi na njihovih izhodiščih, seveda pa bomo njihove načrte in neizpolnjene naloge dopolnili z novimi projekti in programi. Najpomembnejša naloga nas čaka na zakonodajnem področju, saj moramo Študentsko organizacijo postaviti na trdne, pravno priznane temelje. S tem se bo rešila kopica nerešenih problemov, zavedati pa se moramo, da hitrost in izvedba tega postopka nista odvisni samo od nas, ampak predvsem od skupščinskega aparata. Staro vlado moram na tem področju pohvaliti, saj je že pripravila teren za nadaljnje delo. Gre za Zakon o skupnosti študentov, njegovo ures-ničevanje pa je seveda povezano z drugimi zakonskimi akti, kot je npr. Zakon o visokem šolstvu. Na področju izobraževanja se bomo morali soočiti s problemom soupravljanja študentov na Univerzi. Verjetno bomo pri tem REZULTATI VOLITEV ZA PREDSEDNIKA ŠTUDENTSKE VLADE Oddanih glasov: 45 Tomaž Erzar - 27 MatjažTavčar-18 Izvoljen je Tomaž Erzar. REZULTATIGALSOVANJA ZA POSAMEZNE ČLANE VLADE 1. MINISTER ZA PRORAČUN Jernej RAZBORŠEK, 2. letnik Ekonomske fokultete ZA 32 PROTI11 NEVELJAVNIH 0 2. ZUNANJI MINISTER Stanislav KNEZ, 5. letnik Veterine ZA 30 PROTI 11 NEVELJAVNIH 2 3. MINISTER ZAINFORMIRANJE Andraž ZORKO, 3. letnik FDV ZA 33 PROTI 9 NEVELJAVNIH 1 4. MINISTER ZAIZOBRAŽEVANJE Iztok MALAČIČ, 2. letnik Ekonomske fakultete ZA 25 PROTI 17 NEVELJAVNIH1 5. MINISTER ZA ŠPORT Martin KONTE, 2. letnik FNT - kemija ZA 30 PROTI 12 NEVELJAVNIH 1 6. SOCIALNI MINISTER Igor BRLEK, 3. letnik Filozofeke fakultete ZA 34 PROTI 9 NEVELJAVNIH 0 uporabili i z k u š n j e prejšnjega ministra za izobražev a n j e M a t j a ž a Tavčarja pri defu v komisiji za pripravo Zakona o visokem šolstvu* Zelo pomembno in pereče se nam zdi tudi vprašanje socialnega položaja študentov. Glede na to, da je država odprla svojo pipo s kon- cesijo pri Zakonu o dohodnini, je težko pričakovati, da nam bodo še naprej izdatneje pomagali. Trudili se bomo, da bi vsaj ohranili število štipendij, verjetno pa bomo del bremena morali prevzeti tudi sami. TRIBUNA: Kako bi ocenili delovanje prejšnje vlade? ERZAR: Preučili smo delo stare vlade. To je bila naloga naših resor-nih ministrov, ki so poiskali šibke točke. Delno je šlo za taktične pred-volilne razloge, hkrati pa smo na ta način ugotovili, kaj moramo iz-boljšati. Naš program pa ne temelji le na napakah drugih, pač pa na lastnem videnju nalog in mesta ŠOU-a v družbi. TRIBUNA: Mnogi so vam očitali, da nimate zadostnih izkušenj in boste zato potrebovali preveč časa za sez- nanitev z načinom organiziranja in metodami delovanja, tako da bo dejav-nost ŠOU-a za nekaj mesecev oh-romljena... ERZAR: Če so imeli naši prednam-ci težave z direktorjem, seznanjan-jem, uvajanjem..., še ne pomeni, da bomo imeli podobne težave tudi mi. Prepričan sem, da se bomo »priučili« v enem mesecu, seveda pa pričakujemo njihovo pomoč, ki so nam jo večkrat javno in privatno obljubili. TRIBUNA: Dobili smo novo študentsko vlado, nimamo pa še kul-turnega ministra. Kako je s tem? ERZAR: Na zadnji seji parlamenta sem predlagal šest ministrov, min-istrstvo za kulturo pa je ostalo nezasedeno. Vzrok je nepredviden in nenaden odstop naše kan-didatke. Nemudoma smo ponovili razpis, na katerega so se odzvali štirje študentje. Izbrali smo Bernar-do Strgar, ki je že oddala svoj pro-gram in bo predstavljena kot nas kandidat na naslednji seji par-lamenta. Simon Bizjak Univerza Igor Lukšič 2. OHRANJANJE PRIDOBITEV IN USMERITEV V POLITIČNO VZGOJO (PROCESI OSAMOSVAJANJA IN POVEZOVANJA SO SE UMIRILI) V letu 1955 so študentie ugotavljali samozado-voljstvo, premajhno ukvarjanje s samoupravo na fakultetah in univerzi, postavljali so zahteve po večji vsoti sredstev, ki naj se nameni univer- zi- Hl.kongres ZŠJ 1956 je ugotovil, da se je organi-zacija učvrstila, da je poglobila delo in se zavzel za nadaljevanje prakse samostojnega delovanja in iniciative študentov. Na letni konferenci študentov komunistov leta 1956 je eden od razpravljalecev ostro krtiziral delo ZŠ in ZK. OO ZK delegirajo študente-člane ZK na skupščine ZŠ in na sestanke po letnikih, ti pa se jih udeležujejo iz nuje. "ZŠ si ne upa na-praviti najmanjše stvari, če o tem ne odloči se-kretariat ali sekretar partijske celice."66 66 Torvdtio z ktm kpnfeivnct 1l')QZtXil3S6, 'Dokumentacija 11'K.Z'K Po nekaterih podatkih je bilo v ZŠ vključenih le '45% vpisanih študentov, aktivno pa jih je sode-lovalo le 2-3%. Na fakulteteh so se oblikovali klubi. Na gradbeni fakulteti so preko teh klubov študentje reševali politična in organizacijska vprašanja. Kllubi so organizirali strokovne ek-skurzije in predavanja in sodelovali pri urejanju učnih načrtov in programov. "Odlikuje jih obli-kovanje močnega in intimnega kolektiva, ki po-staja središče iskrenih in burnih razpravljanj politične, gospodarske in druge vsebine." " 67 prnu tam Študentje-deaktivirani oficirji, ki so imeli zelo dober politični posluh,pa niso imeli le zasluga sza utrjevanje ZŠJ, temveč so veliko prispevali k temu, da se ni razživela globlja idejna razprava. Takšna razprava se je razživela šele leta 1957 ob njihovem odhodu z vodilnih mest ZŠJ ob Reviji "57. V začetku leta 1957 se je oblikoval predlog za iz-dajo skupnega jugoslovanskega študentskega li-sta, ki bi izhajal v Beogradu, urejale pa naj bi ga obstoječe redakcije vseh študenstkih listov v Ju-goslaviji. Ena stran lista naj bi bila tiskana v an-gleškem jeziku. Na UK ZK so v obravnavi gibanja članstva v ZK med študenti ugotovili, da dobri člani ZŠ niso hoteli vstopiti v ZK. Sprožili so problem vod-stva v ZŠ, saj so v tem Ietu odšli gfavni aktivisti. Zavzeli so se za delovanje članov ZK v ZŠ, kar sicer vpliva na odvisnost ZŠ od ZK, po drugi strani pa je aktivnost članov ZK ustvarjala večjo organizacijsko sposobnost ZŠ, politično usmer-jenost in udranost. Članstvo v ZŠ in ZK se je gibalo takole: leto vseh št. čl.ZŠJ št. čl. ZK 1953 6400 5900 772 (12%) 1954 6000 5450 755 (12,6%) 1955 6800 5600 698 (9,9%) 1956 8200 6000 638 (7,8%) Ugotovili so,da je deja po stalni ideološki kate-dri padla v vodo. Seminar v Ankaranu je bogato razčlenil dejav-nost ZŠ in razpavljal o novih iniciativah, ki so se oblikovale med študenti. Komisija za idejnopo-litično delo je med drugiin obravnavala prob-lem socialistične idejnosti v kulturi in vprašanje borbe mnenj. Slednje vprašanje je obravnavala tudi komisja za partijsko delo, ki je obravnavala tudi standardno vprašanje lika komunista- štu-denta. Komisija za mednarodno dejavnost je obravnavala tudi pripravo kadra za delovanje na tem področju. Poleg teh so zasedale še Komi-sija za družbeno upravljanje univerze, za social-no ekonomsko delovanje študentov, za kultumo delovanje ZŠ in za tisk ter komisija za šport. Študentje so izvedli anketo o potrebi uvedbe po-sebnega družbeno- političnega predmeta v štu-dijske programe, v kateri so se večinsko opredelili za takšen predmet, vendar postavili zahtevo, da bo prilagojen posameznim strokam. Ob koncu leta je ZS pripravila festival študen-tskega tiska v Ljubljani ob 10. obletnici izhajanja prvega študentskega lista. Paradoks te priredit-ve je bil v tem, da je prvi študentki list začel izhajati v letu 1946, leta 1947 pa ni bilo prav no-benega študentskega lista. Koncem leta 1957 so se okrepile zahteve po marksizmu kot osnovi za študij. Ustanovljena je bila Revija 57, ki je takoj sprožila bumo diskusijo v Tribuni in v širših političnih krogih. Razprava je dobila epilog z ukinitvijo re-vije in izključitvijo nekaterih asistentov, ki so bili njeni glavni protagonisti iz Filozofske fakultete. Kongres LMS je leta 1958 kot temeljno temo obravnaval mesto mladih v samoupavljanju in spomnil na moč marksizma pri vzgoji za sa-moupravljanje. Glavne aktivnosti ZŠ so bile ve-zane na spremembo statutov po fakultetah, razpravo ob sprejemanju novega zakona o viso-kem šolstvu, boj za "sodobno univerzo", sodelo-vanje na volitvah v državne, univerzitetne in fakultetne organe in na klasično novačenje za delovne akcije. Velik uspeh ZŠ je bil sklep Uni-verzitenega sveta, v kateremje zahteval od vseh fakultetnih svetov revizijo študijskih programov za šolsko leto 1958/59. Študentje so vse ostreje postavljali na dnevni red zahteve po urejanju socialnega položaja štu-dentov, štipendijske pplitike, stanovanjskega vprašanja in prehranjevanja študentov. Razpra-ve o učnem uspehu, tako značilno za prva ob-dobja po vojni, se v tem času že umikajo v obrobje. Od množičnih akcij so v ZŠ nadaljevali z organiziranjem delovnih brigad in partizan-skih pohodov. IV. kongtes ZŠJ 1958 je v statut vnesel pravico člana, da lahko kritizira vodstvo in posamezne funkcionarje ZŠ, postavil je poudarek na ure-ditvi socialno-ekonomskih vprašanj študentov innasodelovanje študentov v reformi univerze. Pojavile so se kritike, da se študentje ločujejo od ostalih delov mladine. V obdobju 1955 do konca 1958 je ZŠ utrdila svojo avtonomijo, ni pa naredila bistvenih pre-bojev v osamosvajanju in povezovanju. Obliko-vala pa je nekaj nastavkov in vprašanj, ki so nakazovala krizo klasičnega tipa organiziranja. Vse bolj se je začela vpletati v kultuma dogajan-ja in tematizirala probleme individuacije. 3. KRIZA Zšj IN ISKANJE NOVIH ORGANI-ZACIJSKIH PRINCIPOV (OKREPITEV NOTRAN]E AVTONOMIjE) V letu 1959 je spoznanje o pasivnosti študentov in o dogodkih v zvezi z Revijo 57 napeljalo UK ZK v ponovno akcijo za okrepitev politične vzgoje. Po fakultetah so začeli ustanavljati svete letni-kov, ki so imeli zelo ozke pristojnosti. Sestavljali so jih predstavniki študentov in učitelji, ki so predavali v določenem letniku. Prevladujoča množična oblika dela so bile svobodne katedre, na katerih so predavali vidni politični delavci, veliko študentov pa je obiskovalo tudi preda-vanja, ki jih je organiziral Center za marksi-stično izobraževanje študentov pri UK ZK. Svobodne katedre so uspešno delovale še v na-slednjem študijskem letu l%0/61 nato pa so v glavnem zamrle. Uveden je bil predmet uvod v sociologijo, za katerega se je odločila večina štu- dentov v anketi. ZŠ je že imela težave pri orga-niziranju mladinskih brigad, ker je pri študentih interes za delovne akcije padel. V začetku leta 1960 je šla ZŠ v novo reorganiza-cijo na fakultetah. Uvedla je Fakultetne odbore (FO) ZŠ, ker se je izkazalo, da Univerzitetni od-bor (UO) težko sodeluje z vsemi posameznimi združenji. Tako naj bi del pristojnosti UO sedaj v imenu demokratizacije prevzeli FO. Predsed-nik UO ZŠ je kritiziral združenja, ker so prema-lo zaostrila odnos študentov do študija in zaradi šibkega sodelovanja pri upravljanju fakultet in univerze. V razpavah o novem zakonu o viso-kem šolstvu se je pojavila ideja o svetih letnikov in študentski skupnosti. Leta 1961 so na FNT študentske skupnosti opre-delili tudi v pravilniku. Študentske skupnosti so "družbene in pedagoške ustanove" osnovane na podlagi splošnega zakona o šolstvu iz leta 1958 in zakona o visokem šolstvu iz leta 1960. "Štu-dentske skupnosti so sestavni del mehanizma družbenega upravljanja na fakulteti" in predsta-vljajo "pomembno sredstvo pri delu za razvijan-je iniciative^ samostojnosti, zavestne discipline in odgovomosti študentov..." Študentske skup-nosti se bore za "krepitev kolektiva, izboljšanje dela, dvig strokovnega nivoja, medsebojno po-moč, za duh zdravega tekmovanja, vzpodbujan-ja, kritike in samokritike, razvijanje sodelovanja, huinanizma in odgovomosti v medsebojnen od-nosu naspram učnemu osebju in odnosu do družbe" . Študentska skupnost naj bi organizi-rala delo predstavnikov študentov v organih upravljanja fakultete. 67f 'PraviCnif^ o ddu hudentsl^e. slqtpnasti na ftfj, arfiiv 11'J(_ Z'KS, fasc. 18, 1361. Organizacijska struktura študentske skupno-sti na FNT I.F.TNIK v - Skupnost študentov letnika predsedstvo SŠL svet letnika O D D E LEK skupnost študentov oddelka predsedstvo SŠO svet oddelka FAKULTETA skupnost študentov fakultete predsedstvo SŠF svet fakultete Študentje so v letniku volili predsedstvo, člani predsedstva pa so bili člani sveta letnika. V predsedstvo oddelka so bili avtomatsko vključeni predsedniki svetov letnikov in pred-stavniki oddelka v fakultetnem svetu. Preased-stvo SŠF so tvorili predsedniki oddelkov in vsi predstavniki študentov v fakultetni svet. Sredi leta 1961 je na zasedanju plenuma UK ZKS predsednik UO ZŠ kritiziral odnose med ZK in ZŠ. Najprej je povedal, da se je ZŠ spre-menila v organizacijo vodstev in da so člani pa-sivni. V ZŠ niso bili aktivni niti vsi člani ZK. Po drugi strani pa je bila večina študentov v vod-stvih članov ZK. Na volitvah v ZŠ je članstvo v ZK postalo obvezen predpogoj za kandidiran-je. Tako se je pri študentih upravičeno oblikova-la predstava, da je "ZŠ organizacija Zveze komunistov, saj ostali nimamo nobene besede". Predsednik UO ZŠ je poudaril, da članstvo v ZK ne sme biti osnovni razlog, da nekdo kandidira. Povedal ie, da ie v letu 1%1 v UO ZŠ 90% čla-nov ZK6*. 63 Arhiv VJCZ%/asc. 17, 1961 V zaključkih UK ZK ugotavlja, da načelno ni zgrešena takšna vloga članov ZK v ZŠ, vendar je treba odpraviti prakso v nekaterih okoljih, da člani ZK zasedajo vodilne fiuikcije, operativne naloge pa opravljajo samo nečlani. Nato navaja zgovoren primer razprave na eni OO ZK o predsedniku ZŠ na fakulteti. Med 84 člani OO ZK niso našli primemega kandidata, ki bi fun-kcijo tudi sprejel. Potem je nekdo predlagal ne-kega nekomunista, ki pa je bil zelo aktiven in uspešen študent. OO ZK je predlagatelja obrav-navala kot neresnega. UK ZK je odločno naspro- Univerza tovala takšni praksi. Ravno tako je nastopila proti vse bolj uveljavljenejn poročanju predsed-nikov ZŠ na sestankih OO ZK o delu ZS in o ak-cijah, ki jih pripravljajo. Med sklepi je UK ZK pozvala ZŠ naj gre v sme-lejše kadriranje nekomunistov v vodstva. Na-dalje UK predlaga ZŠ prehod od staromodnih sestankarskih oblik dela, ki pritegnejo le malo članov, na zanimivejše oblike dela, ki naj bi bile* povezane z različnimi zabavami in zaniiniviini diskusijami. Zavzela se je za aktiviranje članov ZK tudi pri izvajanju akcij in operativnem delu. ZŠ je sicer predvsem foruinsko sodelovala tudi v razpravah o refonni univerze leta 1961, katete glavna novost je bil stopenjski študij. Študentje so dvostopenjski študij podprli, kasneje pa se je izkazalo, da je praksa odklonila diplomante prve stopnje. Na seminarju v Ankaranu so študentje temeljito diskutirali o reorganizadji ZŠ. "Vse bolj je posta-lo jasno, da je treba organizacijo postaviti čim bližje študentu posamezniku in osovni skupini letnikov".70 70 'Dokumentacija VKZ% 1961 Razpravljali so tudi o odnosu ZŠ in ZK, ki mora biti odnos dveh po značaju različnih organizacij in nikakor ne transmisija. Odgovarjali so na očitek sindikalizma ZŠ, za katerega so menili, da je plod nesporazuma. ZŠ mora skrbeti tudi za gmotni položaj študenta, ki neredko pogojuje tudi njegovo pripravljenost za delo v organiza-ciji in njegovo zavest. Ugotovili so, da so v krizi nekatera ustaljena moralno etična načela. "Staro se ruši in izginja, toda še vedno pušča v ljudeh sledove, novo prihaja in se usede nanje. To pa povzroča konfhkt, ki venetno najbolj prizadeva prav mlado generacijo." S tem so Študentje od-prli razpavo o klasičnem, množičnem aktiviz-mu, ki se je intenzivirala do udejanjanja novih oblik v obodbju 1969-72. 71 pmu tam Študentje so sodelovali tudi v razpavi o novi ustavi. Po podatkih, ki so verjetno pretirani, je so na FNT preučevali osnutek v 22 skupinah, na PF v 15, na FAGG v 10 itd. Razpravam o ustavi so sledile zaostrene diskucije, ki so poskušale podati novo definicijo slovenske stvarnosti. UK ZK je tudi leta 1963 razpravljala o kadrovski politiki ZŠ. Študentje člani ZK so dobili nalogo, da kot posamezniki uveljavljajo pravilne princi-pe kadrovske politike v ZŠ, kriterije za kandida-te, ne pa kandidatov samih. Poleg tega naj bi se zavzemali za hitro rotacijo funkcionarjev, da le ti ne bi strokovno preveč zaostali. Zaradi nezadovoljstva s stopenjskim študijem so študentje Ekonomske fakultete organizirali razpravo o reformi in socialnem položaju štu-dentov. UO je razpravo ignoriral, zato mu je FO EF poslal pismo, v katerem opozarja na pomem-ben premik FO EF od klasičruh dejavnosti: orga-niziranie brigad, športnih tekmovanj in zabav na probleme študentov. Leta 1963 in 1964 so tekle številne razprave o vlogi inteligence v socialistični družbi, ki so se začele na FF in nadaljevale na EF. Nastopala so uredništva slovenskih revij, med drugim ured-ništvo Perspektiv, ki je odprlo mnoga vprašania univerze in študentov. Prav uredništvo Perspek-tiv si je med študenti pridobilo simpatije in pod-poro Tribune. Razprave so bile množično obiskane. Po ukinitvi Perspektiv, je v konfliktu z UO ZŠ odstopilo uredništvo Tribune. Kritika Zš se je močno utrdila. Prevladalo je mnenje, da je ZŠ preozka organizadja, zato ne more pritegniti študentov. Najostrejše kritike so letele na UO s strani FO Ekonomske fakultete, ki je UO očital lenobnost in kršitev avtonomno-sti FO, ker je kaznoval člane ZŠ na Ekonomski fakulteti. Po statutu je bilo to v pristojnosti FO. Kritizirali so tudi mlačnost UO ob akciji FO za ustreznejšo kadrovsko in štipendijsko politiko. Študentje Ekonomske fakultete so organizirali nekaj okroglih pniz, ki so v javnosti naletele na širok odmev, sprožile pa so tudi plaz političnih diskvalifikacij organizatoijev. Podprli so novo usmeritev Tribune in izrazili nasprotovanje ad-ministrativni ukinitvi Perspektiv, lcer je bil to po njihovem prepričanju udarec demokratični kli-mi. Številne kritike na odttuenost vodstev ZŠ od študentov, je napeljalo UO, da je ustanovil po-sebno komisijo za oblikovnje drugačnega kon-cepta delovanja organizadje. S temo demokratizadje Zš se je ukvarjal tudi seminar v Ankaranu, v jeseni pa plenum UO ZŠJ. Na obeh srečanjih so izpostavili težnjo študentov po demokratizadji in večji angažiranosti, po re-definiciji pojmov vodenje, odločanje, upravljan-je, vzgoja v vodenju sebe, samoodločanje, samovzgoja. Zavzeli so se za več pristojnostL študentov^ in zmanjšanje pristojnosti vodstev. lu vodstva, vodstvo pa dejansko ni bilo odgo-vomo nikomur. Čarobna fonnula, ki naj bi rešila problem odtujenosti, so voditelji ZŠ, sicer tudi člani ZK, videli v pomasovljenju dela v novih oblikah: zbori študehtov, izredne skupščine, simpoziji itd. Kot objektivno oviro vsem priza-devanjem po široki aktivizadji študent6v pa so prepoznali preobremenjenost s študijem. štu-dent je postal stroj za polaganje izpitov. Nato je bilo na UK ZK zastavljeno vprašanie o odnosu Zš do študentske skupnosti kot oblike organiziranosti študentov. ZŠ je namreč opra-vljala funkdjo treh vrst: sindikalno, szdljevsko in funkdjo zborov občanov. Predsednik UO je povedal, da se nameravajo v ZŠ posloviti od sindikalnega dela, kultumega dela in dela zdruŽenj, s tem da bodo združenjem prepustiti Kritizirali sO pretirano previdnost vodstva in za- avtonomijo na področjih, za katera so ustano-letavost Članstvar-Pojavila so se tudi nuienja, da ^VMena. Skupnost študentov (SŠ) po mnenju UO program ZMJ ni pnmerefv^a^Z^ŠtudCTitjeso-^ZS sestavljajo vsi vpisani študentje, ki so hkrati se zavzeli za takšne odnose v ZSTda~b~odo ddpa- tudi volilci v samoupravne organe. Tega po nje-dli razlogj za sproščanje pobud izven in proti govem mnenju ni imelo smisla institucionalizi-ZŠ. Razprave o kadrih naj bi fcadrih naj bi vodili na javnih tri-bunah. Vloga ZŠ je bila tudi v tem, da pomaga shoditi novim študentskim (morebitnim) orga-nizadiam, ki bodo v začetku delovale pod nje-nim okriljem, s pomočjo ZŠ pa naj bi se.čim prej osamosvojile. Novembra so o novem konceptu razpravljali na skupščini ZŠ. Predsednik UO je ugotovil, da je ZŠ neaktivna, da ima nezadosten kontakt z dogajanji izven univerze in da obstaja odmak-njenost vodstev od članstva. Za reševanje teh problemov je predlagal štirinaloge: l.opredeliti mesto in vlogo ZŠ, vsebino dela in njeno relacijo do samoupravnih organov, 2.ZŠ je treba vključiti v splošna družbena in po litična dogajanja, 3.izpeljati demokraizacijo, decentralizacijo in pomasovljenje notranjega življenja v ZŠ, 4.prilagoditi stare strukture študentskim potre-bam in se lotiti spremembe statutov fakultet. V utemeljevanju in razgnnjaruu teh nalog je iz-postavil samostojnost ZŠ, odgovornost in za-menljivost vodstev, potrebo po vključitvi v delo samoupravnih organov in javnosti dela, krepi-tev interesnih dejavnosti in ustanavljanje novih združenj. Izpostavil je vlogo Tribune, kot mesta komunikadje z zunaj univeritetnim prostorom. Glede tretje točke se je zavzel za omejitev za-prtih sestankov in za vključitev vseh študentov v soodločanje v ZŠ. Opozoril je na reorganizaci-jo leta 1961, ko naj bi UO izgubil direktivno vlo-go v odnosu do združenj po fakultetah. Pojavil pa se je problem, ker ^O niso našli stika s član-stvom in so lebdeli med UO in članstvom. Rešitev je v zborihštudentov, ki morajo postati jedro dejavnosti ZŠ. Za nove volitve UO je pre-dlagal, naj vsak FO predlaga po tri kandidate, da bo možno na skupščini opraviti selekcijo in tako oblikovati dobro vodstvo. ZK in ZŠ po fa-kultetah je pozval, da se maksimalno angažirajo in predlagajo študente, ki uživajo zaupanje večine kolegov. Delo ZŠ naj bi popestrili s tem, da bi uvedli po-leg volilne in programske skupščine še pro-blemske skupščine in uveljavili pravico, da 15% članov ZŠ lahko samoinidativno skliče skupščino oziroma zahteva od vodstva, da jo skliče. Predsednik se je zavzel za vpliv ZŠ na Tribuno in za preprečitev vmešavanja v njeno uredniško polibko s strani predsedsta ali zunan-jih organov. Studentje so razpravljali tudi o študiju kot družbeno potrebnem delu. ZŠ so kritizirali tudi na sestankih UK ZKS. Ugo tovljeno je bilo, da se je problem odtujenosti vodstev od članstva prvič pojavil v letu 1959/60. Tedaj se ie vodstvo ZŠ sklicevalo na številna društva, klube in združenja, kjer je re-snično delovalo veliko študentov. Vendar je or-garvizacija zapostavjala družbeno politi6\o delo. Pojavili so se problemi, ki niso bili preseženi vse do leta 1964. Clani niso bili niti informiraru o de- fati v obliki SŠ kot posebne organizacijske strukture. Ugotovil pa je, da je ZŠ prevei. orga-nizirana po receptu zveze mladine. V nadaljevanju diskusije je eden od razpravljal-cev situacijo na univerzi primerjal s situacijo v srednjih šolah, kjer sta obstajali šolska skupnost kot samoupravna organizacija in ZM kot idejni činitelj. Zavzeli so se tudi za analizo te primer-jave. V razpravah o novih statutih se je pojavilo vprašanje, kako opredeliti mesto študenta v upravljanju fakultete. Študentje namreč niso le del delavnega kolektiva, so pa tudi več kot zgolj "zainteresirani občani". Končno stališče UK ZK je bilo, da naj statuti opredelijo kar se da veliko vlogo študentov, pri čemer naj upoštevajo samo omejitve, ki jih postavlja ustava. Tako naj bi štu-dentje po novem odločali tudi o organizadji pouka,izpitnem režiinu, obremenitvah itd. Tre-ba je slediti dlju po oblikovanju pozicije posa-meznega študenta kot subjekta na univerzi. V letu 1965 se je aktivnost v ZŠ povečala. Uvel-javile so se specializirane skupščine, ki so obrav-navale o vprašanju sodalno ekonomskega položaja študenta, o preoblemu študentskega statusa itd. Na Široko zanimanje je naletela tri-buna Čas in svet, ki je delovala do leta 1967. Vendar kljub temu bistvenejših premikov v po-litični dejavnosti ZŠ ni bilo. Poročila ugotavljajo nezainteresiranost študentov za upravljanje in gospodarjenje. Razlog neaktivnosti so vodilni študentje iskali v dejstvu, da na univerzi ni bilo toliko nerešenih problemov kot drugod in da je homogenost študentov velika. V obdobju 1959 do pomladi 1968 so se okrepili procesi osamosvajanja najprej znotraj organiza-cije. V odgovor na zahteve po večjem poudarku na razlikah med študenti in izražanju različnih mnenj in pogledov so bili ustanovljeni FO in organizirani številni zbori na iniciativo študen-tov in FO. Tribuna si je okrepila samostojno po-zicijo v odnosu do ZŠ in je avtonomno nastopala v slovenski javnosti. Ustanovljena je bila študentska organizacija na ravni Slovenije, ki je okrepila avtonomijo študentov Slovenije do zveznih organov ZŠJ in do organov ZMS. Pobu-de po izstopu iz ZMS kažejo na moč procesov osamosvajanja. Posamezna študentska društva so se odcepila in postala samostojna (npr. Olim-pya). Vse bolj so se krhala stara razmerja med ZS in ZK, ki se je tudi začela zavzemati za večjo avtonomijo Zš. ZŠ se je začela bolj analitično ukvarjati s svojim mestom med študenti, na uni-verzi in slovenski družbi. V posameznih obdob-jih je razvila množične oblike dela, ki so močno odmevale v javnosti. V univeritetnih organih se je krepilo zastopstvo študentov. Glede povezo vanja s študentskimi organizacijami v svetu ni bilo narejenih bistvenih premikov. i business 1. Določene finančne operacije so povezane s tveganjem. Naloženi denar se pač lahko nekajkratno povrne ali pa izgubi. Zato Vam priporočam, da denar, ki ga posedujete, razdelite na nekaj delov: za sprotno uporabo, za večje nakupe, prihranki za nepredvidene iz-datke, za investicije in zlatarezerva. Shema razdelitve je pač odvisna od Vaših ždja in potreb, priporočam pa Vam, da je ne spreminjate prepogosto in da si ne dovolite prelivanj v smeri denar-ja za sprotno porabo in da za zlato rezer-vo zagotovite vsaj 10 odstotkov vašega mesečnega proračuna. Tako ne boste nikoli brez denarja in to redno varčevanje vam bo zagotovilo mirno spanje. Pomembno je tudi, da denar, ki ga hranite za večje nakupe porabite v trenutku, ko zbrana vsota zadostuje za nakup zaželjeni reči. Redno praznjenje tega računa Vam zagotavlja vse, kar rabite, in nikoli si ne očitajte, da ste ga zapravili. Pravzaprav ste ga le vložili v stvari, ki jih potrebujete. Višina odstotka, ki ga predvidite za investicije,jeodvisnaodVašepodjetnos-ti. Ostali deli Vašega proračuna Vam zagotavljajo varnost in obstoj Vašega notranjega miru. Sicer pa nobena inves-ticija ni stoodstotno zgrešena - če nič drugega, ste pač malo dražje plačali šol-nino v šoliinvestiranja. Pomembnoje, da odstranite skrb iz vaših investicijskih projektov. To lahko storite na enega izmed naslednjih načinov: izberite investicija, kjer je možnost izgube bolj ali manj izključena; upravljate svoje investicije na način, kjer je maksimalna možna izguba tako majhna, da se zaradi nje res ne morete sekirati. Prihodke od investicij pa znova razporedite po istem ključu na zgoraj navedene dele. Denar za nepredvidene izdatke je zelo koristen, kadar se Vam pokvari kaj, kar ste plačali z denarjem za veČje nakupe. Koristen je tudi, kadar se v zadnjem trenutku spomnite na rojstni dan svoje mame ali god svoje babice. Skoraj prisiljeni pa ste ga uporabiti, kadar se bliža božič in ugotovite, da so cene zrastle do neba. Zlate rezerve pa se lahko lotite le v dveh primernih: kadar ste tik pred bankrotom ali ko ste 101-odstotno prepričani, da se bo denar tudi vrnil. 2. Izognite se raznim mitom. To so stvari, ki so Vas jih starši, prijatelji, KAKO OBOGATETI? Kratki tečaj, 3. lekcija Vsako pravilo, povezano z denarjem, ima zvezo tudi z našo psiho, zato bomo tokrat govorili o tistih psiholoških prijemih, ki se povezujejo z denarjem. učitelji in sumljivi finančniki učili celo Vaše življenje, naprimer: Bili žrtev ideje, da samo naporno delo prinaša blaginjo. Več kot očitno je, da »bogataši« delajo manj od »revnih«, vprašanje pa je, če je denar dovolj velika nagrada za popolno izčrpanost. Ljudje, ki delajo samo zaradi denarja, pa često kupujejo tudi dokaj nepotrebne stvari, da bi dosegli zadovoljstvo, ki jim je bilo odvzeto na delu. Podlegli mitu, da ni pravično uživati in biti za to še plačan. Delo, opravljeno z zadovoljstvo, je običajno precej bolje opravljeno kot tisto, narejeno z odporom. Privoščite si dvojni užitek -uživajte v poslu in uživajte z denar-jem, ki ga za ta posel prejmete. Nasedli ideji, da samo pravi posel lahko prinese tudi finančno uspešnost. Poglejte malo okoli sebe, prelistajte nekaj časopisov in videli boste, da se ljudje ukvarjajo s kopico različnih stvari. Res pa je, da je v nekaterih dejavnostih pač lažje zaslužiti kot v drugih. Toda -uspešni ste lahko v vsakem poslu. Iz-berite pač tistega, ki Vam najbolj leži in v katerem boste dosegli maksimalni zmnožek zadovoljstva in nagrade. Možno, a ne nujno, je, da Vam bo izobrazba zagotovila tudi finančni uspeh. Saj bi bili sicer doktorji znanosti najbogatejši ljudje v državi, a temu pač nitako. Vedite, da je denarja dovolj za vse. In če postanete bogatejši, s tem ni nihče osiromašel. Večina ljudi je namreč obogatela z delom in iznajdljivostjo, torej so svoje bogastvo pošteno zaslužili, zato jih ne sovražite in jim ne zavidajte -vsak hip lahko tudi vi obogatite! In še misel za tokrat: Denar je sveta vladar! VaŠ stric Skopušnik KLUB B-51 GERBIČEVA 51a LJUBLJANA 61000 LITERARNI VECER TILI KOSIC IN BOŠTJAN LESKOVŠEK ČETRTEK, 12.XII. OB 22.30 TRIBUNIN VECER DRAGAN OGURUČ: »KOMA« monodrama v izvedbi reškega igral-ca Denisa Brižica SREDA, 11.XII. OB 22.30 NAROCILNICA Spodaj podpjsani___.................... (priimek) .....................želim postati naročnik (ime) Tribune. Pošiljajte mi jo na................ (ullca) ....................(kraj)................. Izjavljam, da imam status rednega študenta. da ne (obkrožj pravilni odgovor) Bodite informirani - naročite se na Tribuno! Zagotovite sijo na dom, izognete se iriflaciji in pridobite si 10% popusta. Letna naročnina: za študente 270 SLT, za ostale 700 SLT. humor DETEKTIVKE SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM DOBROSLAV PARAGA Biljezanimivsamozazasebnegapridelovalcavina Stanoval je v Šiški (tel. 571-665). Prosimo Igorja Bavčarja, da odstrani snemalne naprave, ki so jihpos-tavili KOS-ovci. Ivana Batiča iz Sempasa (tel. 065/58-676) in za tiste, ki co pili. Zato precUaLamo Kotovnijku, da v svojih praz-nihprostorihodpre vinoteko, saj sojo vbivšemKolov-ratu zaprli. MURSKA SOBOTA Če želite zbirati politične točke, je najboljše, da iz-berete to mesto, v katerem igra Janez Janša skupaj z Mladino nogomet. KLEROFAŠISTIČNI UDAREC * Književniku Vladu Žabotu je Capuder obljubil 250.000 SLT za nagrado Kresnik, dal pa mu jih je samo 25.000. Ničlo je pripisal sebi. TANJA STARIČ - ČETNICA Četniki iz SAO Krajine jo vabijo, naj pride po svojo TV opremo, opozarjajo pa jo, naj ne hodi v mini krilu (kot je njena navada). Vzrok: že pet mesecev niso videli ženskih nog. i: KOLPORTERJI »Slovenac, Slovenac!« kriči neki Bosanec. Mimo pride direktor Slovenca Pavle Bratina in ga popravi: »Ni Slovenac, ampak Slovenec!« Ko Bratina odide, južnjak spet po svoje: »Slovenc, Slovenc!« ZALOŽNIŠKO PODJETJE BISTRA Na Parmovi 41 visi nova tabla. Lastnik: Bojan Kor-sika. Prvi projekt: Velika knjiga o psih. Čestitamo! P.s. Prvi kupec knjige bo Igor Bavčar. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Znani Kardeljevi ustanovi priporočamo, da ne izda knjige o krščanstvu. Podpis: založnik Jaro Mihelač. MILAN AKSENTIJEVIC Vrača se v našo lepo alpsko državo, saj želi videti slovenski tolar. Če ga že naši severni sosedje ne marajo več, ga pa le nekdo... NIKO GRAFENAUER - MK (Mlad konj) Pozdravlja vse svoje dame in ljubice od Črnuč do stare Ljubljane in napoveduje, da se bo preselil v Fužine. Sprememba je vedno dobrodošla! RAJKO PIRNAT Išče Milana Aksentijeviča in ostale KOS-ovce, da ga sprejmejo v službo, potem ko mu je spodletel udar v DEMOS-u. Naš nasvet: Vzemi Pučnika s seboj! KONGRES PEDROV Ni ga bilo v Ljubljani. Zato pa imamo originalno kopijo: Sachs nateguje Peterleta, Rupel Pirnata, Capuder Šuštarja, Seligo Jerovška (potem vlogi zamenjata), Vengušt Strgarja... Le Pučnik lebdi nad vsemi. Ima namreč svojo Katjo Boh. LJUBLJANSKI K I N E M ATO G R A F I predstavljajo futuristični thriller WEDLOCK Režiser je LEWIS TEAGUE,ki ga poznamo pofilmih CUJO (po romanu Stephena Kinga) in NILSKIDRAGULJ Vglavni vlogi: RUTGER HAUER (BLADE RUNNER, ŽENSKA SOKOL, MESO IN KRI, AUTOŠTOPAR) Igrajo še: Mimi Rogers, Joan Chen in James Remar. Premiera: KINO VIC, 12.decembra film Ljudje smo krhka bitja. Ne samo, da živimo v svetu, o katerem vemo malo ali nič, tudi glede poz-navanja samega sebe je le malokdo kaj dosti na boljšem. In vendarle smo si prisiljeni izoblikovati določeno predstavo tako o svetu okoli nas kot o samem sebi, saj sicer ne bi bili sposobni opravljati niti naj-nujnejših vsakdanjih obvez-nosti. Lahko torej rečemo, da svet, kakršnega poz-namo, sloni na našem »pogledu« nanj, prav tako kot smo mi sami odvisni od svoje predstave o sebi; če se ena in druga predstava porušita, se obenem zrušita tako naš »zunanji« kot tudi »notranji« svet. Ker se svet spreminja in tudi mi z njim, se mora prilagajati tudi naš »pogled« na eno in drugo. Kadar so te spremembe počasne in postopne, jim sicer lahko sledimo s svojim »pogledom«, nerodno je le, da ravno novi vek - še posebej pa drugo polovico 20. stoletja - odlikuje zanimiva značilnost, da se svet okoli nas spreminja vse prej kot počasi in postopno. Pogosto, hitro ali celo nenadno spreminjanje lastne predstave o svetu, ki ji mora slediti še prilagoditev predstave o sebi, da lahko v svojem okolju še naprej kolikor toliko normalno delujemo, za marsikoga predstavlja prehudo breme. Psihiatri v takih primerih govorijo o »stresu«, »anksioznosti«, »depresiji«, »preganjavici«, »psihozah«, »nevrozah« in »fobijah«. Laiki pa se navadno zadovoljijo z lakonično ugotovitvijo, da se je pač še enemu revežu »zmešalo«. Kaj je torej z Bobom? Bob (B. Murray) je do kraja »sesut« človek, sam o sebi je prepričan, da je ni duševne motnje, ki je ne bi imel, boji se vsega, česar se je mogoče bati. Kot da to ne bi bilo že samo po sebi dovolj, Bob ni samo »motena« osebnost, ampak je povrhu še Američan. Zanje pa je značilna lastnost, ki se Ev-ropejcem zdi rahlo bedasta: tudi tisti, ki se nimajo za KAJ BOMO Z BOBOM? Wlmt About Bobi ZDA,1991. Touchstone Pictures. Režija: Frank Oz. Scenarij: Tom Sdmlnmn. Fotografija: Michael Ballhaus. Glasba: Miles Goodman. Glavne vloge: Bill Murmi/, Richard Dreiffviss, Julie Hagerh/, Chnrlie Korsmo, Tom Aldredge, Kathryn Erhe, Susan VVillis. frarik Oz je (z jimom Hensonom) zaslovel kot soustvar-jalec TV serije Mnppet Shoiv. Že l. 1979 je Hensen režiral prvo celovečerno kinematografsko inačico z naslovom MUPPETKl GREDO V HOOLYWOOD (The Mnppet Movie, 1979), zatem The GreatMuppetCaper(1981; Frank Oz je bil koprodncent), naslednji »secjuel« - The Mnppets Take Manhattan (1984) - paje Oz že samostojno režiral; v vseh treh filmih oba s Hensonom tndi nastopata. Skupaj s Hensonom je Frank Oz sicer dve letipred tem režiralpravljični lutkarski celovečerec The Dark Crystal, kjer prav tako oba nastopata, enako kot v filmu Kena Kumpisa Sesame Street Presents: Follozv That Bird (1985). Oz¦ je režiral še dve komediji: Little Shop of Horrors (1986) ter GRDA IN POKVARJENA PREVARANTA (Dirty Rotten Scoundrels, 1988). Samo kot igralecje Frank Oz nastopil še v Hensonovem EABIRINTU (The Labyrinth, 1986; pri nas samo naTV), v 2. in 3. delu VOJNE ZVEZD ter v štirihfilmih Johna Landisa. »motene«, namreč menijo, da je nekaj normalnega, če reano obiskujejo svojega psihiatra, ki mu za njegove storitve seveda tudi krepko plačujejo. »Praktični« Ame-ričani tako ob nastopu duševnih napetosti poiščejo ustreznega »strokovnjaka«, ta pa jim rade volje predpiše kaKo površinsko »terapijo« (verjetno nobena ni Ameri-čanom bolj pisana na kožo kot prav behaviouristična); tem »pacientom« pač ni do tega, da bi odpravljali prave vzroke za svoje težave (saj bi v takem primeru morali popolnoma spremeniti svoj življenjski slog), grem jim le za ublažitev neljubih simptomov. Tozadevno so v popolnem sožitju s kasto poklicnih psihiatrov, ki jih seveda ne zanima »ozdravitev« pacientov, saj bi s tem izgubili vir zaslužka, zato jim »odkrivajo« - če je treba -tudi neobstoječe »motnje«, pravih bolnikov pa se izogibajo, saj bi se morali z njimi resno ukvarjati. Bob je karikirani primer pacienta, ki je dobil toliko »motenj«, kolikor je zamenjal psihiatrov. S svojim dosled-nim vztrajanjem, da ga potem tudi zares zdravijo, pa je vse svoie psihiatre po vrsti pripeljal do tiste točke, ko so bili vsi obupani prisil-jeni zamenjati svoj poklic. Zadnji »shrink« (R. Dreyfuss) dobi Boba v privoščljivo »darilo« od predzadnjega. Recept novega psiniatra (Baby steps«) fe uspešen in Bob postopoma »ozdravi« -nesrečni psihiater, ki mu nikakor ne uspe, da bi se znebil hvaležnega pacien-ta, pa sam postane »motena« osebnost Sam sem se sicer kar zabavai ob ogledu te komedije, gre pa za precej staromoden koncept in iz-vedbo. Bill Murray in Richard Dreyfuss se trudita, vendar ne dosegata para Steve Martin - Micnael Caine (GRDA IN UMAZANA PREVARAN-TA). Američanom je bil film všeč, saj tamkajšnji kumulativni B.O. rezultat znaša 65.000.000 USD. Igor Kernel film SPORED LJUBLJANSKE KINOTEKE ZADNJA PRILOZNOST -FILMI, Kl SE JIM IZ-TEKAJO LICENCE (3. -31.12.1991) 6.-9.12.91 KDO Ml UBIJE ŽENO (RUTHLESS PEOPLE), ZDA, 1986, komedija. Režija: Jim Abrahams, D. Zucker, J. Zucker. Igrajo: Danny De Vito, Bette Mid-ler. 10.-12.12.91 JUTRO NASLEDNJEGA DNE (THE MORNING AFTER), ZDA, drama. Režija: Sidney Lumet. Igrajo: Jane Fonda, Jeff Bridges. 13.-16.12.91 "1 LET NAD KUKAVICJIM GNEZDOM (ONE FLEW OVER CUCKOCS NEST), ZDA, tragikomedija. Režija: Miloš Forman. Igrajo: Jack Nicholson, Lousie Fletcher. 17.-19.12791 \ VECERNA OBLEKA (TENUE DE SOIREE), Francija, črna komedija, 1986. Režija: Bertrand Blier. Igrajo: Michel Blanc, Gerard Depardieu. 20.-23.12.91 MICKIIN MAUDE (MICKI AND MAUDE), ZDA, komedija. Režija: Blake Edvvards. Igrajo: Dudley Moore, Amy Irving. Prosimo občinstvo, da ne zamuja predstav. Biseri za ogrlico KENTUCKY FRIED TRIO Pred dvajsetimi leti so trije tipi iz Wis-consina, ZDA, v Los Angelesu najeli zanikrne prostore, ki so jih poimenovali Kcntucky Fried Theatre. V treh letih je šlo skozi te prostore 150.000 ljudi. Nekaj let kasneje so s 35.000 dolarji in režiserjem Joh-nom Landisom (med drugim tudi The Blues Brothers) posneli Kentucky Fried Movie. To je bil prvi filmski uspeh tria, ki je bil takrat že znan po kratici ZAZ. Fani poročnika Franka Drebina ste seveda že uganili, da gre za famozni trio Zuck-er/Abrahams/Zucker, ki bi ga labko (pogojno) imenovali kar ameriški Monty Fython. Pri Kentucky Fried Movie so bili zadolžen samo za scenarij. Njihov režijski debut je bil Ali je pilot v ietalu? (Airplane!, 1980). Famoznemu blockbusterju sta sledila še Top secret (1984) in Kdo mi ubije žerto (Ruthless People, 1986), prav tako kultni odštekanciji. Kdo mi ubije ženo, ki bo decembra na sporedu v dvorani Kinoteke, je tudi zadnji skupni projekt tria^ kajti ponjem so vsi njegovi člani začeli s solo karierami. ¦ David Zucker se je ukvarjal z že omen-jenim poročnikom Frankom Drebinom; rezultat tega je TV serija Folice Squad in dva filma, Gola pištola (The Naked Gun: From the files of Police Squad, 1988) ier njegov sekvel, The Naked Gun 2 1/2: The Smell of Fear. Pri zadnjemje kot producent sodeloval tudi Jim Abrahams, ki ima za sabo že tri solo projekte: Big Business (1988), VVelcome Home, Roxy Carmichael (1990) in Hot Shots!, ki ravno sedaj vleče denar iz žepov zahodnih kinoobiskovalcev. Tretja tretjina tria, Jerry Zucker, seje lotil bolj resnih tem: njegov Duh (Ghost, 1990) je skupaj s Schumacherjevimi Flatliners začetnik žanra »zagrobnih« filmov, kamor bi lahko strpali še Jordanove Grajske duhove (High Spirits, 1990), Brooksov Defending Your Life in še kaj bi se našlo. Ce je Jerry odbluzil v metafizične vode, sta David in Jim še vedno z nogami na tleh -David ima v drugem delu Gole pištole na tapeti tudi svojega brata: namesto Demi Moore in Patricka Swayzeja za lončarsko mizico sedita Leslie Nielsen in Priscilla Presley. Diih je sicer melodrama, toda normal-nemu gledalcu ob podobi duha Patricka Sv^a^zeja, ki se poslavlja od Demi Moore, preden gre v raj, ne preostane drugega, kot da se reži stupidnosti filma. Mogoče pa film ni melodrama, temveč komedija? Mogoče je Jerry naredil komedijo za bodoče generacije? VVait and see. U.P. Judge Reinhold in Danny De Vito v komediji Kdo mi ubije ženo režiserske trojice Jim Abrahanis, David Zucker in ]erry Zucker. film THE FAMILV THAT SLAYS TOGETHER¦ STAYS TOGETHER Poetična, lepo zveneča misel o »družini, ki kolje skupaj in zato tudi ostane skupaj« se nanaša na specifičen »leit-motiv«, ki označuje filmsko podzvrst, v katero spada po eni strani OREL SMRTI (Snake Eater, 1989) Georgea Erschbamerja, s sporeda kina Šiška, po drugi stranipa na nek način tudi SVETLIKAJOČA SE KOŽA (The Reflecting Skin, 1990) Philipa Ridleya z letošnjega Film Art Festa. Prevladujoče mnenje, da lik psihopata spada v čas industrijske in post- industrijske družbe ter da ga najdemo zgolj v urbanem okolju, ne ustreza resnici. Če je Jack Razparač v tem smislu prvi znanilec moderne dobe, pa je imel tudi svoje podeželske predhodnike, le da so jih Ijudje v preteklih stoletjih poimenovali po svoje, saj je bil v rabi psihološki in-strumentarij, popolnoma različen od današnjega. Hribovska idila: Burt Reynolds, Bill McKinney in Ned Beatty v klasičnem »ruralnem horrorju« Odrešitev Johna Boormana. Saiimeya Beana in njegove prebivalci, ki čakajo na svoj trenutek, ko se bo od nekod pritepel »kak butast Dekadentnosatanistični aristokraii, tipa Gilles de Rais, Erzsebet Bailtori/ ali DA.F. marki dc Sade predstavljajo poglavje zase, zato bomo v tem sestavku našo pozornost raje osredotočili na zdravo, kmetsko jedro prebivalstva. V tem kon-tekstu je zanimiva epidemija likantropije v poznem srednjem veku v Franciji: znani »loup-garou« Cilles Garnier (ki so ga kot volkodlaka živega sežgali 1.1574 v Doleu) je v gozduumoril večotrok, kijihjeraztrgal z zobmi in nohti. Okus človeškega mesa mu je bil tako vŠeč, da ga je odnašal tudi domov, svoji ženi za pokušino. Njegove pustolovščine so se končale, ko so ga nekega dne presenetili vaščani, ki so ga prepoznali, ko je ravno umoril enajstlet-nega fantiča inje začel jesti njegovo mesto (»Čeprav jebil petek«). Da tovrstna tradicija ostaja še naprej živa, dokazuje primer Mar-tina Dumollarda tristo let kasneje, prav tako kmeta izistega območjaFrancije.Tajemoril mlada dekleta, njihova oblačila pa je prinašal svoji ženi. Njej se je menda moževo početje sicer zdelo »rahlo ekscentrično«, kaj več od tega pa ne. Tale kratki zgodovinski ekskurz seveda ne more iti mimo primera legendarnega Škota družine. Sawney (živel je sredi 15. stol.) ni bil preveč naklonjen standardnemu obrazcu ^>p»: Ijanja, pogojenerm Janjim delom, zato se je z ženko »as viciously inclined as him-self« naselil v samotni votlini na morski obali v Gal-lowayu, katere vhod je ob plimi zalivala voda. Tam sta preživela petind vajset let, ne da bi hodila v okoliška mesta ali vasi. Imela sta veliko otrok in z incestom se je družina razširila na osem sinov, šest hčera, osemnajst vnukov in štirinajst vnukinj. Preživljali so se z ropanjem mimoidočih popotnlkov in jedli trupla svojih žrtev. Kljub tako števil-ni družini jim mesa nikoli ni zmanjkalo. Visoka smrtnost med popotiiiki v tistih krajih seveda ni mogla ostati neopažena, ker pa po njihovih napadih ni bilo preživelih, za Sawneya in njegovo družiiio tudi nihče ni vedel. Odkriti so bili čisto slučajno, ob napadu na nekega moža in njegovo ženo, ki sta se vračala s sejma. Ženo so zgrabili in jo začeli jesti pri živem telesu, možu pa je ta prizor turist«, izgubljen in pozabljeiv ker ga tod nihče ne pozna in ker seveda tudi sam nikogar ne pozna, potem so ustvarjeni pogoji za »ruralni horror«, za razliko od bolj domačega, »urbanega«. To je motiv A-filmov, kakršni so ODREŠITEV (Deliverance, 1972) Johna Boormana, JUŽNJAŠKAUTEHA (SouthernComfort, 1981) VValterjaHilla ali pa omenjena SVET-LIKAJOČA SE KOŽA; le kaj v slednjem filmu bolj jasno kaže, kako tuji so simboli potrošniške družbe v tem svetu, kjer se je čas ustavil, oziroma teče čisto po svoje, kot to sekvence z ostanki avtomobilov in tovornjakov okoli Sethove domačije, pos-tavljene ob propadli bencinski črpalki? Morda še lepše primere imamo v B-nlmih, od katerih so nekateri postali kultni: The Texas Chainsavv Massacre (1974) in The Texas Chainsaw Massacre 2 (1986) Tobea Hocrperja ter Leatherface: The Texas Chain-saw Massacre IH (1990) Jejfa Burra; Last House On the Left (1972), The Hills Have Eyes (1977) in The Hills Have Eyes Part II (1985) Wesa Cravena; I Spit on Your Grav^/Day of the VVoman (1980) Meira Zarchija; OGNJEVITI FANTJE (The Zeto Boys, 1987) Nica Mastorakisa. OREL SMRTI je eden najnovejših »direct-to-video« izdelkov (v ZDA ne pridejo na podvojil moči, tako da si je uspel ubraniti* velika platna, lahko pa jih vidimo v naših življenje, dokler ni mimo prišlo še " ' " " " dvanajst popotnikov z istega sejma. Družina Bean je sicer pobegnila, vendar so jih našli v njihovem skrivališču, ki so ga spregledali med prejšnjimi iskanji. Beanove so usmrtili brez sodnega procesa: moške člane so pustili izkrvaveti, potem ko so jim odsekali roke in noge, ženske pa so žive sežgali na treh grmadah. »Umrli so, ne da bi se pokesali, namesto tega so preklinjali do zadnjega zdihJjaja.« Kar pa niti ni tako zelo presenetljivo glede na tretman, ki so ga bili deležni. Podeželje, še raje pa »nedotaknjena« divjina, za meščane predstavlja tuj svet. In kadar je ta svet povrhu še naseljen s kinodvoranah), ki se napajajo ob viru še vedno vitalnega »ruralnega horrorja«. Duh Sawneya Beana ]e neunidjiv, še celo ones-naževanje okolja mu ne pride do živega. Mar tega ne dokazuje pogovor med ugrabljeno junakovo sestro (ki ji je Junior kot »gla va družine« namenil vlogo nosilke njegovega semena in s tem tudi kon-tinuitete »družine«) in sisato Sissie sicer Juniorjevo ljubosumno priležnico? Ko sestrica zgroženo odkloni ponujene ribe, češ da so strupene zaradi industrijske polucije v reki, jo Sissie opogumi z be-sedami: »Mi jih ves čas jemo in le poglej nas: ničnamni!« Igor Kernel godba KDO JE Pred kakima dvema tednoma je umrl določeni FrederickBulsara iz Zimbabveja, v svetu lahkih not znan tudi kot Freddy Mercury. Nič nenavadnega, bi rekli, možak je fasal AIDS in od tega se pač umre. Prej ali slej. A Freddy je.umrl prej in to v okoliščinah, ki odpirajo kup sumov, da gre v bistvu za gnusen zločin, takorekoč umor. Osumljencev je več, in ker o tem niste imeli nikjer prilike brati, se bo o tej temi obširneje razpisal Gary Gray. Prvi osumljenec je Freddyjev tiskov-ni predstavnik. Potem ko je svojemu varovancu neprevidno dovolil, da je javno obznanil svojo bolezen (za katero so drugače itak že vsi vedeli), so se nanj zgrnile množice fan-klubov, novinarjev tabloidov, gay aktivisti, borci za sterilizirane igle, Društvo za boj proti AIDS-u, lokalna zdravniška zbornica. Od ubogega tiskovnega predstavnika so zahtevali, naj or-ganizira intervjuje, izjave, snemanja za TV, dovoljenje za tiskanje majic s Fred-dyjevim likom in sloganom USE A CONDOM, predavanja v osnovnih šolah ter dvakrat dnevno poročilo zdravniškega konzilija. Njegovo življenja se je spremenilo v moro. Kljub temu da je izklopil telefon in ustrelil raznašalca telegramov, miru ni in ni bilo. Potem ko skoraj 48 ur ni spal, je spoznal, da obstaja le ena rešitev. Z izgovorom, da rabi novo izjavo za tisk, je obiskal Freddyja in mu v kozarec z mlekom vsul strihnin. Drugi osumljenec oz. osumljenci so aktivisti za boj proti AIDS-u. K Freddyju so sredi novembra poslali svojega predstavnika, ki naj bi ga zaprosil, da javno prizna svojo bolezen. To naj bi dalo posebno težo dnevu AIDS-a, ki je 1. decembra. Freddy je ves raznežen pristal na to humano gesto, a aktivisti so imeli za bregom vse kaj drugega. Dan potem, ko je bilo njegovo priz-nanje objavljeno po vsem svetu, ga je ponovno obiskal aktivist s šopkom rož v znak hvaležnost. A med vrtnicami je bil magnum 38 in aktivist je nekajkrat preluknjal prsni koš razvpitega pevca. Podkupljeni zdravnik je potem zapisal, da je bila vzrok smrti pljučnica, kar niti ni bilo daleč od resnice. Freddyjeva smrt pa je dala AIDS-ak-tivistom tisto, kar so rabili - medijsko bombo. Likvidirali so ga v trenutku, ki je vsem svetovnim medijem dal dovolj časa, da se pripravijo na 1. december. Poleg obilice prahu je pokojni pevec dvignil tudi raven gledljivosti oddaj posvečenih AIDS-u; namesto okroglih miz smo na televiziji non-stop gledali barvite spote skupineQueen. Celo tako anti-rokerska oddaja, kot je Zdravo, je večino svojega prvo- decembrskega termina zapolnila s spoti tega benda, ki jih je prav na hitro nabrala z MTV. Tretja skupina osumljencev so preostali trije člani skupine Queen in njihov manager. Kot je znano, Freddy po izidu albuma Innuendo ni hotel na turnejo. Na žolčnem sestanku, ki so ga 1 imeli na to temo, je pevec izjavil, da se mu ne ljubi več igrati opice na odru in da ima že dovolj denarja za doživljenjske počitnice na Bahamih. Njegovi denarja željni sodelavci so ga potem v nemočnem besu zadavili, truplo pa so spravili v zamrzovalno skrinjo. Izvlekli so ga le za snemanje dveh spotov, kar pojasnjuje, zakaj je na njih Freddy tako bled in anemičen. Izviren plan je bil, da tik pred Božičem, ko je nakupovalna mrzlica na višku, inscenirajo letalsko nesrečo, v kateri bi razstrelili tudi truplo pokoj-nega pevca in tako vratolomno povečali prodajo svojih izdelkov. To dokazuje tudi izid drugega dela njihovih greatest hits in singla s sim-boličnim naslovom Show Must Go On. Kar preveč očitno! Vendar pa jim je načrte prekrižala bomba, ki jo je v bližini Freddyjeve hiše podtaknila IRA in ki je uničila električno napeljavo v vsej soseski. Freddy se je odtalil in širiti se je začel neprijeten vonj. Morilci so morali uk-repati na vrat na nos in so razširili lažno (ali pa tudi ne) novico o zahrbtni bolezni, že naslednjo noč pa so zaradi vse bolj neznosnega smradu užaloščeni sporočili svetu, da je rock-star izpustil dušo. Manj verjetna, a premisleka vredna hipoteza je tudi, da si je Frederick kar sam vzel življenje. Po tej inačici si je bolezen izmislil, da bi premamil v svojo hišo Lady D, saj je znano, da prin-cesa v zadnjem času na veliko obiskuje bolnike z AIDS-om. Kaj bi se potem zgodilo,,si lahko mislite. Vendar so za novico izvedeli tudi v daljni Srbiji, kjer se jim tisti moški pregovorno gnusijo. V Nišu in Kragujevcu so organizirali mitinge, na katerih so skandirali »Fredi-pederu!«, v Titovem Užicu pa začeli zažigati plošče skupine Queen. Ko je spoznal, da je zaradi svojih niz-kotnih strasti uničil svojo kariero na Balkanu, je Freddy v obupu dvignil roko nase in storil žalosten konec. Seveda krožijo tudi govorice, da je slovitega pevca pokončal običajen HIV virus. A kdo, prosim, v teh norih časih še verjame v naravno smrt? Gary Gray gociba ¦ ¦¦¦¦!¦¦¦¦¦¦¦ Še ena plošča, ki v naših logih pravzaprav zamuja. Vendar je zamuda minimalna, tako da je single Enter Sandman še vedno med videi, ki imajo na MTV t. i. "heavy rota-tion". Tale heavy seveda nima pomenske povezave s samo godbo Metallice; takole mimogrede, tudi ta se izmika heavy metal standardom in kaže, takole na prvi pogled, precej očiten prelom med prejšnjim in sedanjim početjem skupine. So bolj očitno rokerski, vendar še vedno dovolj ostri, da zadovoljijo vse fane. Izvrstno. [ Prva, zadnja in vmesna - kom-[ pilacijska plošča, na kateri je vse, kar | rabite, če niste fan Yello. Pravzaprav |jo fani rabijo še bolj nujno, kajti gre | za remiksane hite. Prva.....je seveda |zanimiva iz večih razlogov, | vsekakor je najpomembnejši ta, da je | prva. Z Baby pa Boris Blank in Dieter |Meier dokazujeta, da se starata. | Stvari pravzaprav ne počneta slabše, | le nič novega se nista spomnila. Vse ! skupaj res hvalevredno. - V KEOKEC JE Kompletna, vključno z naj-pop Siouxie, zadnjo Superstition. Po tem, ko smo Siouxie žalostno pokopali sredi Ljubljane, je tukaj rešitev. Stare plošče za stare fane in nova za nove. Gre torej za kompleten opus, ki jasno kaže razvoj Siouxie. Če mu pazljivo sledimo,je ta povsem logičen, zato tudi zadnja plošča ne pomeni presenečenja. Upajmo, da se bo Siouxie popolnoma osvestila z nas- lednjo in se v taki luči brez pred- sodkov predstavila na naslednjem koncertu. Če bo vstala od mrtvih, se ji bo to posrečilo le kot taki, kot je. Pop zvezdi torej. Odlično. II ŠOUVUUBLJANI KLUBK4 SPOROČILO MEDIJEM !¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦! Program drugega tedna decembra v Klubu K4 9.12. ponedeljek ob 21.00 uri, v sodelovanju z AFK ŠKUC Legenda domačega thrasha SARCASM iz Škofje Loke skupaj s predskupino ISTO SRANJE iz Ljubljane. 10.12. torek ob 22.30 in 00.30 uri Projekcija video filma TRETJE OKO - filma, v katerem je predstavljeno ustvaijanje BORISA BENČIČA v obdobju od 1979 do 1991 na področju slikarstva, fotografije, scenografije in filma. Scenarij in režija: Špela Trošt. Snemalec: Niko Čadež. Avtor glasbe: Gorazd Radojevič. Montažer: Zla^ah Čučkov. Dangerous dancing DJ Aldo. 11.12. sreda od 22.00 ure dalje Koncert skupine PULSKA TAMARA v zasedbi: bas NINO DE GLERIA, kitara Žarko Živkovič, klaviature Aci Lukač. sax Miha Hawlina in gos^a - pevka Tamara Obrenovac. Spet zanimiva klubska zasedba. 12.12. četrtek Otvoritev razstave Jožeta Suhadolnika »KONCERTI '81 - '91«. 13.12. petek Friday is freeday - DJ Marko in Nikolaj 14.12. sobota Epic night - DJ Roman 15.12. nedelja ob 20.00 uri premiera erotično političnega rituala Julliete Justin, gostuje Marquis de Sade teater ob 22.30 uri projekcija filma ZAKON ŽELJE, režiser Pedro Almodovar. SOBOTNA LESTVICA V KLUBU K4 - EPIC NIGHT - DJ ROMAN KOPAČ 1. TOLKING BOMBS - THE FREEZE 2. STAY AWAY - NIRVANA 3. STAY BEAUTIFUL - MANIC STREET PREACHERS 4. SHOULDISTAY... - LIVING COLOUR 5. SWEET SALVATION - THE CULT 6. GIVEIT AWAY - R.H.C.P. 7. ALEC EIFFEL - PIXIES 8. WAITIG ROOM - FUGAZI 9. THISIS ENGLAND - THE CLASH 10. FEBRUARJA - NJET art RAZSTAVNIKOTLICEK TAM... VnewyorškemMuzejusodobneumef-nosti so imeli razstavo toksične umetnosti. Da ne bo pomote - to ni samo poimenovanje. Kazuo Katase je namreč lani spomladi pripravil zares prijetno presenečenje s svojo Elipso zetnlje. Vinstalacijijeuporabtlstrupene substance, kot je cinkov sulfid, ki draži dihalneorganeinjestrupen,čegavdihujemo v večjih količinah. Čeprav so namestili poseben sistem prezračevanja in znak z napisom o nevarnosti dihanja v neposred-nem okolju, so imeli uslužbenci problemez dihalnimi organi: pekoče grlo, nos, pljuča, prebavne motnje, glavobole... Morala: »Tudi umetnostje lahko nevarna.« Spet zanimivi poskusi v San Franciscu. V Muzeju moderne umetnosti pripravljajo razstavo, ki bo na ogled od 12. decembra do 9. februarja, in sicer zbirko fotografij, videa in skulpture. V instalaciji bosta dva monitorja, video z Matthevvom Barneyjem v alpinistični opremi na pohodu iz sobe v sobo v alpinistični dejav-nosti. Drugi bo prikazoval umetnike v belih oblekah iz satena, ki bodo stali v »živem zidu« kot pri nogometu. Oboje se bo odvijalo istočasno na obeh zaslonih. Morala: »Tudi športje erotičen.« Kritik Archille Bonito Oliva je napisal zanimiv čianek Zakaj so umetniki nehali delati samomore? Še do 1950 leta je bil ucnetnik prepuščen svoji intimi in skoraj ekzemplarni so tisti, ki so si privoščili samomor: Bronzino, Kleist, Van Gogh, Majakovski, Pollock, Rothko. V sodobnem svetu je vse skupaj precej drugače: javno družbeno življenje umetnikov, eksisten-cialna izkušnja kot individuuma. Umet- nostni sistem je postal celo sila, ki zagotavlja in otnejuje umetnikovo svobodo. Samomor lahko samo prekine tako skladnost in ga zato ni več mogoče uporabiti kot svojstveno gesto. V družbi, ki ji primanjkuje spomina, je umetniku dovoljeno preživetje na temeljih ponavljanja in stalnosti svoje ustvarjalnos-ti. Tudi naravna smrt je nemočna pri spreminjanju trajnega sistema, podobnega piramidi, ki »srka« usode posameznikov. Morala: »Tudi umiranjejepostalozapletena zadeva.« IN TUKAJ... Galerija Krka (nasproti nekdanje bežigrajskevojašnice)jeposicerdolgoletni razstavljalski dejavnosti začela z noviteto. Pod skupnim mottom Mladi slovenski umetniki v Galeriji Krka so se iotiii predstavljanja mlajše generacije, ki se šele uveljavlja. Pomočnik direktorja Boris Česen, ki je na otvoritvi druge razstave (prvo je imela Nataša Ribič) Silvestra Plotaj-sa-Sicoeja z uvodnim govorom predstavil koncept razstav, je povedal tudi, da bodo od vsakega avtorja odkupili po eno delo. Galerija je zanimiva tudi zaradi tega, ker pomeni posredno kulturno mecenstvo, pri tem da so galerije teže dostopne mlajšim avtorjem, pa tudi z odkupom enega dela in organizacijo razstave so v bistvu pomembno posegli v naš kulturni prostor. Galerija je hkrati avla, skozi katero se vsak dan »sprehodi« tudi do 200 obiskovalcev, kar seveda ni zanemarljivo. Na otvoritvi Sicoejevih slik smo doživeli šeeno presenečenje. Polegprofesionalnega glasbenika je namreč nastopil bend - štirje študentje Akademijeza likovno umetnost, ki so ustvarili izredno dinamično in sproščeno vzdušje prav s svojo poseb-nostjo amaterskih glasbenikov. Glasbena improvizacija in barve Sicoejevth slik so delovale izredno sinhrono. Pa še vabila, ki jih je oblikoval Dušan Fišer... Pravo nasprotje Mestni galeriji, kjer so se profesorji ALU-ja šli malolastnenostal-gije in predstavili svoje grafike iz študentskih Let: 1962-1967. Ob prazniku Univerze, seveda. V ŠKUC-u smo srečali našega starega znanca Dušana Zidarja s Kipi. Dober naslov razstave, ki v njegovem ustvarjanju nakazuje spremembe od formalnega vidika k ekspresivnemu tudi z uporabo novih materialov - blago oz. preproga, plastika, baker, železo in steklo. Se zmeraj sicer deluje konceptualno; spremembe so v novih dimenzijah, ki presegajo človeški pogled. Z naslovi nas sicer usmerja k naravi - naravnemu, kar na koncu koncev izzveni kot ironija. Dvom se pojavi v pogledu na skulpturo in s tem v našem odnosu kot gledalcev. Pogled odkriva le del celote in se s spreminjanjem oz. giban-jem okrog kipa popolnoma spremeni. Ne moremo jih sprejeti kot celoto in to je ves čas nekako moteče. Predimenzionirana »techno-krajina« je odločno prevelika za tak galerijski prostor. Morala: »Kajpa Deacon?« Nives Klinc MED UMET- NOSTJO IN ŽIVLJEN JEM Silvestra Plotajsa-Sicoeja smo predstavili že v prejšnji številki ob njegovi razstavi vArt clubu. Tokrat smo z nji?n klepetali o umetnosti nasploh, odnosu umetnostni zgodovinar- umetnik, energiji, erotiki; skratka poskušali smoga »razkriti« kot človeka - umetnika, da bi morda razumeli njegove slike, jih občutili in ne le razlagali, zakaj določene poteze, linije, barve... Kajti, kot sam pravi: »...dela se besedno nasilje nad vizualnostjo« TRIBUNA: Odkod tvoje umetniško ime? SICOE: Hja, pravzaprav ga imam že zelo dolgo, kakih deset let. No, ampak sedaj sem ga malce spremenil iz Sico v Sicoe. TRIBUNA: Ali ime oz. spretnemba pomeni kaj določenega, to, da si preživel določeno obdobje in sedaj prihaja oz. je novo? SICOE: Nekaj takega, ja. V bistvu sem zadnje čase malce študiral numerologijo, preračunaval besede, imena v števila, zaželel pa sem si tudi malo spremembe, novo ime. TRIBUNA: Zanima me tvoje mnenje o razstazri Sejalecoz. SbvenškeAtenevModer-nigalerijl SICOE: Ja, šlo je za motiv Sejalca; in ko sem šel na razstavo, sem mislil, da bodo stvari resnično narejene na to temo. Nakar sem opazil avtorje, ki niso imeli prav ničesar skupnega s celoto razstave. Sodelovali so v bistvu zato, da bi prosperirali, se pokazali. Čisto zgrešeno, skratka. Izbrali pa so tudi najbolj prominentne avtorje tega časa in to pod okriljem NSK. NSK pa se seveda is-tovetijo s Slovenskimi Atenami. Hočejo biti tisti najvišji nivo, na katerem bi se kulturno udejstvovali. Dolgčas. TRTBUNA: Najhujši je seveda naslov -Slovenske Atene. SICOE: Njihova tendenca je pravzaprav že ves čas, da bi se ustvaril nek sistem v stilu država kot sistem, torej tudi umet-nost kot sistem. Nlovi kolektivizem, npr. Če se organiziraš kot sistem, individualec v bistvu nima več toliko skrbi, ker c'eset Ijudi razmišlja o isti stvari. TRIBUNA: Sedaj si v obdobju, ko »prihajas na povrsje«, se uveljavljaš; si že kdaj pomislil na tako možnost ustvarjanja? SIOCE: Ne. Že ne in še ne. To me ne zanima - poustvarjanje NJIHOVIH idej. Videti je tako, kot če bi si ti izmislila npr. v Sp. Dupleku lastno organizacijo, združbo ali karkoli že. Povezala bi dvaj-set ljudi od tridesetih prebivalcev. TRIBUNA: Kakšna primerjava. Ostral SICOE: Seveda. Ljubljana je v primerjavi z Londonom res Sp. Duplek. Jaz gledam malce drugače - ne skozi te Slovenske Atene: Slovenske Atene v Kranju, Slovenske Atene na Jesenicah... TRTBUNA: Katera razstava pri nas se ti je zdela zanimiva? SICOE: Ja, ene se spomnim, ampak je bila že pred leti - 80., 81. leta. Razstavljal je kipar Henrick Koch iz Nemčije z Dubo Sambolec v Equmi. Skulpture so bile \z gline, v katero je dal slamo, opilke, steklo. Bile so nekako »primitivne«, kot npr. kipec Venere; svežo glino je pustil, da se je v galeriji sušila. Bilo mi je všeč, ker je bilo tako primarno, ...pravzaprav je bila to beuysovska izkušnja. Zavedaš se propadanja materije in s tem propadanje samega sebe, človeške materije. Bilo je tako preprosto in pretresljivo hkrati. Kot da bi to ustvaril nek 15-letni otrok in razstavil v eminentni galeriji. Učinkovalo je. Prav galerijski prostor naredi iz tega nekaj drugega. TRIBUNA: Kakšna pa se tije zdela razstava* ČAS v Moderni galeriji? SICOE: No, to je bil pa izrazito ženski princip. TRIBUNA: Zakaj ženski? SICOE: To je težko razložiti. Čutim ga. TRIBUNA: Se ti zdi, da lahko čutiš, ali je neko delo ustvaril moški ali ženska? SICOE: Hja, ne vem. Imaš tudi dela moških ustvarjalcev, ki imajo čisto žensko energijo. TRIBUNA: Je to to, kar misliš, da imajo tvoje slike? So erotične? SICOE: Ja, recimo. TRIBUNA: Zakaj? SICOE: Mhm... to je težko razložiti. To je kompleks. Kompleks stvari. Moral bi začeti s tem, kako sem sploh prisel do tega, kar zdaj počnem. Že od nekdaj so me zanimali Bacon, Rembrandt, Soutine, De Kooning... stvari, ki so imeleopravka s telesom - živalskim ali človeškim zavedanjem materije, sposobne spomin- janja, spreminjanja stvari. V bistvu sem prisel do teh avtorjev po nezavedni poti in šele pozneje sem ugotovil, da so v določeni navezi. Ne toliko po likovni plati, ampak po pogledu na svet. To lahko prenesem tudi na problem motiva. V bistvu ves čas slikam žensko telo. Nikoli nisem slikal I art moškega. če sem slikal moško telo, je imelo le-to zelo homoseksualni naboj. Začel sem razmišljati, zakaj tako. In ko sem spet začel s slikanjem ženskega telesa, sem ugotovil, da lažje začutim žensko energijo. Ampak zdaj sploh ne slikam več ženskega telesa; zdaj slikam ribo. Način slikanja pa je ostal isti. TRIBUNA: To pomeni, da priznavas neke vrste energijo, kijo izžareuajo slike, skulpture... SICOE: Ja, določeno energijo, ki je zame prisotna ves čas skozi zgodovino slikarstva. No, prej sem govoril o ženski energiji, senzualnosti, ki se mi zdi zdaj -Še posebej v kiparstvu - zelo aktualna in je zajeta v problem telesa, problem drugega telesa. In to ne samo v kiparstvu, tudi v slikarstvu. Do teorij o drugem telesu sem zelo skeptičen, ker gre za teorije, kjer ni vizualnega odseva, feed-backa. Gre za to, da se dela besedno nasilje nad vizualnostjo. Pisana beseda skuša povzročiti nek vidni impulz oz. zapis. Ampak to ni lastno kiparstvu in slikarstvu. To je neke vrste cankarjanski kompleks v zavedanju, slikarstvo in kiparstvo pa so na stranskem tiru kot nadomestekoz. podaljšana roka književ- nosti, kar velja še posebej prav za slovenski prostor. Ves čas. Tudi če analiziraš nastope raznih kulturnih ministrov, izvajalcev, opaziš, da se vse odvija na besednem nivoju, vizualni nivo je zelo majhen. In tudi govori se zelo o besednih stvareh, ne pa o vizualnih. No, zdaj sem v bistvu povezal veČ stvari. Omenjamo avtorje, kot so Bernard, ki ustvarja to drugo telo tako, da spreminja format telesu, sliki itd. Ampak ves čas se zanemarja neka dniga nit v zgodovini slikarstva in kiparstva, ki- ne da mitira telo - ampak ga poskuša z opazovanjem analizirati, dojeti in na novo vzpostaviti. In to je ta nit, ki me zanima. V kiparstvu je to absolutno Giacometti, v slikarstvu pa Rembrandt, De Kooning... To je posredno tudi odgovorna energijo - žensko energijo. TRIBUNA: Koliko je po ivojetn mnenju umetnostna zgodovina pomembna za posameznikovo ustvarjanje? SICOE: Zame je pomembno moje oseb-no slikarsko gledanje, pristop. Zakaj? Sam npr. umetnostne zgodovine ne poz-nam kot umetnostni zgodovinarji, mis-lim pa tudi, da lahko take vrste predznanje na določen način pomeni tudioviro pri ustvarjanju. Umetnostni zgodovinar tudi nima slikarske izkušnje, kot jo imam jaz. Čisto nekaj drugega je, če bereš o oranju zemlje ali jo zares orješ. Tudi pri umetnosti je tako. Drugače je, če čisto fizično delaš, ustvarjaš ali pišeŠ o tem, kar delajo drugi. TRIBUNA: Nekako se zdi, daje težko vred-notiti umetniška dela v istem prostor in času. Umetnostni zgodozrinarji se bolj ukvarjajo s »pogledom nazaj« kot z dogajanjem zdaj in tukaj. SICOE: Se strinjam. Pri nas manjka nekaj bistvenega. Umetnostni zgodovinarji imajo vsak svojo vizijo ustvarjanja, nimajo pa vizije, občutka in senzibilnosti. Predvsem pa nimajo lastnih hotenj, želj. Pri nas manjka kritikov, ki bi imeli vizijo časa. Tako kot npr. Oscar Wilde. Pisal je o slikarju tistega časa, ki je slikal London v megli. Napisal je, da Londončani niso opazili megle v svojem mestu, dokler niso videli njegovih slik. V bistvu je s tem ustvaril realnost oz. stvarnost. In to je vizija vidnega oz. nevidnega. Nives Klinc MODNIBAZAR '91 Vsoboto, 23., in v nedeljo, 24. novembra, se je v Ljubljani ponovno dogodila nasa, poleg Sejma mode, največja modna manifestacija Modni Bazar. Pripravila sta jo Cankarjevdom in Društvo modnih delav-cevSlovenije. Tudiletošnja, žeenajstapo vrsti, se ni izneverila svoji tradiciji. Bleščeča predstavitev najnovejših dosežkov domačih, pa tudi nekaj »uvoženih« modnih oblikovalcev je v veliko Gallusovo dvorano Cankarjevega doma spet privabila vse, ki imajo na tej strani Alp karkoli opraviti z modo, pa tudi precej modnih laikov, ki zato vseeno nismo ničmanj radi moderni in se z vsako novo sezono vedno znova uspešno ujamemo na limanice. Tokrat se nam je pod vodstvo scenografa in režiserja Roka Lasana predstavilo več kot Štirideset proiz-vajalcev oblačil, obutve in modnih dodatkov. Večinoma so bili to modeli priznanih domačih krjeatorjev, nekaj pa jih je prišlo tudi s Hrvaške in iz Italije. Predstavljene kreacije nas niso presenetile z novimi linijami in kroji, saj ti ostajajo zelo podobni tistim iz prejšnje sezone. KrUa so še vedno krat-ka, jopiči pa dolgi in oprijeti, prilegajoči se telesu. Prav tako so še vedno »in« ozke oprijete hlače iz stretcha. Tudi poletni modeli so skoraj vsi po vrsti v slogii »back to 60's«. To, kar je biJo na tokratni reviji novo in sveže, so bile barve. Le-te so letos močne, žive - od ognjeno rdeče preko živo zelene, rumene, ciklamne, vijolične do kral-jevsko modre, na modelih pa se pojavljajo v vseh mogočih kombinacijah. Nekatere od njih so prav neverjetne: živo rdeča z živo zeleno, vijolična z oranžno ipd. Skoraj povsod pa se jim pridruži tudi črna. Vzorci se nekoliko menjajo: od cvet-ličnih pri poletnih oblekah do strogo geometričnih, že čisto »mondrian-ovskih« kombinacij pri zimskih pleteninah, vsem pa je skupna pisanost barv, ki so obvezne tudi pri modnih dodatkih - torbicah, klobukih. Črna barva je letos zelo moderna tudi v kombinaciji zbelo inzlato barvo. Zbelo je kombinirana v razne karo in pepita vzorce vseh velikosti, črno-zlata pa prevladuje med dolgimi, elegantnimi večernimi oblekami. Letošnji Modni Bazar je bil torej s predstavljenimi modeli in z odlično scenografijo spet prava paša za oči. Vam, drage bralke in bralci, pa os-tane, da se zapodite v eno od mnogih ljubljanskih trgovin in butikov ter sc opremite z vsem naštetim, kar boste nujno potrebovali, če nameravate v leto '92 vkorakati z ramo ob rami z Novo Modo. Če pa v tem pred-novoletnem času nimate ravno časa (beri: denarja) za pohajkovanje po trgovinah, se lahko za začetekzapodite tudi v omaro svoje mame, privlečete na dan kakšen star preozek karirast kos-tim in ga poživite z rdečo rutico in nogavicami. Za prvo silo bo že. I.G. Uj KODIFIKACJA EZOTERICNE TRADICIJE VZHODAIN ZAHODA Rene Guenon: KRALJ SVETA (Le Roi du Monde), Peter Amalietti (samozaložba), Ljubljana, 1991. Rene Guenon je skupaj z Juliusom Evolo in Aleistrom Crowleyem eden od treh velikih evropskih raziskovalcev ezoterične »primordialne tradicije« v 20. stoletju. Od teh treh osebnosti je bil kolikor toliko ustrezne predstavitve (tako glede na obseg in število prevedenih del kot na njihovo kvaliteto in pomembnost) v našem »okultnem podzemlju« doslej deležen edinole Crovyley. Najprej ga je v začetku 80-ih let plasiral krog okoli Živorada Slavinskega in Društva psihotronikov, tetn pa so se prav kmalu začeli pridruževati močno aktivni in vse bolj številni jugoslovanski člani ter simpatizerji reda O.T.O. V samozaložbi so tako izšli prevodi nekaterih temeljnih Crowleyevih del, večina v srbskem ali hrvatskemjeziku,nekajpajebilotudislovenskihprevodov. Guenon je bil vse do nedavnega pri nas tako rekoč popol-noma neznan, nato pa je bila 1.1987 pod okriljem časopisa Gradac (Čačak) objavljena prva tematska zbirka njegovih del, z naslovom MRAČNO DOB A, ki jih je tzbral in zanje napisal predgovor »zadnji jugoslovanski Hiperborejec« Dragoš Kalajič. Dve leti zatem je v zbirki Sfairos (Beograd) izšla še Velika trijada (LagrandeTriade), zadnje delo, kiga je Guenon sam napisal in izdal (kasnejše knjige so razni uredniki zbrali šele po njegovi smrti). Istega leta je v reviji Kulture istoka št. 21 izšlo tudi, v tej zvezi nadvse zanimivo, razmišljanje Vlada Šestana na temo avtentičnosti/regular-nosti iniciacije v ezoterični tradiciji, z naslovom Ezoterija istoka i Rene Genon. Julius Evola, čigar dela so cenjna tudi v določenih antropoloških krogih (posebno rad ga je citiral Mircea Eliade), pa še vedno čaka, da bo prevod kake od njegovih fascinantnih knjig ugledal luč dneva na naših tleh. L. 1981 je bil v okviru zbornika Goropadni eros (Biblioteka »Erotikon«, Prosveta, Beograd) objavljen njegov esej Seks u oblasti inicijacija i magije in kolikor vem, je to edino njegoVobesedilo, kijebilo do danes prevedeno in objavljeno v katerem od jezikov z ozemlja bivše Jugoslavije. Kdor se je skušal resneje poglabljati v Crowleyevo ezoterično izročilo na eni ter na Gučnonovo in Evolino na drugi strani, mu ni moglo uiti, da je videti, kot bi dejansko šlo za dva iniciatična tokova, ki sta si medsebojno nekako vzporedna in »ločena«; tule o tem ni možna obširnejša razprava, zdi pa se, da V. Šestan (gl. zgoraj) morda niti ni daleč od resnice, ko govori o iniciacijah »različnega hierar-hičnega ranga«. Z Amaliettijevo objavo Riplove Sabeanske trilogi je smo Slovenci dobili »eklektično-komparativno in-terpretacijo številnih sistemov Vzhoda in Zahoda«, ki pa obenem - kar je v našem kontekstu še posebej zanimivo -vključuje svojevrstno sintezo Crowleyevih, Gučnonovih in Evolovih naukov in kaže, da bi ti lahko bili kompatibilni. Peter AmaliettijeGuenonovega Kralja sveta uvrstil v zbirko OrdoRosae Mysticae in ga s tem tudi že ustrezno umestnil (to delo spada v študijsko literaturo pripravljalne skupine za IV. Operacijo O.R.M.). Gre za knjigo iz zrelega Guenonovega obdobja in najbolj jo bodo znali ceniti iskalci »ključev«, ki odpirajo vrata groze, s čisto eksoteričnega vidika pa mora na vsakega religiologa narediti vtis resnično enciklopedično poznavanje tega področja s straniavtorja, ki sicer nikoli ni skrival prezira do t.i. »knjižne erudicije«. Posebno pozornost si zasluži tudi spremna beseda, kjer Vfado Dekleva Guenonove ugotovitve aplicira na slovensko ljudsko izročilo. Igor Kernel ONKRAJ KAOSAIN REDA James Gleick, KAOS, Rojstvo nove znanosti, poslovenil Samo Kuščer, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1991. Razumevanje kompleksnosti stvarstva, narave okoli nas. Razbrazdanost, grobost, hrapavost, nagubanost, cik-cak, razlomljenost, z(a)vitost, umazanija, zavozlanost, prepletenost Viharnost in vihravost, nered, kolebanja, nihanja. Migljajoče zgradbe dovršenih pod(r)obnosti niso zgolj lepotne napake klasičnih oblik evklidske geometrije. Prevzetni razsvetljenski Stvarnik Razum si je domišljal, da lahko zgnete mehanicističnL svet, ki bi ga pognal za vse večne čase in v katerem bi bili, po detertninizmu fizikalnih zakonov,vsikasnejšiposeginepotrebni. Bivajočenapreduje po nezmotljivi trast njegove prizemljene, intelektualizirane Previdnosti. Znotraj tako pogruntanega idealnega znanstvenega sveta je mogoče urejenost zlahka izločiti iz konf uznega okolja. Nevvton je bil prepričan, da je dogajanje na Zemlji določljivo, da se giblje po trdnih, napovedljivih pravilih. V osrčju take filozofije znanosti je utripala pred-postavka, da vsaj okvirnb poznavanje začetnih pogojev in naravnih zakonitosti že zadostuje za izračun približnega razvoja sistema. Laplace si je v tipično deistični maniri zamislil Um, ki bi v eni formuli združil hkrati gibanja največjih teles v vesolju in najlažjih atomov; popolno, deter-ministično predvidljivost. Paradigmatske revolucije 20. stoletja so taka naziranja »zresnila«, jih postavila v razpon spremenljivih dimenzij Zemlje, v nepojenljiv vrvež resničnega, nelaboratorijskega življenja. Ideja relativnosti se je znebila newtonovske iluzije absolutnega prostora in časa; kvantna teorija sanj o popol-noma natančni izmerljtvosti. Tretji veliki prelom, ki se je zaostril posebej v zadnjih 10 do 15 letih, je fenomen razis-kovanja kaosa. Ta presega domet»nelinearnih raziskav« ali študij »dinamičnih sistemov«, saj predstavlja pravo, mrzlično iskanje poti skozi (ne)red. Zapustiti je treba najstarejši kliše znanosti, iskanje kozmosa znotraj kaosa, in slednjega dopustiti oz. ga vzeti takšnega, kakršen je, nez-likanega, ustrezajočega naravni večplastnosti in (ne)urejenosti. Tisto, kar je generacijam raz-umnikov predstavljalo uganko, celo moro - blodnost obstoječega, se sedaj legitimira kot veda o globalni naravi, ki oklesti nasilno postavljene ločnice med disciplinami. Dandanes je kaos vzdevek za eksponentno razvijajoče se gibanje, ki preoblikuje samo tvarino znanstvenega sveta, njen oholi redukcionizem. Bistven postane proces, ne pa stanje; postajanje, ne pa obstajanje. Z neslutenim razvojem računalniške tehnologije so se pojavile posebne metode in vrste graf ičnih podob, slik, ki ponazarjajo fantastično (in) nežno strukturo, skrito pod zapletenostjo. Kaos se tako pokaže povsod; v slučajnosti(h) in kompleksnosti(h), med nazobčanimi robovi in nena(va)dnitni skoki. Dosedanje prognoze prihodnjih pojavov so nujno neustrezne, saj se je izkazalo, da lahko tudi drobne, na začetku navidez nepomembne razlike, pos-tanejo na koncu ogromne. To je tako imenovani »metuljni pojav«, občutljivost za začetne pogoje, oziroma, kot se je slikovito izrazil eden izmed citiranih protagonistov, kot da bi hodili skozi labirint, katerega stene se z vsakim korakom prerazporedijo. Ceprav je knjiga pisana znotraj naravoslov-nega polja, J. Gleick je namreč znanstveni urednik in novinar The New York Times-a, sili proti vsem vitalnim področjem sodobnega načina razmišljanja. Ze I. Prigogine je zahteval »novo zvezo« s svetom, ki bi se odražala v »poetičnem prisluškovanju« narave; človek naj bi se prek novega koncepta znanosti vrnil k njej kot k physis, os-vobojen tujstva. Signal in glasba, dosežka civilizacije, bi se tako ubrano ujela z naravnostjo šuma. Mi^a Velikonja KAKO MISLITIAMERIKO? Aleš Debeljak: Temno nebo Amerike, Založba Obzorja, Maribor 1991. Kako danes misliti Ameriko, najhitreje spreminjajočo se civilizacijo sodobnega sveta, kako idealizirano podobo sožitja številnih kultur, ki jih od svojega nastanka naprej vsrkava ta prostrana dežela, prevesti v jezik, v katerem bo primerljiva z evropsko relativno nespremenljivostjo kultur-nih in vrednostnih obrazcev? Če že stoletja govorimo o nemški, francoski in še o kateri evropski kulturi, kaj potem razumeti pod pojmom ameriška kultura? Resnica je verjetno daleč od tega, kar se nam kot resnično vsiljuje preko televizijskih ekranov in kar nam zapoveduje korporativni tisk; še posebej če upoštevamo dejstvo, da je resnico vedno treba iskati med vrsticami. Kako prodreti pod gosto površino, ki jo v ameriški družbi predstavljajo sredstva množičnega obveščanja, posebej pa televizija, ki je v letih po vojni popolnoma spremenila stil življenja povprečnega Američana, preko satelitov pa virus »american way of life« počasi, a vztrajno, prodira tudi na staro celino. Z razvojem televizije je vzporedno potekal proces pasivizacije množičnega občin-stva, katerega edini napor postaja pritiskanje na gumbe daljinskega upravljalca. Za vse ostalo poskrbi »škatla psev- doresničnosti« (Joe Carducci) - usmerja gledalčeve želje, določa njegove potrebe, opredeljuje celo njegovo mišljenje. Za vso bliščavostjo propagandnih sporočil pa se skriva Amerika, ki ni nič drugega kot popačena slika TV ekrana. Amerika, kakršno živijobrezdomci, ki preplavljajo pločnike velemest, kakršno živijo ostali neasimiliranci, potisnjeni na rob družbe ali pa morda čezenj, kakršno živijo intelektualci. O teh prezrtih oziroma zamolčanih vidikih ameriške kul-ture razmišlja Aleš Debeljak v svoji knjigi, ki je pod nas-lovom Temno nebo Amerike izšla pri mariborski založbi Obzorja v zbirki Znamenja, z letnico 1991. V osmih esejih nam avtor posreduje svoja razmišljanja o »deželi tisočerih možnosti«, kakršno je doživel v času svojega podiplomskega študija. Pisati o Atneriki je pravzaprav težka in ambiciozna, morda celo nemogoča naloga, kot praviDebeljak.Našaodmaknjenostodameriškekulturenas sili, da si predstavo o njej gradimo na osnovi tega, kar nam posredujejo sredstva množičnega obveščanja, zato so toliko bolj dobrodošla razmišljanja, kot je pričujoče. Navsezadnje nam tudi avtor sam pravi, da je knjiga pisana z željo, da bi v njej »našli več snovi za miselno hrano, kot je to navada pri impresionističnih beležkah, in manj študioznega dolgčasa«. Knjiga pa je zanimiva predvsem zaradi tega, ker je avtorju slednje tudi uspelo. LjubicaRodošek Peter Weiss: Noč gostov (režija: Vito Taufer, Slovensko Mladinsko gledališče, premiera 22.11.1991) Najbrž Mladinsko gledališče ni imelo v mislih nikakršnega prav posebnega razloga, ko je na svojo teatrsko stojnico postavilo Noč gostov Petra Weissa, v skoraj identični teamski zasedbi kot leta 1985 v Gleju. Ta umorov in krvi polna pravljična grozljtvka je pač vedno znova aktualna v toliko, kolikor smo pripravljeni priznati, da je zavest o neprestanem porazu na vseh frontah medčloveških koor-dinat postala stalni, integralni del tegale obskurnega sveta in časa, v katerem po priliki razmer in bržkone čisto bizar-nih slučajev prebivamo. Če smo, kot se vsaj zdi, preživeli smrt Boga in stoletje staro, grozeče apokaliptično napoved o koncu vseh mogočih zadevščin, tja od čiste fizike do prevzvišene metafizike, potem teatrski komad, ki je imel ob svojem nastanku Leta 1963 zelo politično (Levičarsko) angažirani naboj, učinkuje danes slejkoprej bolj kot doku-ment poučno- političnega»dramoleta«. Ta pa po sili razmer, ki so se med tem že radikalno spremenile, ne obvladuje več sveta zunaj sebe in je kot tak »omejen« na svoje dramsko življenje. In ker je gledališče kljub vsemu in najpoprej predvsem fikcija, torej posvečeni prostor iluzije, pa naj le-ta odseva karkoli že, postane manihejsko bojišče temnih in svetlih moči v Noči gostov, kjer med dobrim in zlim ne obstajajo več nikakršna kvalitetna, vrednostna nasprotja, okvir, ki se ponuja prav za teatrsko pred-stavo. Tako vstopimo na prizorišče živahnega podeželskega sejmišča, kjer ob kokakoli in pokovki strmimo v nenavadno brutalnost in grobost sarkastično predemenzioniranih človeških tipov, kise ubijajo vse povprek in predvsem brez razloga: domovanje zakonske idile okupira terorist brez razloga, ki ga potem zapelje skrivnostna pripoved o dom-nevnem familijarnem zakladu. Medtem, ko se mora ponj napotiti oče, si družina buri domišljijo z zgodbicami o tem, kako bi umorili nosilca tega psihičnega masakriranja. Nenadoma se pojavi rešitelj angelskega obličja, ki pa v fanatičnem zanosu spregleda svojo zmoto in pokonča vračajočega se družinskega poglavarja. Nič bolje se ne godi materi, za f inale pa se potolčeta med seboj tudi oba ekstrem-na principa. Otroka, ki še ždita v nedolžni otroški pripravljalnici, mali šoli življenja, pri VVeissu sicer pobeg-neta strašljivi resnici vsakdanjika in preživita ves ta psihopatski nesmisel, vendar pa je več kot jasno, da sta danes nujno umorjena tudi onadva. Vendar se režiser ni namenil aktualizirati, zaostriti že takobrezizhodnoWeissovo»slikovitodružinskogrozljivko v tekočih verzih«, temveč je to krvavo bajko ponovno predstavil kot »moritat«, v stilu »sejmarsko« pripovedovanih otroških izštevank in grozljivih, pa tudi fantastičnih »balad«, kjer pa utnanjkajo vse ostale žonglersko-sejemske dogodivščine in raznovrstne, živopisne, malodane spektakelske stojnice, ki bi pričarale svet, ko so se teatri vozili naokoli v razmajanih vozovih in strašili ter zabavali občestvo s svojo burno, »delikventno« domišljijo. Tauf er sicer naravnost režijsko paradira v nad vse živah-nem in preciznem gledališkem jeziku, kjer so mu v veliko pomoč mojstrski prevod Vena Tauferja, pa tudi vseh šest briljantnih igralcev (Sandi Pavlin, JožefRopoša, Mojca Parlljič, Uroš Maček, Pavle Ravnohrib in Ivan Rupnik), ki jih stvar več kot očitno zabava. A znotraj teatrskega sveta ostaja Noč gostov pref injeno predelan, izdelan kliše, ki poln situacijske komike,duhovitega maskenbala, grotesknega pretiravanja, številnih nadvsedopadljivih besednih zapetljajev in songov izpričuje to »črno komedijo« slastno nihilistčne norosti in shizofrenije vsakdana. Gre za teatrski štikeljc, ki ga bo z veseljem hodila gledati mladina. Kar pa, da ne bo pomote, nikakor ni nujno slabo. Na to se lahko zanesete. Ženja Leiler rri c: art AMERICAN UFESTYLE, WHATEVER Severna Amerika (še posebej ZDA) je pravzaprav civilizacijski in kultur-ni podaljšek Evrope, kateremu je zaradi hitrega razvoja liberalizma prvemu uspelo ustvariti visoko razvito in-dustrijsko in potrošniško družbo. V takšni družbi je mogoče proizvod uspešno prodajati le ob močni propagandni podpori, ker pa se je v Ameriki (menda) izoblikoval specifičen stil življenja, je zelo pomembna kom-ponenta vsake reklame ravno American way of life. Propagandni spot ali oglas ne reklamira le proizvoda, ampak tudi izdelku primeren način življenja. Z vse večjim raz-vojem komunikacijskih teh-nologij in z večanjem med-kontinentalne trgovinske menjave pa je reklamiranje ameriškega življenjskega stila vse manj namenjeno Američanom. TarČa propagande postajajo prebivalci drugih kontinen-tov (Evrope in Azije), raz-novrstnost propagandnih medijev pa sega od časopis-nih in TV reklam do filma in literature. COCA-COLA & BURGER KING Neglede na geografsko razkropljenost recipientov reklam obstajajo vsaj tri ciljne skupine. V prvo sodijo najmlajši potrošniki, ki si Ameriko predstavljajo kot deželo Dis-neylanda in druge zabave. Njim propagandni stroj namenja največ pozornosti, saj najnovejše tržne razis-kave dokazujejo, da so najzvestejši potrošniki ravno pripadniki »bratpack« generacije, ki pokupijo (seveda posred-no preko svojih staršev) enormne količine rolk, računalniških igric ter hi-fi in video proizvodov. V drugo skupino sodijo predvsem najstniki, ki so prepričani, da se jim bodo prsata kalifornijska dekleta kar klanjala, ko (če) sebodo na plažo pripel-jali s Harley-Davidsonom (da o srkanju kokakole in »petstoenkah« sploh ne govorimo). Reklame, namenjene tej ciljni skupini, dopuščajo določeno mero uporništva, kar ni rezultat dobrohot-nosti sicer puritanskih odraslih, pač pa služi čim večji popularnosti (in s tem prodaji) proizvoda. Tretji skupini pa so namenjene predvsem reklame, ki jih je mogoče ITIS Ifaj imajo skupnega George m\^Bush, David Lynch, Bart Simpson in LevVs? Ne, niso v sorodu, pač pa vsi uspešno predstavljajo ' ameriški stil življenja. videti (tudi pri nas) na ameriškem satelitskem programu Lifestyle. Le-te reklamirajo različne hišne pripomočke in čistila. Zato niso podkrepljene z od-mevnim reklamnim spotom, ki je zanimiv za mladostnike, pač pa so to polurni (sicer obupno dolgočasni) prikazi učinkovitosti proizvodov. Ljudje z ličnimi vrstnimi hišicami in urejenimi zelenicami se pač želijo prepričati o efikasnosti reklamiranih proizvodov. LYNCH & KING Očitno sta tudi ameriška TV kultura (tudi film) in literatura idealna medija za propagiranje ameriškega življenjskega stila. Cela kopica filmov, TV nanizank in beletrističnih proiz-vodov višje ali nižje kvalitete vsebuje »propagandne« elemente. Idealen primer je Tzvin Peaks. Navadno ameriško mestece, ki se nahaja menda nekje bogu za hrbtom v Skalnem gorovju in kjer nič ne moti mirnega in utečenega (sicer malce rovtarskega) življenja. Ljudje se spoštujejo med seboj (pa tudi če se ne, o tem molčijo), žaga v mestu uspešno pos-luje in prebivalci so zadovoljni. Toda zgodi se umor, ki poruši ustaljen ritem mesta. Zaga pogori, še nekaj meščanov je ubitih. V mesto se naseli strah. Toda FBI detektiv Dale Cooper (beri: David Lynch) nam postreže z odgovorom: Vsega so krivi duhovi. Torej, vse, kar nasprotuje ustaljenosti ameriškega življenja, je čudno, iztirjeno (tako kot Bob) in je nekaj kar-ni-od-tu. Do podobnih zaključkov prihaja tudi Stephen King, ki je sicer (tako kot Lynch) kvaliteten proizvod ameriške potrošniške družbe, je pa tudi njen uspešen »propagandist«. Vzroke za iztirjenje ameriške vsakdanjosti poišče v bolezni (Cujo) ali magiji (Mačje pokopališče in Hujšaj!), za razliko od Lyncha pa odkrije tudi izvor magije. V Mačjem pokopališču so njen izvor Indijanci (oziroma njihovo pokopališče), v Hujšaj! pa Cigani. Torej je mogoče sklepati, da je ameriški stil življenja (in njegova utečenost) nekaj nevpra-šljivega in samoumevnega, tisto, kar mu nasprotuje in mu odreka veljavo, pa je tuje, bolno in nenormalno. HOMER & BART Ob poplavi neokusnih in patetičnih nadaljevank in nanizank tipa Alfm. Full House pa led drugačnosti prebijajo animirani Simpsonovi. V ZDA jih vrtijo že precej časa in tudi na lestvici gledanosti kotirajo visoko. Zakaj? Zato, ker predstavljajo (pravo in ne filmsko) povprečno ameriško družino. Homer je zaposlen v nuklearni elektrarni (o tem, da neprestano riga, sploh ni potrebno izgubljati besed), Marge je neumna gospodinja, otroci pa nimajo nikakršnega odnosa do staršev (Bart še posebej prednjači v tem). Zaradi hipok-rizije preprostosti se povprečna ameriška družina dosti raje poistoveti s Tannerjevimi (kosmatemu Melmačanu navkljub) kot pa s Simpsoni. In ravno tu je catch. Simpsoni uspešno rušijo mit o TV načinu življenja in nam postrežejo z »more real American way of living«. Gregor Kozovinc NAGRADNA KRIŽANKA Med pravilno rešenimi križankami, ki bodo v uredništvo prispele do 18.decembra, bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli po eno knjigo založbe Emonica Pismo iz Casablance Satisfaction (I can get no) And I try, and I try, and I try, but I can get no, no, no, no, no,... (Miha Jager) Velike reči se godijo, ljube bralke in dragi bralci! Svetovnega komunizma bo ravnokar konec in, kakšno naključje, Jugoslavije tudi. Ko se naslednjič vidimo, bo Slovenija že priznana država. Kakšno olajšanje! Zato je tudi prav, da se še zadnjič ozremo na stare dobre komunistične čase in tiste, ki so te čase gor držali: komuniste. Lahko je reči, pa kaj, ko se že pri definiciji besede »komunist« v grlu kost zatakne. Nekoč so tako imenovali borce za pravice delavcev in kmetov, nato tiste, ki so komunizem hvalili ali bili vsaj tiho in na kocu tiste, ki so izgledali vsaj malo krivi za vse te blazne zablode. In tako se na koncu zdi, kot da so že tudi izumrli. Pa niso! Le nastopajo bolj prefinjeno in si nadevajo druge titule. Ostane pa hvalabogu vsaj nekaj, kar je nesporno: pravi komunist je tisto prase, ki po dolgem času zleze h koritu in že misli, da lahko serje komur in kakor ga je volja. Ce se pri tem poslužuje še kakšnih demagoških prijemov, populizma in kazalca, gre takorekoč za kapitalen primerek takšnega fosila. Njegov glavni motiv je seveda destrukcija, za kakršnokoli ceno, ki združena s povprečnim slovenskim karakterjem (če meni krava crkne, naj tudi sosedu) izdaja pravega komunista. Ce mu rečete komunist, bo seveda užaljen, če ga spregledate, pa vsaj paničen. Morale nima in je maščevalen kot hudič. Najraje se seveda masčuje tistim, ki so mu vsaj malo pomagali h koritu, ker ga srbi rit, da mu ne bi pomagali tudi stran. če se ustraši, da so ga odkrili z roko v žaklju, bo brž pokazal na koga, ki bi tudi utegnil imeti roko v kakšnem. Zanj je žakelj žakelj, ne loči tujih od lastnih in zanj je sumljiv vsak, ki ima bolj polno pest od njega samega. Kot pravovernemu destruktivcu mu ni pomembno, kako je pest postala polna, važno, da je polna, in že je sumljiva, kaj sumljiva, kar kriva naj bo. Takšen je torej naš komunist. Žival še zmeraj ni tako redka, da bi )o bilo potrebno zaščititi kot kakšne bele medvede in bi jih lahko nato po živalskih vrtovih kazali otrokom. Pri živalih se seveda zmeraj vprašamo tri stvari: kje živi, ali grize in če je užitna kot zrezek. No, pa se dajmo še za to razpaslo vrsto vprašati ta tri vprašanja. Živi povsod! V vsaki hiši se najde kakšen, ki ponavadi okuži še koga. Razmnožuje se verbalno, ostale metode omenja samo v pravljicah, ki jih tako rad pripoveduje. Grize? Da, grize. Ima zobe, ta boljši celo kakšno pištolo, ponavadi službeno. Velja se torej držati varnostne razdalje, ker ne ve, kako jo je treba uporabljati. Ponavadi se mu sicer zatakne metek v cevi, toda buče le ne gre postavljati pred cev. Lahko se mu kdaj tudi posreči. Ali je užiten? Kakor za koga. Za človeka gotovo ne. Požre in prebavi ga na primer plavž, če je seveda dovolj zagret. Sedaj ostane samo še to, da povem kak konkreten primer. O, to pa ne! Kajti nič ni varno pred bedaki. In da ne bo vse skupaj tako brezupno: slejkoprej jih okolica spregleda in takrat se jim njihovi zavezniki odpovejo prvi. Umrejo ponavadi v mukah, cvrejo pa se v peklu. Ali ste, ljube bralke in dragi bralci, kakšnega sedaj le prepoznali? Potem moj trud ni bil zaman. Za konec vam podarim samo še učinkovit recept: kot vampirji česna in križa se oni bojijo konstruktivnih in sposob-nih ljudi, še posebej takšnih, ki jim odkritost ni preveč tuja. Dovolj? Pripravljeni, pozor, zdaj! Sezona odprtega lova na komuniste se je končno le pričela! Pa lep pozdrav in lahek plen vam želim! V Ljubljani, 5. decembra 1991 Vaš Hamfri Bogart P.s. Avtorja refrena iz podnaslova smo za primer prav po komunistično poslovenili. Tako so komunisti po vojni namreč preimenovali vse predstavnike italijanske in nemške narodnosti, ki so po »osvobodit-vi« ostali v Sloveniji. Poklicali so jih na občino, kot na primer mojo znanko Anho Bossi in jo obvestili, da se od danes piše pač Ana Božič. Takšen je bil komunizem. Vrag ga pocitraj! Ta riba bere Tribuno!