NOVEMBER
14	C.Jozafat ©
15	P Albert Vel. 2K Hi S (jcrtruda
17	N 27. pobink.
18	P Posvee. cerkev
19	T Elizabeta
20	S Feliks
21	C Dar. preč.M.D.
22	P Cecilija ££ C
23	S Klemen__
24	N 28. pobink.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST X AMERIKI
Geilo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do image]
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJEN1H DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STEV. (NO.) 221.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 16. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 16, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX.
"Popolen sporazum" z Rusijo, pravijo naziji
Po dolgih konferencah s Hitlerjem in dragimi naziji se Molotov v četrtek vrnil v Moskvo. — Po vda rja* se, da se je dosegel sporazum. — Rezultat razgovorov se kmalu pokaže.
Berlin, Nemčija. — Načelnik sovjetske vlade, Molotov, se je po dva dni trajajočem obisku v Berlinu odpeljal s svojimi 32. spremljevalci od tukaj v četrtek dopoldne s posebnim vlakom na povratek v Moskvo. Kmalu po njegovem odhodu je izdala nazijska vlada uradno objavo o pogajanjih, ki so se vodila s sovjetskim predstavnikom, in v njej se povdarja, da se je dosegel sporazum v vseh važnih vprašanjih. Objava se glasi:
"Tekom svojega bivanja v Berlinu, 12. in 13. novembra, je V. M. Molotov, načelnik sovjetskih ljudskih komisarjev in tujezemski minister sovjetske unije, imel konferenco s Fiihrerjem in državnim mini-strorrt za zon. zadeve, von Ribbentropom. Izmenjava mnenj se je izvršila v ozračju medsebojnega zaupanju in je vodila do sporazuma v vseh važnih vprašanjih v interesu Nemčije in sovjetske unije."
Kakor razvidno, je objava po vseh pravilih uradno suhoparna in ne pove ničesar. Da se more vsaj približno ugotoviti, kaj se je govorilo v konferencah, se morajo vzeti v poštev pičle izjave raznih o-:*eb, ki stoje v stikih z vlado. Iz teh izjav se povzema, da se je predvsem izgotovil načrt za svetovno zvezo proti Angliji, v kateri imajo igrati vodilno vlogo Nemčija,, Italija, Rusija in Japonska. Iz te zveze bi se po vojni izcimil nekak
medkontinentalni mirovni sistem pod vodstvom istih štirih velesil.
To bi bil načrt v glavnih potezah. Na konferencah pa so se gotovo temeljito obdelavale tudi podrobnosti, kajti Molotov je imel skupno celih šest ur razgovorov s Hitlerjem, z drugimi nazijskimi voditelji pa še znatno več. Tako se je rnoral najbrž sestaviti natančen program, na kak način lbi se mogla Anglija čimprej premagati.
Pričakovati je, da se bodo pokazale posledice teh razgovorov v prav kratkem času, in sicer v obnovljeni bojni aktivnosti obeh držav osišča, dočim bo Rusija še v naprej ohranila napram njima svojo prijateljsko nevtralnost. Nemčija se je za to obnovljeno aktivnost z vnemo pripravljala celi čas po padcu Francije. Kakor se trdi, se je število moštva v njeni armadi zvišalo od tedaj do 60 odstotkov in moštvo se dan na dan temeljito uri. Razumljivo je, da so se sorazmerno s tem nakupičile tudi zaloge vojnega materija-la, da je zdaj vse pripravljeno za odločilni udarec.
Kam bo naperjen ta udarec, je pa popolna tajnost. Nekateri so mnenja, da se bo glavna aktivnost otvorila o-krog Sredozemlja, dočim drugi izražajo verjetnost, da bo podvzela Nemčija riskantni napad naravnost na osrčje britanskega imperija, na Angljjo samo.
Veliko zborovanje
katol. dobrodelja
Chicago, 111. — Tekom teh dni, pričenši v petek, se vrše v tukajšnjem mestu važna zborovanja za pomoč katoliškemu dobrodelju širom Amerike. Konference se bodo nadaljevale do prihodnje srede.
Prvo zborovanje je otvorilo v petek okrog 230 duhovnikov, katerim je poverjeno vodstvo katol. dobrodelja v 114 škofijah in edinicah, dočim se jt v soboto zbralo k posvetovanju več sto nun iz različnih redov, kateri posvečajo svoje delo v pomoč človeštvu pod vodstvom društva sv. Vincen-cija Pavlanskega. Pri obeh zborovanjih je obljubilo svojo navzočnost 16 nadškofov in GO škofov.
Tekom teh dni bodo zboro-valci obiskali razne javne zavode po mestu, kakor sirotišnice, industrijske in druge šole, otroška zavetišča, zavode za zapuščene in stare.
Zborovanja v petek in v so-soto so bila le nekaka predpriprava za glavne konference, ki se otvore v nedeljo, in sicer s slovesno pontifikalno mašo, kater«^ bo daroval v Holy Name katedrali tukajšnji nadškof Stritch.
-o-
SVARI PRED VSTOPOM
AMERIKE V VOJNO Chicago, 111. — Tistim, ki so odločno proti temu, da bi se Amerika dejansko vmešavala v sedanjo vojno, se je pridru žil tudi pom. dekan na Loyola univerzi, dr. P. Kiniery. V govoru, ki ga je imel v sredo, je svaril Ameriko, naj se pazi pred propagando intervenci-jonistov. Dejal je, da doslej ni mogel najti še nobenega zgo dovinarja.ki bi potrdil trditve da je ameriška svoboda odvis na od britanske mornarice Hitler, je dejal, ni mogel nit Kanala še prekoračiti.
ŠTEVILNE ŽRTVE VIHARJEV IN MRAZA
Vremensko neurje, viharji, ki so divjali preko ameriškega kontinenta v ponedeljek in v torek, ter njim sledeči mraz, je zahtevalo znatno višje število žrtev, kakor se je moglo sprva ugotoviti. Skupno se je zdaj dognalo, da je v teh ne-prilikah izgubilo življenje 157 oseb. Največ smrtnih ponesrečencev je bilo na Velikih jezerih, zlasti na Michiganskem jezeru, ko je vihar potopil več manjših in dve veliki tovorni ladji; samo na teh dveh zadnjih je prišlo ob življenje 57 ljudi. Naravnost nadčloveških naporov pa je bilo treba, da je obrežna straža rešila 18 mož tovornega parnika Novd-tioc, kateri so se oklepali skozi 36 ur razbitega parnika; divji valovi so izjalovili ponovne in ponovne poizkuse reševalcem, da bi se približali ponesrečencem. Takorekoč v zadnjem trenotku se jim je to končno posrečilo, kajti kmalu nato je ladja treščila ob čeri in se preklala na dvoje. — Med smrlnifRi ponesrečenci je bilo tudi 31 lovcev, ki so v naglo nastoplem mrazu zmrznili na raznih samotnih krajih.
-o-
MUZIKA ZA NIKEL PROTI ZAKONITA
Chicago, 111. — Tukajšnje policijsko ravnateljstvo je v sredo objavilo, da bo nastopilo proti muzikalnim avtomatom, ki jih uporabljajo številni saluni v mestu in, ki igrajo rekorde za nikel. Te "bokse" so protipostavne, ' pravi policija, kajti mestni zakon prepoveduje vsako zabavno sredstvo v javnih lokalih, ki obratuje za denar. Iti bo morala tudi najnovejša iznajdba v teh avtomatih, namreč taki, ki "govore." Iz centrale jih namreč obratuje ženska, ki se po telefonu razgovarja s tistim, ki vrže denar v avtomat. Avtomate ima v obratu unija električnih delavcev, ki bo najbrž vložila priziv proti tej odred bi.
-o-
FRANCIJA PODRŽAVLJA INDUSTRIJO
Vichy, Francija. — V reorganizaciji francoske industrije po nazijskem vzorcu se je napravil nadaljnji korak, o je vlada zadnjo sredo objavila, da se je postavilo pod vladno upravo pet glavnih francoskih industiij. Kontrolo nad njimi bodo imeli posebni odbori, imenovani od viade. Od industrij, ki so prizadete, je med glavnimi jeklarska.
-o-
NAMENOMA SE BODO DALI ARETIRATI Bomba j, Indija. — Okrog 1,500 članov Gandhi j e v e stranke nacijonalistov bo po naročilu stranke namenoma in premišljeno izvvšilo civilno nepokorščino proti angleškim vojnim odredbam, da bodo aretirani. S tem namerava stranka javno pokazati odpor proti Angliji in njenim poiz kusom, da Indijo s silo prido bi za sodelovanje v vojni.
Otvorili napade na
celi albanski fronti
konjeniškimi in gorskimi četami vrgli Grki Italijane iz njih bojnih linij. — Italija pošilja vojaštvo od jugoslovanske meje proti Grčiji.	*
KRIZEMJVETA
—	Berlin, Nemčija. — V sredo ponoči so prileteli nad Berlin a n g 1 e š k i aeroplani kmalu potem, ko sta Hitler in Molotov končala svoj štiri ure trajajoči razgovor. Bombe pa so metali, kakor pravi poročilo, brez vsakega cilja, in sicer v glavnem v predmestjih.
—	Vichy, Francija. — Za četrtek je bila sklicana neka nujna seja francoske vlade. Tudi v sredo je bilo sklicano nepričakovano zasedanje. Kaj je vzrok tej nujnosti in kake važno stvari se obravnavajo, se ni objavilo.
—	Bukarešta, Rumunija. — Nova vrsta potresnih sunkov se je pojavila v sredo v tem mestu, ki pa niso bili resni. Ker bo zdaj veliko dela za preobnovo dežele po potresu, se je odložil ypoklic k vojakom tisočerih 21 let starih fantov, ki bi drugače morali oditi 20. novembra.
-o-
NAZIJI ZANIKAJO IZGUBO BREMENA
New York, N. Y. — Potom nemškega radio se je v sredo uradno zanikala vest, da je bila nemška ladja Bremen potopljena ob danski obali. Ta vest se je razširila, ko je neka danska družina v San Francis-
Atene, Grčija. — Povrhu tega, da je doslej uspešno odbila vse napade Italijanov, pa je ta četrtek grška armada celo sama podvzela ofenzivo. Kakor trdijo poročija od meje, je otvorila napade na celi albanski fronti, dolgi 125 milj. •
Pri napadu stoje na čelu grške konjeniške brigade, katerim uspešno pomagajo gorske čete in pehota. V nekem odseku. severozapadno od mesta Janina, so bili Italijani vrženi iz svojih prvih obrambnih linij ter se pod pritiskom grške konjenice stalno umikajo. Is-tpčasno sodeluje z Grki angleška zračna sila, katera napada albansko obrežje.
Neko poročilo trdi. <,; v Četrtek Italija premikala svoje čete od jugoslovanske meje ter jih pošiljala na jug na grško fronto. Domneva se, da je angleški napad na pristanišče Taranto, pri katerem je bilo, kot se trcli, potopljenih več ladij, spravil italijansko prevozno službo tako iz reda, da se sploh ni moglo pošiljati o,Učenje iz Italije same. Pri svojih napadah so dobili Grki na stotine italijanskih vojakov v vojno ujetništvo.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA
iz tis&goslavijm
Trije prevejanci ociganili lahkovernega dolenjskega kmeta za 20.000 dinarjev. — Drzna tatinska družba, ki je strahovala vse Dolenje Posavje, pod ključem. — Smrtna kosa. — Še drage vesti.
co dobila poročilo z
v pismu Danske.
tozadevno
Slovenski misijonar Simon Lampe umri
Te dni je prispelo poročilo iz Minnesote, da je zadnji ponedeljek . preminul slovenski misijonar med Indijanci in zlatomašnik, Rev. Simon Lampe, OSB. llmrl je v Bemidji bolnišnici, nedaleč od svoje misijonske postaje Redlake, Minn.
S tem se je poslovil od anre-iške Slovenije eden najstarej-ih njenih duhovnikov. Pokojni je bil namreč rojen 5. dec. 865, in sicer na Brezovici pri .jubljani. Prihodnji mesec b ore j dosegel starost 75 let Slan ica od njega sta le h Re.v. Ciril Zupan in Msgr. A Rezek.
Father Lampe je prispel \ Ameriko leta 1883, in sicer .v pokojnim Rev. Buhom. Stopil je v benediktinski red, kjer je nadaljeval študije za duhov-ski stan, s katerimi se je bavil že prej v ljubljanskem Mari-janišču. Že kot klerik je bil leta 1885 poslan v neko indijansko šolo v Collegeville, Minn., kjer je poučeval indijanske dečke, obenem pa se tudi sam z vnemo učil indijanskega jezika.
V mašnika je bil posvečen | leta 1888 in novo mašo je za
pel 5. novembra pri sv*. Štefanu v Broekway, Minn. Od tedaj naprej je nad pol stoletja deloval med Indijanci na raznih misijonskih postajah, kar je pač redek rekord, ki ga ni dosegel noben drugi slov. misijonar. Poleg tega je pridno dopisoval v razne slov. katoliške liste.
Požrtvovalnemu duhovniku, ki je toliko storil za razširja nje kraljestva božjega na zemlji, bo ameriška Slovenija ohranila 'blag spomin.
Delniška družba za tiskanje tisočakov
Novo mesto, 27. sept. —Naš podeželski človek, ki se trudi in dela od zore dO mraka in ki kljub vsem svojim naporom ne pride dalje, kakor da pošteno, a borno preživi svojo (•ružinico, je že s tem dejstvom povsem zadovoljen,obenem pa še vesel, da ga pusti svet v miru. Nekaj povsem temu nasprotnega pa je z ljudmi, ki so malo udarjeni na trgovsko žilico in morda tudi prekomerno pohlepni. Večen nemir in neprestano iskanje novih virov in dobrin, ki se dajo zlasti zdaj dobro vnovči-ti, dela te ljudi večno nezadovoljne. Cim večji je dobiček, tem večja je skrb in težnja, kako priti brez izdatnega tru--d-iv d© denarjiž. Denar, to božanstvo, je ljudi popolnoma spravilo pod svojo oblast, da se pri vsem tem docela pozabili na vest in čast. Da je tako, priča žalosten in lahkomiseln primer, ki se je dogodil izven naše dolenjske metropole. Pri nekem podeželskem go-podarju so se neko noč zgla-sili trije tujci v neki kupčij ski zadevi. Razgovor med ; njimi je postajal vedno bolj zaupen. Eden izmed tujcev je čez čas gospodarju predložil tajin-stven načrt, s katerim bi vsi štirje prišli do blagostanja. Povedali so mu, da imajo v delu tiskarski stroj, ki bo spretno vršil svojo nalogo, čim bo popolnoma izgotovljen. Stroj bo izdelan v taki obliki, da bo tiskal — do podrobnosti enake bankovce po 1000 din, kakršni so pristni, da jih ne bo mogoče ločiti. Nagovarjanje tujcev je bilo v toliki meri prepričevalno, da so dosegli svoj smoter — priti do denarja. Moža so vpisali kot družabnika svojega podjetja z zneskom 20.-
000	din. Cela procedura za vpis je bila kaj hitro končana. Še bolj naglo pa je izginil v tujčevih žepih našteti denar.
Šele čez nekaj dni je novemu del l ičarju šinila v glavo mučna misel, da je mogoče le vse skupaj spretno izvedena prevara. Tolažil se je samo še z mislijo, da se bodo tujci, ka-cor je bilo dogovorjeno, prikazali v njegovi hiši z novimi
1	ar ji. Vsega tega pa mož ni dočakal. Sleparji so izginili brez sledu.
-o-
Šest jurjev v zemlji Krško, 27. sept. — Že pred par meseci se je orožnikon posrečilo prijeti drzno tatin-
sko družbo pod vodstvom bratov Jožeta in Antona Omerze. ki so izvršili v teku enega leta nad 40 vlomov, vredno?: nakradenih predmetov je pa znašala nad 120.000 dinarjev. Orožnikom je tedaj uspelo dobiti za cel v o z ukradenega blaga, ki je po večini že vrnjeno lastnikom. Vendar je manj-
kalo še precejšnje število u-kradenih predmetov, katere so naši vrli orožniki dalje iskali. Tako so prišli na sled, da imata zakonca Anton D. in Mariji; iz Leskove a nekaj teh stvari. Imenovana dva sta priznala, da sta ukradene predmete res kupila od bratov Omerza, da pa nista vedela, da so u-kradeui. Tudi so zvedeli, da ima sestra Omerzov precejšnjo vsoto denarja, ki pa ga je nekam skrila. Orožniki so jo res zaslišali in priznala je, da je imela 6 tisočakov, ki jih je sežgala v štedilniku, ker se je bala orožnikov. Orožniki so nadaljevali s poizvedovanjem, dokler Omerzova ni priznala, da je zakopala denar, ki izvira iz izkupička ukradenih predmetov, v navadni kon-zer ' i li'atl! na njivi. Patrol« je odšla na njivo, kjer je O-merzova izkopala škatlico s tisočaki. Omerzova je bila takoj aretirana in predana v zapore sodišča. Tako je zadnji član te drzne tatinske družbe, ki je preko enega leta ^strahovala s svojimi drznimi tatvinami vse Dolenje Posavje, pod ključem.
Nevaren padec s stavbe
Pred kratkim je padel 40 letni Janez Jelenko z neke stavbe v Konjicah. Poškodoval si je hrbtenico in nalomil levo roko v ramenu. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
-o——
Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Karo-ilna Petročnik, rojena Pavši-na. — N,a posledicah tetanusa je umrla ugledna posestnica Marija Raušer iz Lužan pr? Sv. Petru pri Mariboru stara 62 let., — V Mariboru je umrl Ivan Robin, krojaški pomočnik star 26 let.
-o—-—
Z motorjem v avto Na cesti med Mariborom in Kungoto se je na ostrem ovinku 44 letni Stanko Man zaletel s svojim motorjem v neki osebni avto. Man je bil pri padcu močno poškodovan in -o ga pdpeljali v mariborsko bolnico.
Jubilej
Domžalski župnik in du-Hovni svetnik g. France Bernik je pred kratkim slavil svoj 70. rojstni dan. Mož, čeprav se-iemdeseletnik, še nikakor ni starček, ampak mladeniško čil, ki vedno s ponosom zre na svoje ljube Domžalce, katerim je on ustanovil samostojno župnijo in veliko pripomogel k tolikemu napredku Domžal, ki so bile ob nastopu njegove službe, le neznatna duhovnija in podružnica eno uro oddaljenega Mengša.
-o——
Prireditve, ki so oglaiane v "Am. Slovencu" »o vedno uspešne.

A MONTH AGO
AMD/VOW.
wKi
THE OUTCAST WELCOMED THIS OPPORTUNITY FOR REVENGE.
mavia
AS TAP2AN PAN, A FLEET-FOOTcC SAVA6E FOLLOWED STEALTHILY. HAWOUQ WAS A. CRAFTY FOE.
T4I22AN WAD CAUGHT MA.WQ.UO TRAPPING HIS ELEPHANTS AND KILLING THEM FOR THEIR IVORY.
Strati 2
AMERIKANSKi SLOVENEC
Sobota, 16. novembra 1940
Amerikaiiski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-ieljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ........................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.S0
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto........................................$6.00
Za pol leta________________
Za četrt leta..............
Posamezna številka
Newspaper in America. Established 1891.
Zdaj, ko je demokratska administracija s pokojnim guvernerjem Homerjem na čelu, postavila gospodar-The first and the Oldest Slovene sko in socialno politiko države na praktične podlage, bo
blikanska administracija kaj lahko vodila državne naprej in žela zasluge, katere v resnici slišijo dose-administraciji. To bo dalo republikanski stranki na katerem bo zidala svoj političen kapital in vzelo bo zopet precej časa, predno bodo imeli priliko demokrati priti nazaj v državni kapitol. In to vse po zaslugi neka-
Address of publication office: ,	, , . , .	i • i • it.	i . •
1349 w. Cermak Rd., Chicago temikov v demokratski stranki,.ki vsled trmoglavosti ne Phone: canal 5544	popuste drugim nobene veljave. Rajši v poraz, kakor to.
Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays.
Mon-
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Subscription:
For one year....................................$5.00
For half a year.................................. 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half a year .............................. 3.00
For three months ............................ 1.75
Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Republikanska stranka se oživlja
V kolikor se je dalo pogledati na ljudsko mnenje pred volitvami in istega pretehtati, kam se naslanja, namreč na katero politično stranko, smo na podlagi tega že komentirali pred volitvami. Zapisali smo, da na podlagi tega, kar je predsednik Roosevelt napravil za gospodarsko in socialno izboljšanje v deželi, da je pričakovati, da mu bo narod ponovno izrekel zaupnico in ga izvolil kljub tradiciji proti tretjemu terminu. Pri tej napovedi se nismo motili. Predsednik Roosevelt je ponovno izvoljen za bodoča štiri leta. O tem, ali je njegova gospodarska in socialna.politika prava ali ne za boljšo bodočnost dežele, to pat ne govorimo. Pred očmi je nam le potek volitev, ki so prav kar minile.
Zgodovina vodilnih političnih strank v Zdr. državah kaže s svojimi statistikami, da je bila porušena vlada stranke vselej, kadar je dežela zašla v gospodarsko krizo. Ljudstvo je trpelo vsled brezdelja, vsled slabih gospodarskih razmer in okolščin, ki so izvirale iz teh, se je dvignila nezadovoljnost med volilci, ki so se ob volitvah na to izjavili proti stranki v vladi in volili za spremembo. Tako se je zgodilo pred osmimi leti, ko je republikanska stranka imela 12 let vlado v svojih rokah in so nastale gospodarske razmere tako slabe, da je v deželi odpovedalo vse gospodarstvo. Narod je obrnil" stranki hrbet in volil za demokratsko stranko, kateri je stopil na čelo sedanji predsednik Roosevelt. Težko nalogo je vitežko rešil, zlasti za male in srednje sloje. In mase, kakor zgleda tega niso pozabile. Hvaležne so mu ostale v veliki večini, to je pokazal volilni dan 5. novembra letos, ko ga je narod kljub vsem tradicijam in mogočni propagandi ponovno izvolil v tretje za svojega predsednika. Roosevelt se je ukoreninil v srcih volilcev tako globoko, da njegovi besedi verujejo več, kakor vsem tradicijam in vsej drugi propagandi. In vsled tega je neovrgljivo dejstvo, da le predsednik Roosevelt je rešil demokratsko stranko pred porazom pri letošnjih volitvah. Le njegovo ime, je bil tisti utež, ki je potegnil tehtnico na demokratsko stran. Vsak drug kandidat na demokratski listi, bi bil poražen.
Kako to, da je le predsednik ostal priljubljen izmed demokratov med narodom? Pri tem je več vzrokov in razlogov. Pokrajinski voditelji demokratske stranke, to je po posameznih državah so padli marsikje v zelo slabo luč pri volilcih. Temu je kriva največ sebična politika nekaterih voditeljev. N. pr. baš v naši državi v Illinoisu smo imeli zadnjih pet let velik ravs in kavs v vrstah demokratov. Razlogi, ki so vodili v spore v stranki so pač sebični motivi nekaterih voditeljev. Stari Nash in z njim župan Kelly sta pač prepričana, da imata menda dosmrtno vknjižbo na vodstvo stranke in da se mora jima vse pokoriti, če ne je bojkot pri patronaži in ob času volitev od strani strankine mašine. Cisto nepotreben je bil boj z pokojnim guvernerjem Homerjem, potem z okrajnim pravd-•1________ r<.....S« rlvmrvimi PnsWlipp na so.' da, SO
nikom Courtneyem in še drugimi. Posledice pa so; da so volilci postali siti teh prepirov in večnih bojkotov med voditelji, ker vsled tega marsikaj trpi, ker voditelji naj bi rajši posvečali svojo pozornost delu za javni blagor, pa tratijo čas z medsebojnim prepirom, delo za javni blagor pa v kotu čaka. Posledice teh homatij med demokratski-mi voditelji so pripeljale demokratsko stranko v Illinoisu do poraza. Izvoljen je republikanski, guverner in večina vseh državnih uradnikov je izvoljena iz republikanskih vrst. To je rezultat prepira in nesporazumov med vodilnimi demokrati. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima...
Isto kar je doživela demokratska stranka v državi, zna pri prihodnjih okrajnih in mestnih volitvah doživeti demokratska stranka v Chicagi. Samo nadaljuje naj s svojo brezobzirno politiko nekaterih svojih voditeljev m znašel se bo strankin voz v jarku, kakor se je znašel letos o. novembra državni demokratski voz.
Republikanska stranka, ki je bila pri prejšnjih dvojih volitvah v veliki manjšini, je pri zadnjih volitvah mogočno oživela. V Illinoisu jo je povedel k zmagi izvoljeni bodoči guverner Green, ki je še mlad ter zelo progresiven
TO IN ONO IZ KROGOV SLOVENSKIH FARMARJEV Willard, Wis.
Cenjenim rojakom naše naselbine in okolice'se naznanja, da se bodo prihodnjo nedeljo 17. novembra zvečer v naši farni dvorani kazale zanimive Grdinove premikajoče stike iz Slovenije, kakor tudi iz življenja ameriških Slovencev. Po vsebini bodo te slike zelo zanimive in vredne, da si jih vsakdo ogleda. Videli bomo veliki evharistični kongres ter svetovni k ongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Na 'teh kongresih so bile zastopane vse narodnosti širom sveta, \ žled česar je naša prestolica Bela Ljubljana postala svetov no znano mesto. — Dalje bo v slikah pogreb našega velikega vladike pokojnega nadškofa Dr. A. B. Jegliča, — Poleg tega bodo še razne slike iz kmečkega življenja našega'na roda v domovini, posnete v raznih krajih širom Slovenije in Jugoslavije. — Potem bo tudi še drugih lepih slik, povzetih iz naše ameriške Slovenije, kot blagoslov novega kolegija in samostana v Lemon-tu, pestre narodne noše iz Cle-velanda, itd.
Ka to lepo slikovno predstavo ste vabljeni vsi rojaki tukajšnje naselbine in okolice. Za malo vstopnino, ki se bo računala za kritje stroškov,bo prav gotovo vsak izmed vas bogato odšlčodovan z užitkom, ki ga bo imel od te slikovne predstave.
Zelo lepo je izpadla slikovna predstava, katera se je vršila dne 4. novembra popoldne in zvečer v sosednji žqp ni j i Matere božje v Green woodu pod vodstvom ondotne-ga g. župnika Rev. J. Novaka. Predstava se je imenovala "Golgata" in je predstavljala slike iz Kristusovega delovanja, trpljenja in smrti. Udeležba je bila zelo lepa, da so bili vsi sedeži v veliki dvorani zasedeni. Predstavo so prišli, gledat ne samo katoličani, ampak je bilo tam tudi veliko drugovercev. Vse priznanje in čast gre za to č. g. B'ather J. Novaku za njegov trud in kot pokrovitelju te ganljive predstave.
Poroča se nam, da sta bila v avtomobilski nesreči tukaj dobro znani rojak in agilen zastopnik Amer. Slovenca za Greenwood Mr. Joseph Rako-vec in njegov sin Frank. Ko sta priVozila s svojim avtom do glavnega križišča bližnjega mesta Greenwood, je z veliko
naglico pridrvel z druge strani drugi avtomobil, s katerim sta se zadela. Pri tem trčenju je dobil Mr. Rakovec hude poškodbe, da • je bila potrebna zdravniška pomoč, dočim je njegov sin Frank dobil le lag-Ije poškodbe. — Želimo dobremu rojaku hitrega okrevanja od te nepredvidene nesreče, za katero človek ne ve, kje ga čaka. — Pozdrav vsem čiiateijem!
Fr. Perovšek
-o--
VESELA NOVICA OD SV.
ŠTEFANA
Chicago, III.
Ravnokar smo prejeli vesela poročila, da nas obišče več slovenskih zborov iz sosednjih naselbin, ko bo naše pevsko društvo Adrija zadnjo nedeljo v tem mesecu, to je 24. novembra popoldne, priredilo svoj letni koncert.
Ko so nekega zelo starega, pa še zmeraj čvrstega rojaka vprašali, kaj mu je najbolj, porn oglo do tako visoke starosti, se je takole odrezal: "Pelin pa harmonika. Pelin naredi novo kri, harmonika jo pa po žilah požene."
Po tem receptu se ni težko ravnati. Pelina imamo vsi zmeraj zadosti, in za naprej tudi najbrž ne bo Crugače; ko se ozremo na čimdalje huje zapletene svetovne razmere, nam je pač težko pričakovati kaj dobrega v bližnji bodočno-t. Za pelin nam torej ni treba skrbeti. Kaj pa za harmoniko? Harmoniko in petje nam bodo pa že naši zbori pripravili, zato nam ni treba druge ga kakor iti na njihov veseli in obsežni koncert, za katerega je vstopnina prav majhna, namreč 35c v predprodaji, ali pa 40c pri vratih. Vstopnice dobite lahko od članov Adrije, ali pa v župnišču. Ves izkupiček gre za našo cerkev.
Nekatere podrobnosti o koncertnem programu 'bodo objavljene prihodnji teden. Razen cele vrste pevskih zborov in solistov bo na programu še nekaj drugega, tudi zelo zanimivega, pa vsega ne smemo prej povedati. Za danes smo saimo na kratko napovedali koncert, na katerega vabimo vse rojake in rojakinje tako iz fare Sv. Štefana, kakor tudi one iz So. Chicage, Jolieta, Waukegana in drugih bližnjih rasel bin. Ta dan bo nekak slovenski praznik za celo naše okrožje, ko nam bo naša domača pesem spet razveselila srce. Vsi ste prisrčno vabljeni.	Fant od fare.
Z AVTOMOBILOM PO DEŽELI
Eveleth, Minn.
(Dalje)
Po več sto milj vožnje po tej puščavi, dospemo do kamnitih hribov Rocky Mountains. Med hribi v dolinah je rezervirana zemlja za Indijance. Tukaj živijo sami primitivni Indijanci. Eni imajo hiše, drugi pa iz vi-tre ali slame narejene šatore. Nadalje imajo tudi svoje šole, prodajalne in lepe farme po teh dolinah, katere zaliva umeten vodovod. Imajo jako lepe konje, gibčne ko sme,katere rabijo da jih jezdijo po tistih skalovnih hribih. Tako lepih konj nisem že dolgo časa videl.
Ko pridem na vrh hriba (Dierra Blanca Mountain), kateri je 12,003 čevljev visoko nad morsko obalo, na drugo stran navzdol, daleč, zagleda mo skozi neizmerno dolino zopet drugg visoko goro in iz pod te gore se vidi eden bolj manjši hrib, kateri izgleda od daleč čisto bel kakor en velik namet snega kateri se je pod gorečem soncem bliščal kakor belo zrcalo. Nevedoč kaj bi to zamoglo biti. Mislili in predstavljali sjmo si razno. Da bi bil sneg v tako vročem kraju si nismo verjeli. Nazadnje smo si zmislili, da tu mogoče leži nenavadno bela megla Bili smo že v skrbeh, kako bodemo skozi tako gosto me glo vozili. Ko pridemo do do-tičnega" kraja, smo se šele prepričali, da je bil ta hrib bel pesek, tako bel kot sneg in tako fin, da kar skoz prste teče. To je bilo za nas nekaj zgodovin skega, ker takšnega peska še nismo nikoli v svojem življe nju videli. Mi smo hitro skakali pod ta beli hrib in vzeli nekoliko slik. Tudi nekoliko peska bi bil radi s se vzfeli za spomin da bi svojcem pokazali, ampak to nam nik ni dovolil. Ko smo si to lo goro že zadosti ogledali, smo se zopet podali naprej preko visoke kamnite gore. Kavno takrat so delali novo pot in smo morali voziti oko 30 milj po stranski strašno visoki skali, da ka kar strah prevzeme, ko pogleda v te strme soteske več sto metrov globoke. Počutil sem se, kakor da bi se vozil po (kujzički steni) pri Predgradu. Le majhna pomota pri kolesu in ne bilo bi nas, niti avtomobila. Cez to goro več milj naprej smo kmalu dospeli do Continental Divide, najvišji "elevation" v Zedinjenih državah. Na tem kraju so v primeru špice postavljene table ena na vsako stran z napisom. Na desni piše: — "Na to stran se vse reke in voda izliva proti vzhodu v Atlantic Ocean in na levi se pa voda izliva proti zapadu v Pacific Ocean." To je najvišji del sveta, od-kjer se voda in vetri delijo. Kmalu potem smo prišli do meje države Arizone. Na meji je držana preiskava. Tukaj smo se morali ustaviti in vsi izstopiti iz kare, odpreti in razložiti vso prtljago, tako, da je državni inspector lahko vse pregledal. Potem nam dal karto dovoljenje za nadaljevat. — Takšno vizitiranje ko, da bi šel v stari kraj. — Sadja in druge zelenjave ni človeku
-d-ovoljen-o—pmeeti- v- -državo.' io je vse pregledal smo zopet hitro popokali skup svoje stvari, katere je .razmetali naokoli in jo hipoma odrinemo naprej. Zdaj smo se vozili po državi Arizona. Prišli srno do več indijanskih naselbin, kjer so imeli postavljene svoje šatore iz viter ali slame. Meni se je Čudno zdelo kako se ti ubogi Indijanci preživijo v takšni suhorevi puščavi, kjer drugo ne raste kakor cactus. Teh se vidi po Arizoni jako veliko ki zrak štrlijo kakor štori. Eni so precej veliki. V tistih cactus je polno vode. Pravijo, da prvi naseljenci, ki niso mogli najti vode, da bi si pogasili žejo, so prerezali cactus in iz njega pili. Vročina je bila takšna, za zgoret. Dva zadnja "tire" so se na naši kari razpoknila in užgala od same vročine. Sence nikjer za dobiti, da bi se u-stavili in oddahnili. Avto se ne sme ustaviti zaradi tega ker potem začne voda v njem vreti ko "fan" ne dela. Pred nami je vozil en truk na katerem so tire goreli kakor, da bi jih kdo vžgal. Ko smo dospeli na President Coolidge Dam, smo se na njem ustavili, da se malo odpočijemo in si ogledamo to strašansko veliko pregrajo za vodo. Ta Dam je bil leta 1932 dovršen in to leto so ga tudi blagoslovili na kateri proslavi je bil pokojni President Coolidge pričujoč. Lepo je bilo gledati iz dama doli v globočino na vodo, saj vode že nismo dolgo časa vi-1 deli. Ob vodi raste lepa zele na trava, na kateri se živina pase, v vodi je pa na tisoče rib katere veselo skakljajo nad vodo. Od tukaj se voda izliva v Casa Grande Valley dolino, kjer jo rabijo za umetne zalive za po farmah, kjer i*a-sadno drevje in drugi poljski pridelki. Od tukaj jo odrinemo naravnost v Glob Arizona, da obiščemo Miss Mae berstar, teto in svaka Mr. in John Perica. Bila je že sedem ura zvečer, ko pridemo pred njihovo hišo. Hipoma vsi poskakali iz avtomo-da ise malo zravnamo. Mr. Perica je ravno takrat kril streho in nas začudeno doli
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Podlegel poškodbi
Trinidad, Colo. —: Nedavno je tukaj umrl rojak Frank Cesar, v starosti 29 let., Rojen je bil v Ameriki in je umrl za posledicami poškodb, ki jih je dobil v premogovniku v Penn-sylvaniji že pred petimi leti. Zapušča starše, brata in tri sestre.
Vile rojenice
Cleveland, O. — Vile rojenice so pred kratkim povaso-vale pri družini Mr. in Mrs. George Strekal na Thames Avenue in jim podarile za spomin prav krepkega sinčka prvorojenca. — Dekliško ime matere je bilo Rozi Porenta, hči Mr. in Mrs. Porenta iz Thames Ave. — Castitke!
Nesreča v rovu
Russelton, Pa. — Še meseca oktobra se je pri delu v jami smrtno ponesrečil rojak Frank Penko, star 51 let. Doma je bil iz Zarečja na Notranjskem. V starem kraju zapušča brata in sestro, nekje v West Virginiji pa brata.
Nesreča rojaka
Cleveland, O. — Mr. Edward Bradač, zet Martinčiče-vih iz Prosser avenue je šel po meso v sušilnico, pa se mu je izpodmaknila deska, da je padel 15 čevljev globoko. Pri tem se je precej poškodoval, vendar pa ne nevarno. ,
in šli, v mesto. Tisti popoldne so bili vsi ljudje v mestu Glob presenečeni: Nekaj nenavadnega je prišlo med tiste hribe — dež je padal. Naj poprej se je tako hudo bliskalo in grmelo kakor, da prihaja (Blitzkrieg) Tbliskovna vojna potem je začel dež padati tako hudo, da se kar z zemlje kadilo. Ves Glob se je dežja veselil. Otroci so veselo skakali od zunaj po ulicah, bosi in v spodnjih oblekah, vriskali in vpili.
raz strehe gledal. Menda si je Starejši ljudje so pa sedeli po mislil, kdo je nek prišel iz | porčih in gledali dež z nekako daljne Minnesote? Mrs. Peri-! vidnim, veseljem. Iz zemlje se
ca prihiti iz hiše in se srčno pozdravi z vsemi. Nato še Mr. Perica skoči s strehe in nam veselo seže v roke in nas odpeljejo v hišo. Kmalu smo se sprijaznili. Mr. Perica je ob prvem pogledu dobro vedel, da nam nekaj manjka, — ne da bi kdo kaj rekel. Žejni smo bili tako, da so se nam komaj usta odpirala. Mr. Perica se je kar nekam zgubil. N,azaj pa pride ves obložen kot "Santa Claus," z rečmi za suha grla in prazne želodce. Mrs. Perica se je mudila v kuhinji okoli peči in Mr. je pa verno prinašal na mizo. Kmalu smo si privezali duše k telesu. Dobro smo se imeli. V ti prijetni družbi smo kramljali pozno v noč, vsak je imel polno za povedati.' Tudi postelje so bile vse pripravljene za nas. V njih prostrani hiši je bilo za vse dosti prostora. Drugi dan je bil četrtek. Po zajutrku so se ženske pripravile k perilu. Moški se pa umaknili iz pota
,ie pa vzdigovala para, kakor da bi kdo lil vodo na vroče železo. Vsi ljudje so se veselili dežja in govorili, da zdaj bode spet lahko začela z delom ena jama, ki se je ustavila, zaradi pomanjkanja vode. Družina Perica so nam.dajali prednost in govorili, da smo mi iz Minnesote prinesli dež. — Seveda to leto bi jim ga lahko nekaj dali, ker ga v Minnesoti imamo preveč. — Mr. Perica je pripovedoval,da včasih po devet mesecev ne vidijo dežja. Seveda glede dežja ni bilo za nas nič čudnega, mi v Minnesoti ga imamo skoraj vsak teden, snega pa toliko, da ga včasih ne moremo pre-gaziti. (Dalje prihodnjič)
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure d^ poldne na WGES postaji 1360 kilocycles.
IZGNANEC
(Metropolitan Newipaper Service)
Napisal: Edgar Eice Burroughs
r
svfSfc'jvKT&K
attaesain'S VEauesT, HAwauo'5 TOSE(THE
KOLONDIESJHXD BANISHED HIM TO THE W/LDEKNESS.
Ko ic Tarzan bežal. sa jo skrivoma .zasledoval divjak pO imenu Hawaquo.
— Pred meseecm, je Tarzan zasačil tega divjaka, ko' je vjel slona in j$a ubil zaradi slonove kosti.
Iva Tarzanovo prošnjo so Hawaquo njegovi lastni rojaki zavrgli in izgnali v ptiSea eo, —j
Sedaj je ta izgnanec pozdravil priliko, ki se mu }e nudila, da se nad Tarzanom maščuje.	'
BULGARIA
Philippepoli« : ^ *ior/{
.	^TIRANA
Istanbul
•Ster or Marmara
Saloriik.
Kastori.
weues

Tn k tola o Art a
Lamia
• . cepHALcai.
Cori nt h^-š: j n&<»«u9 SiVSi9 ^vi n
ftltraa
.RHones
Sobota, 16. novembra 1940
AMERIKANS&I SLOVENEC
Stran 3
URAN ~ NAJ S TRA HO VITEJSA SILA BODOČNOSTI
Pred enim stoletjem se j& pričela doba pare, pred 50. leti so se komaj učenjaki zavedali silne bodočnosti elektrike, danes javljajo spet nov element, ki bo vso dosedanjo tehniko in industrijo postavil na glavo. Ta čudna sila je uran.
Uran je kovina, na zunaj podobna niklju. Ta bela kovina ima zelo visoko tališče, ima pa to lastnost, da raztopljena silno blišči v dotiku z zrakom.
Ko je z atomsko teorijo, (to je znanstveno mnenje, da so vse kovine sestavljene iz najmanjših delčkov, ki se imenujejo atomi), nastopilo za kemijo vprašanje, kako razbiti ta najmanjši delček, so se razgibali učenjaki, ki so slutili, da je v tem najmanjšem, za oko sploh nevidnem drobcu nakopičena silna moč.
Zaradi posebnih lastnosti je potegnil nase pozornost zlasti uran, s katerim so s poskusi dosegli upehe, kakor jih ni pokazala nobena druga kovina.
Atomska teorija pravi, da je v atomu nakopičena silna energija, to se pravi milijoni konjskih sil, in je samo vprašanje načina, kako tiste silo sprostiti in smoterno uporabiti.
Že leta 1924' so začeli z resnimi poskusi v Hamburgu. Vso pažnjo je posvetil tej stvari kemični zavod "Kaiser Wil-helm" v Berlinu, v Ameriki so
tudi vrgli vso silo v to smer in tako tudi Japonci.
In uspeh: poskusi leta 1934 v Cikagu so pokazali, da ima vsak atom 200 milijonov elek-trovoltov sile. Nadalnji poskusi v Nemčiji so pokazali bajne uspehe. 1. kubični meter urana vsebuje toliko energijo, da bi dvignil v pol sekunde 1 bilijon kilogramov 27 km visoko. Primerjano to z električno silo, se pravi, da bi bilo treba napreči elektromotor, ki bi izvajal 36.000 bilijonov — bilijon je milijon milijonov — konjskih sil, da bi dalo isti učenek. Tak elektromotor je seveda nemogoč. Prestavljeno v praktično življenje, bi to pomenilo, da bi pomorski velikim ali avijon z lahkoto nosil seboj toliko pogonske sile, da bi mu je nikdar ne zmanjkalo.
Tri države se sedaj ženejo, da prehite ena drugo v tej novi bajni tehniki: Nemčija, A-merika in Japonska.
Zanimivo je pa zlasti to, da je Nemčija na moč pohitela, da je osvojila najprej tiste zemlje, kjer je največ urana, to je Češko in Norveško. Argentina ima to rudo v Cordo-bi in San Luisu.
Ta rudnina je precej izdatna v Španiji, v Komvalu na Angleškem in v Ameriki.
Vse kaže, da bo sedanja vojna dala močan razmah tej, najnovejši iznajdbi.
BALKAN ČAKA NA BODOČE DOGODKE
(MM
Slika kaže južni del Balkana, kjer je na eni meji, namreč na grško-albansiri, že izbruhnila vojna, drugod pa s skrbjo čakajo, kaj jim prinese bodočnost.
KAKO NAPADAJO STRMO
GLAVCI?
Zadnja svetovna vojna še ni poznala letal, ki bi napadala sovražne cilje v padu. Danes pa si je skoro nemogoče zamisliti sodobno zračno orožje, ki se ne bi posluževalo tega načina borbe. Letala za borbe v padu spadajo k pojmu vojnih letal, ki predstavljajo važno sredstvo za na-
Strmoglavec z enim motorjerr. se uporablja predvsem proti ta ko imenovanim ciljem v oblik točke kot so: "bunkerji", letali šča, cestna križišča, kolodvor' mostovi itd., ali pa proti premic nim ciljem kot so to vojne ladje. Strmoglavci so eno ali dvosedež ■ ni, v vsakem primeru pa pile.
pad in lahko prenašajo borbe; sam spušča bombe. Strmoglave
^ItUIUUIUHUIHtniUIBtKIUintlllHUIllllIiilUIULllllllMlUHIIllIHltUllliliilllliLlllUUIltllllti^ llillllUitlliHIilllllHtttltilltllltllltllUlIUtllUlIllllIlIillltllilllllllillinillllllllilllllitllHIILIIEEII llllllllllllilllllllllllllUIIIIIIIIIIinillllllltltll.iinillMlllllW'g
DARTMOUTH-ANGLEŠKA MORNARIŠKA ŠOLA
Ozka pokrajina med obalo in gozdnatim zaledjem. Avtocesta, nekaj vil, kmečkih hiš in velika svetla stavba z visokimi okni ter prostranimi dvorišči. To je "Royal Naval College" v Darmouthu. To je mornariška šola britanske vojne mornarice.
"Royal Navy," vojna mornarica Nj. Veličanstva, je spet enkrat postala silno važna. In bili so že taki časi, ko je imela britanska mornarica velike dolžnosti. Bili so slavni časi angleške mornarice tedaj, ko je pod vodstvom slavnega Nel-sona potolkla špansko-franco-sko ladjevje. In iz onih časov poteka bojni vzklik angleškega brodovja, ki slove: "Anglija čaka, da proti slehernemu izvrši mornarica svojo dolžnost..."
In ne majhne zasluge priti-čejo angleški mornarici, ko so Angleži zasedali Gibraltar, ko so osvajali Indijo, ko so zmagali v Skagerraku. In tudi zdaj so oči vseh Angležev u-prte v njihov ponos — v njihovo mornarico.
Tri četrtine britanskih pomorskih častnikov, od kapitanov fregat pa navzgor, izhaja iz omenjene šole. Samo tehnični častniki :signalisti, radio-telegrafišti, inženirji itd., so učenci drugih specialnih kolegijev, koder se do vseh potankosti izobrazijo.
Šolska doba v Dartmouthu traja najmanj tri leta in pol. Od tega časa so gojenci dve in pol leti v praksi na šolskih ladjah, koder se pripravljajo za "velike vožnje." Po tem času so "dartmouthboysi" že pravi mojstri z vsemi odlikami mornarjev. Po končani šoli jih po-razdele na vse mogoče vojne ladje.
Seveda "College" v Dartmouthu nima samo one bele velike zgradbe na obali, ampak še mnoge hiše, ki dajejo streho mladim učencem. Dartmouth mora kot prestolnica mornarjev skrbeti in upravljati številnim šolskim brodovom. Leta 1937 jih je bilo čez sto, na katerih se vadijo 17 letni mladeniči za svoj poznejši po-

KAJ SE SL1S1 PO SVETU?
klic. Bela hiša na obali pa z največjo ljubeznijo sprejme pod svojo streho še mlajše kandidate. Starim "mo;rskirn medvedom," ki poučujejo v Dartmouthu, je najdražje, da se jim zaupajo v uk dečki v starosti 13 do 14 let, katerim že v rani mladosti vcepijo ljubezen do širnega morja in kraljevske mornarice. Ti dečki se vzgajajo s prav posebno ljubeznijo in pozornostjo.
Disciplina v tej šoli je stroga, kakor je to v navadi po vseh vojaških šolah. Zahteve so velike in učenci se prav radi uče vseh predmetov. Še kot častniki se prav radi spominjajo godrnjavih učiteljev in tovariške druščine, v kateri so preživeli svoja mlada leta. Spominjajo se majhnih miniaturnih ladij, na katerih so se poučevali na prostranem dvorišču, ladij, po katerih so morali plezati. Še jim je dobro v spominu veliki svetilnik na pesku dvorišča, s katerim so si morali tudi beliti glave. Najlepši spomini pa veljajo vožnjam, ko so prvikrat kot kadeti razpeli jadra in odpluli v svet. Ves njihpv itrud pa je poplačan s tem, da jih je kraljevska mornarica uvrstila med svoj častniški zbor.
V COPATAH OKOLU SVETA
V Kodanj se je vrnil po devetletni odsotnosti neki Peter Andersen, ta leta je prebil na potovanju okrog sveta. Potovanje je začel zavoljo visoke stave, ki mu je med drugim zagotavljala brezplačno oskrbo in prenočevanje ves ta čas, toda pod pogojem, da ne bo v tem času nikoli obul pravih čevljev, temveč bo hodil samo v kldbučevinastih! copatah. Pogoje je točno izpolnil in s seboj je prinesel v domovino 136 parov ponošenih copat.
-o-
MODER ODGOVOR
Neki popotnik je vprašal Ezopa: Koliko bom potreboval do prihodnjega mesteca?"
"Pojdi!" je dejal Ezop. -"To vem sam, da moram iti," je dejal popotnik, "a rad bi vedel, koliko časa bo trajalo." — "Pojdi!" je ponovil Ezop.
Popotnik je menil, da ima opravka s kakšnim bebcem in je šel. čez nekaj časa je Ezop pritekel za njim: "Potreboval boš dve uri." Popotnik ga je presenečeno pogledal: "Ti si pa čuden kujon! Zakaj mi šele sedaj odgovarjaš?" — "Saj nisem mogel vedeti, koliko časa boš hodil, dokler nisem vedel, koliko te je v nogah," je odvrnil Ezop.
-o-
OČESNE BOLEZNI IN VOJNA
Nedavno se je vršil kongres nemških okulistov v Dražda-nah. Udeležilo se ga je okoli 300 strokovnjakov, ki so ob' ravnavali očesne bolezni z o-zirom na vojno. Ker se razna-šajo glasovi, da ljudje vedno bolj trpe za takozvano "nočno slepoto," so zdravniki izjavili, da ta ne izvira od zatemnjeva-nja, temveč od tega,1 ker ljudje ne postopajo pravilno. Da se oko privadi teme, potrebuje- od 2 sekund do 2 minuti
časa.
Prava "nočna slepota" nastaja samo zaradi pomanjkanja vitamina A. ta pa se nahaja v maslu, špinači, paradižnikih in salati. "Nočna slepota" se torej ne more označiti za bolezen, ki pohaja od vojne.
UMETNOST V PARIZU
V zasedenem Parizu umetnost zopet polagoma oživlja. Comedie Francaise pripravlja novo sezijo, zaradi katere se je administrativni ravnatelj podjetja dr. Capau že vrniL v prestolnico Capau bo vodil sporedno tudi gledališki podjetji Odeon in Palais de Chail-lot. V kratkem pričakujejo v Parizu tudi mr. Rabauda, rektorja konservatorija, ravnatelj Lewandowski pa ponovno otvoritev beaux Arts.
-o--
POTOM REGISTRACIJE SE NAŠEL UBEŽNIK
Omaha, Nebr. — Neki Geo De Lespine je pred poldrugim letom kar na lepem zapustil svoj dom, ženo in tri male otroke, ter izginil. Nikakega sledu ni bilo za njim. Njegova žena: pa je šla zdaj pregledait naborno registracijsko listo ter v njej res tudi našla svojega moža in ugotovila, da živi v Los Angeles. Od njega zahteva podporo za otroke. -o-
ANGLEŠČINA DALA POVOD ZA RAZPOROKO
Milwaukee, Wis. — Na tukajšnjem sodišču je zadnji ponedeljek vložila tožbo za razporoko neka Mrs. Amalia Rozman. Vzrok, ki ga je v obtožnici navedla za svoj korak, je ta, ker je njen mož, Jacob, ne pusti, da bi se učila angle ško, Iter ji ne pove, kaj pomenijo besede, ki jih sliši. Mož vodi salun. Par je bil poročen
v Jugoslaviji v letu 1937 in ima eno leto staro hčerko.
-o-
NEMŠKO VOJAŠTVO NA FINSKEM
New York, N. Y. — Potniki, ki so prispeli v sredo semkaj z nekim finskim parnikom, pripovedujejo, da je po celi Finski šteyilo uniformiranega nemškega vojaštva. Preko Finske jih transportirajo v severno Norveško, toda pri tem mnogi enostavno ostanejo na Finskem.
-o-
RUSIJA MOBILIZIRA DEČKE ZA DELO
Moskva, Rusija. — Kakor se je objavilo zadnjo nedeljo, se je v Rusiji podvzela mobilizacija dečkov od 14 do 17 let, starih, kateri bodo tvorili de-pripravlja []avs]ce rezervne kore. Ecole. de	___0__
PAPEŽ SPREJEL ŠKOFOVO RESIGNACIJO
Vatikan. — Uradno ^e je objavilo zadnji ponedeljek,da je papež Pij sprejel resigna-cijo škofa J. Pintona s škofije Grand Rapids, Mich. Resigna-cija je bla podana iz zdravstvenih ozirov.
-o-
daleč v neprijateljsko ozemlje. Seveda je način strmoglavega napadanja precej drugačen kot napadajo navadna vojna letala. Dočim težko vojno letalo z več, motorji meče bombe iz vodoravnega leta, se strmoglavec spusti iz velike višine. Pri tem padu mu ni treba meriti s kakimi pripravami, da bo zadel cilj, ampak ima že vse njegovo letalo smer k cilju, katerega namerava letalec napasti. Ko prileti letalo kakih 600—800 metrov nad za-željeni cilj, tedaj spusti določeno število bomb, ki nadaljujejo smer dosedanjega padanja letala, dokler ne dosežejo cilja. Letalo pa se v tej višini sunkovito obrne navzgor, da čim prej pobegne'izpred cevi protiletalskih topov.
Do španske državljanske vojne je bil tak način napadanja povsem neznan, tu pa so ga za čeli prvikrat uporabljati. Šele v poljski vojni je dobilo strmoglavi j en je pravega izraza, ki je nemškemu orožju pripomoglo do tako hitre zmage. Pa tudi pri umiku Belgijcev, Angležev k Dunkerquu in Francozov so strmoglavci opravili svoje.
imajo bombe pritrjene pod kri li letala, dočim jih imajo druf bombniki v notranjosti. Bomb strmoglavca imajo na enem koi cu pritrjena krilca, ki služijo, tuše bomba v zraku ne preobrn Prednost tega letala je, da mor jo prileteti docela nenadno i1 točno zadevajo. Delovanje bom je strašno. Ako zadene točn -cilj, zamore prekiniti ves promet na cesti, ali pa lahko, kot je to zgodilo na Poljskem, vrže zrak kar cel oklopni vlak.
Letalec - strmoglavec mo imeti posebne zmožnosti, da lah ko uspešno upravlja svoje leta' Vedeti je namreč, da doseže ! -talo pri napadanju tudi čez 6") km brzine. In pri taki hitre - . mora biti vse na svojem mes-letalo in oni, ki ga vodi. Zdi.; mora biti letalec kot riba, kii v času padanja delujejo mo sredobežne sile na pilotov hrb roke in noge in ga nemilo ti na sedež. Posebno srce in pij' morajo biti zdrava. Letalo i . tudi poseben vzvod, s kateriir mogoče preprečiti prevel brzino padanja. Ta vzvod omogoča tudi točno bombardi nje postavljenih ciljev.
OBLETNICA KIPA SVOBODE
Velika devica v newyorski luki je 54 let stara
ENO NEVARNIH MEST V T.ONDOMU
Policija v Londonu je ogradila prostor, kamor je padla neka nem napisom "Nevarnost, neeksplodirana bomba" se svari ljudstvo, naj sc n
ška bomba, a ni eksplodirala, e bliža temu kraju.
ZAKAJ SE PLATANE LUŠČIJO?
Kadarkoli pogledamo plata-no, vedno vidimo, da se lušči njena skorja. Mnoga drevesa kažejo večne sledove mladosti ter imajo zelenordečo skorjo.
Prijatelji rastlin so si zaradi tega že često 'belili glavo z vprašanjem, čemu se vrši ta proces. Morda niso drevesa zdrava ali kaj? N,a koncu so prišli do spoznanja, da se skorja starih platan lušči zato, ker je drevo na nekaterih mestih pozeblo. Odpadajoča skorja se torej lahko smatra za nekakšno vrsto ozeblin. -o-
Vsak teden en dopis, naj bo 'jeslo vsake naselbine.
Najbolj priljubljeni simbol vsem Amerikancem — Kip svobode — je imel svoj rojstni dan prejš. mesec. Kip je bil 54 let star dne 28. oktobra. Stoječ vedno na straži sredi new-yorške luke je slavni Kip vznetil srca miljonov novo-doslecev in jim dal nado v novo življenje. Ga ni na svetu svete j šega simbola.
Kipar Frederic Auguste Bartholdi, Francoz, je prišel na te obala leta 1870 takoj po tragičnem porazu njegove domovine. Ob pogledu na velikansko luko se je v njegovi glavi porodila ideja, da bi tu bil prostor, kjer bi mogel postaviti kip boginji svobode. Bil je tako prešinjen s to idejo, da je takoj po svojem po-vratku v Francosko začel u-dejstvovati svoj namen.
Ustanovljeno je bilo društvo odličnih Francozov. Po vsem Francoskem so se začeli nabirati prispevki za, financiranje kipa "Svobode razsvetljujoče svet," kot si jo Bartholdi domislil. Prispevki so začeli pri-jati od revnih in bogatih ljudi, v centih in frankih. Tako je bilo navdušenje za proslavo Svobode. Ko so nadaljni pri-
Pogled na glavno mesto Grčije, Atene. V mestu je mnogo starodavnih zgodovinskih zanimivosti, vsled česar bi bila neprecenljiva škoda, ako bi bombe razbile mesto. Eno teh znamenitosti je takozvani Akropolis, ki se ga vidi na gričku nad mestom.
spevki začeli pešati, je Be tholdi zajamčil svoje lasti premoženje, da se le kip d konča.
Bartholdi je delal neumor no, začrtal, meril in nadzore -val livanje. Po petih letih j bil kip izgotovljen. Končno j;: bil montiran v Parizu k 1881. Do tedaj je stal četrt miljon;. dolarjev.
Med tem se je iskalo sodelovanje v Združenih Državah. Končno 1. 1883 je odbor začel nabirati prispevke v tej deželi ža gradnjo vznižja, na ka-terin bi stal bronasti kolos. Pedestal je bil končno postavljen 1. 1886.
Otok sredi luke, Bedloe's Island, je bil izbran za kip. Kip je bil prepeljen sem pi*e-ko oceana in pričvrščen na vznožje in železno okostje.
Velika ceremonija odkritja spomenika se je vršila dne 28. oktobra 1886. Predsednik Cleveland je bil prisoten. Tudi Bartholdi je bil tam in priso-stoval kronanju svojega 15 letnega prizadevanja.
Končni strošek velikega kipa, največjega na svetu, je bil $600,000. Tehtal je 225 ton. 40 ljudi jfe moglo stati v veliki roki in dvanajst jih v bak-j|i, visoko nad krono na glavi. 103 stopinj vodi do vrha. Svetilka, ki žari iz baklje, je bila instalirana od federalne sve-tilniške službe.
Ob tej priliki naj navedemo nekoliko zanimivih dejstev o Kipu svobode: visokost od površine morja do vrha baklje je 301 čevljev 3 inče; dolgost roke je 16 čevljev 6 inč; kazalec je 8 čevljev dol g in nohet je 13 po 10 inč velik. Drugi dimenzije so: od brade do vrha glave je 17 čevljev 3 inče; od ušesa do ušesa je 10 čevljev; razdalje mecl očmi je 2 čevlja 6 inč; dolgost desne roke je 42 čevljev; ob pasu je kip 35 čevljev širok. Common Council — F. L. I. S. -o--
Oglasi v "Amer. Slovencu'* imajo vedno uspeh!	J
AMERIKANSKI SLOVENEC
NEKOLIKO VEČ VPRAŠANJ IN ODGOVOROV 0 REGISTRACIJI INOZEMCEV
Federalni justični department je izdal novo izdajo svoje bro-šurice, v kateri se odgovarja na vprašanja, ki se najbolj pogo-ptoma sta vi ja jo z ozirom na registracijo inozemcev in dodal v tej izdaji 22 novih vprašanj in odgovorov glede registracije. Brošurica je namenjena kot navodilo, ne da bi bila popolno raz-tolmačenje vsega zakona o registraciji inozemcev. Morete dobiti primerek brošurice, ki je spisana v angleščini, brezplačno, ako pišete na Alien Registration Division, Washington, D. C., in /prasate za "Questions and Answers on Alien Registration", / Prevod teh 22 novih vprašanj '..i odgovorov je sledeč: VPRAŠANJE: Ima-li kdo ravico reči inozemcu, kdaj in . je naj se registrira? ODGOVOR: Ne. Inozemci se ne j o registrirati v kateremkoli nštnem uradu, kjer se registra-ja vrši, oziroma v kateremkoli j'.vnem prostoru, označenem v ; i svrho, in kadarkoli se jim tbi pred koncem registracijske ,, be, dne 26. decembra 1940. VPR.: Ali se more inozemec
■	?istrirati po pošti?
> >DG.: Ne. On se mora osebno jistrirati in oddati svoj prsto-•' k v kateremsibodi poštnem u-lu oziroma drugem javnem ■ >storu, označenem za registra-,io inozemcev.
VPR.: Mora-li inozemec od-
■	/oriti na vsako vprašanje po-1 ; onih, navedenih v tiskovinah ;registracijo in prstotisk?
ODG.: Ne. Poštarji so dobili i, vodila, da ne smejo staviti lgih vprašanj, razun onih v : kovinah za registracijo in pr-; ;tisk.
VPR.: Kje more inozemec do-. i navodila, kako naj odgovori r '. registracijska vprašanja?
ODG.: Vzorčna registracijska .' kovina vsebuje toliko regi-•acijska vprašanja, kolikor po-, >bna navodila,. kako naj se govori na ta vprašanja. Povrh ja pa sme inozemec vprašati nasvet svojega poštarja, sodnike, prijatelje, socijalne or-nizacije ali vsakogar, ki hoče v rašati ga. Sme tudi pisati na /Vien Registration Division, De-vrtment of Justice, Washing-1 n, D. C. Svari se pa, naj si ino-mec priskrbi vso pomoč pravo-■ sno, da se more registrirati aj do 26. decembra 1940. Ino-mec sam nosi vso odgovornost, \ se registrira do tedaj. VPR.: More-li inozemec dobi-' informacije o dnevu prihoda, . aenu ladije itd., ako piše na dseljeniški In naturalizacij ski ?ad ali na urad za registracijo : lozemcev?
ODG.: Ni mogoče dobiti takih iodrobnih informacij pravofias-o od enega ali drugega urada. Legistranti, ki potrebujejo tako aformacijo, naj vprašajo sorodnike ali prijatelje, ki so z njimi lotovali v Združene države ali '.d drugače se utegnejo spominjati na njihov prihod. Mogoče da imajo pri sebi kake dokumente kot potni list, ali vozni list, seznam potnikov itd.
VPR.: Ako inozemec ima svoj prvi papir, ali je potrebno, da ga vzame s seboj, ko se registrira?
ODG.: Ne. Ni treba, ako je popolnoma izpolnil vzorčno registracijsko tiskovino. Umestno pa je, da se posluži prvega papirja ob izpolnjevanju tiskovine, kajti prvi papir vsebuje mnogo zahtevanih informacij.
VPR.: Ali je treba, da inozemec pokaže svoj rojstni list ob
BOMBA PRODRLA V CERKEV
registraci.p ?
ODG.: Ne. Umestno pa je, da vpogleda v rojstni listek za odgovor o dnevu in mestu rojstva. ! VPR.: Ali je potrebno-za ino-žemea. da-prinese s v seboj 'ob' registracij i kako svoj o sliko ? 1 ODG.: Ne. Ob registraciji ni treba nobenih slik.
VPR.: Ali smejo Čehi, Poljaki in drugi ljudjfc, ki so spadali k pedavno zasedenim državam, od
govoriti na vprašanje 4 v registracijski tiskovini s tem, da navedejo ime države, ki je bila zasedena, mesto države, ki jih je zasedla?
ODG.: Da. Poljaki in Čehi smejo na primer odgovoriti na vprašanje 4 s tem, da vpišejo "Poland" oz. "Czechoslovakia".
VPR.: Ali se morajo tudi oni inozemci, ki so se že registrirali glasom kakega državnega ali mestnega zakona, registrirati v zmislu Federalnega zakona o registraciji inozemcev od 1. 1940?
ODG.: Da.
VPR.: Ali morajo kočujoči delavci (migratory workers) objaviti vsako novo spremembo naslova?
ODG.: Ne. Zakon o registraciji inozemcev veleva, da treba prijaviti le spremembe residen-čne adrese. Sprememba residen-cije pomenja spremembo stalnega stanovanja. Inozemec mora prijaviti novo residenčno adre-so, kadar se preseli na novo stanovanje, kjer ima namen stanovati za stalno. Kdor dela začasno nekje stran od svojega stalnega stanovanja, ni primoran prijaviti svojo začasno adreso.
VPR.: Ako kdo pride v Združene Države za stalno bivanje po dnevu 27. avgusta 1940, mora-li prijaviti svojo residenčno adreso?
ODG.: Da. Ako tak človek ni navedel svojega naslova v Združenih državah, ko se je v inozemstvu registriral na ameriškem konzulatu, oziroma je vzel drugo residenčno adreso,kot ono navedeno, mora prijaviti svojo residenčno adreso uradu Alien Registration Division, Immigration and Naturalization Service, tekom petih dni, odkar je ustanovil tako adreso v Združenih državah. Kasneje pa mora pi-i-javljati vsako spremembo resi-denčne. adrese tekom petih dni po spremembi.
VPR.: Ako kdo pride v Zdr. države začasno po dnevu 27. avgusta 1940, mora-li prijaviti svojo residenčno adreso?
ODG.: Da. Ako taka oseba ni navedla svoje adrese v Zdr. državah, ko se registrirala v ino*-zemstvu na ameriškem konzulatu, oz. si je vzela druge adrese mesto navedene, mora prijaviti svojo residenčno adreso oddelku za registracijo inozemcev v priseljeniškem in naturalizacijskem uradu, in to tekom 5 dni, ko si je vzel tako adreso. Kasneje pa, mora prijaviti svojo residenčno adreso vsake 3 mesece, naj jo spremeni ali pa ne.
VPR.: Ako so inozemci pomotoma glasovali ob mestnih, državnih ali federalnih volitvah, ali so oni še vedno inozemci in morajo registrirati se?
ODG.: Da. T,aki ljudje so še vedno inozemci in se zato morajo registrirati.
VPR.: Kako naj kdo končno ustanovi, da so bili starši natu-ralizirani?
ODG.: S tem, da se dožene, kdaj in v kakem sodišču so bili izdani naturalizacijski papirji, in da se dotično sodišče zaprosi za vpogled v dotične spise. Prav mogoče je pa, da se kaj takega ne more Ugotoviti pred koncem registracijske dobe, 26. decembra 1940. V takem slučaju naj se oni, ki so v dvomu glede svojega državljanstva, registrirajo, da ne bodo na krivem.
VPR.: Ali nedržavljani pridobivajo ameriško državljanstvo, ko so adoptirani po. ameriških državljanih?
ODG.: Ne; državljanstvo se nikdar ne pridobiva vsled adop-cije. Inozemci, ki so bili adoptirani od ameriških državljanov, se morajo registrirati, razun ako so postali ameriški državljani po svoji lastni pravici.
VPR. : Ali so vsi oni, ki šo se rodili v Združenih državah, a-meriški državljani'?
ODG.: Da. Vsi ljudje, rojeni v Zdr. državah, so državljani, brez ozira na pleme, razun ako
Slika kaže neko cerkev v Londonu, ki ji je nemška bomba prodrla strop. Delavci so zaposleni, da odstranjajo navlako, ki je padla na klopi.
so zgubili svoje državljanstvo vslecl prisege zvestobe k drugi deželi,vsled poroke ali pa na drug način. Edini ljudje, ki ne pridobivajo ameriškega državljanstva vsled rojstva, so oni, rojeni qd roditeljev, ki so bili inozemski diplomatični uradniki ali inozemski vladarji za časa rojstva. (Za podrobnejše informacije o državljanstvu poglejte uradne regulacije v svojem • poštnem uradu).
VPR.: Ali se morajo registrirati bivši ameriški državljani, ki so na ta ali oni način izgubili ameriško državljanstvo?
ODG.: Da. Vsi nedržavljani se morajo registrirati.
VPR.: Ali državljani Zdr. držav, ki so bili obsojeni radi kakega zločina, zgubijo svoje državljanstvo in se zato morajo registrirati ?
ODG.: Ne. Državljani Zdr. držav utegnejo sicer zgubiti nekatere pravice in privilegije državljanstva, ako so obsojeni radi nekaterih zločinov, niso pa zato izgubili svoje državljanstvo in zato jim ni treba registrirati se.
VPR.: Ali se mora registrirati inozemska ženska, ki se je poročila z ameriškim državljanom?
ODG.: Ako se je inozemka, katere naturalizacija je mogoča, poročila z ameriškim državljanom pred dnem 22. septembra 1922, tedaj je ona s tem postala državljanka in ni dolžna registrirati se, razun ako je kasneje zgubila svoje državljanstvo. Inozemka pa, ki se je poročila z ameriškim državljanom po dnevu 22. septembra 1922, je še vedno inozemka in se zato mora registrirati, razun ako je od tedaj vsled lastne prošnje postala sama ameriška državljanka.
VPR.: Ali poročena ženska zgubi svoje državljanstvo vsled poroke z inozemcem? "
ODG.: Državljanke, ki so se poročile z inozemci od 22. septembra 1922 naprej oziroma nekdaj pred 2. marca 1907,. niso zgubile državljanstva vsjed poroke. Ako pa se je državljanka poročila z inozemcem v dobi med 2. marca 1907 in 22. septembra 1922, tedaj je zgubila državljanstvo, razun ako se je njen mož naturaliziral tekom te dobe. V slučaju tukaj rojenih Ameri-kank, ki so zgubile svoje državljanstvo le vsled tega, ker,so se poročile z inozemcem pred dnem 22. septembra 1922, je Kongres i z r e c n o določil repatriacijo (vzpostayljenje v državljanski stan) takih žensk v vseh sluča jih, kjer ali (a) je poroka končala ali (b) kjer je;ženska'živela v Zdr. državah neprestano po svoji poroki. Take tukaj rojene Amerikanke se zato ne morajo registrirati v zmislu zakona o registraciji inozemcev. Gori o-i men j ene določbe o ■ repatriaciji
ne veljajo pa za ženske, ki so bile državljanke vsled naturalizacije za časa svoje poroke.
VPR.: Kako pa je .^tvar z državljanko, ki se je poročila z inozemcem tekom Svetovne vojne?
ODG.: V zmislu nedavne na-redbe generalnega pravdnika, ona je zgubila svoje državljanstvo dne 2. julija 1921, kateri dan se smatra uradno kot konec ameriškega vojskovanja v Svetovni vojni, ako je tedaj poroka še veljala in ni njen mož postal ameriški državljan pred tem dnem. V slučaju pa tukaj rojenih Amerikank je Kongres izrecno določil repatriacijo teh žensk v vseh slučajih, kjer (a) je poročni stan že končal ali (b) kjer je ona neprestano živela v Združenih državah od dneva poroke naprej.
-o-
razširjani© mesečnika
VI
									
Ira	ja od		i ■ sc		L (	!o 3(	i. nov. 1		940
Posebne nagrade za nove in stare naročnine. — Prečitajte pazno oglas in vsa določila za to kampanjo in poteni na delo za novimi naročniki. — Poslužite se krasnih nagrad, ki so vam na razpolago.
KITAJSKI PREGOVORI
Če si jezen, ne hodi k sodniku, če si lačen, ne piši pesmi.
Človeka lahko zmečkaš težo svojega jezika.
Debela mačka je gotovo tatica.
Po tajfunu lahko pobiramo hruške. •
Dober boben ne potrebuje težke palice.
Nobena igla nima dveh osti.
Ni naporno, opazovati delo drugih.
Bogat mož na vrhu gore ima vedno oddaljene sorodnike. ,
Majhen kamen razbije lahko velik vrč.
Kdor ob reki prebiva, razume ribe.
Če se dvigajo vode, se dvigajo tudi čolni. .
Samo enkrat lahko daš peso za jajce.
Veliko srce je boljše nego velika, hiša.
Če veš kako, tedaj ni nobena stvar težka.
Če je težka, tedaj ne veš kako.
Napačno sočutje je prava ošabnost.	/
Slepa mačka ujame samo mrtvo podgano.
-o-
SKRIVNOST OCEANSKIH PREPADOV
Prof. Douglas Johnson s kolumbijskega vse učilišča v Newyorku je postavil novo teorijo o nastanku globokih brezden na dnu oceanov, ki se širijo kakor rečne struge po-gostoma ; stotine kilometrov daleč in dosegajo ob širini nekoliko kilometrov globine do 3000 m pod črto morskega dna. Johnson meni, da so te soteske nastale po podmorskih izvirkih, ki rije jo po pobočjih kontinetalnih mas, a te so na stale spet zavoljo artezijskega pritiska in drugih ugodnih geoloških pogojev.
| Narod bo izvolil zopet novo načelstvo
Tudi v letošnji letni kampanji mesečnika "Novega Sveta" bomo volili novo načelstvo. Izvoljeni bodo letos le trije ali tri in to načelnik (ca) zbora "Vitezov" in "Princezinj", ter prvi (a) podnačelnik (ca) in drugi (a) »podna-čelnik (ca). Vsi svetovalci in svetovalke ostanejo še naprej, kakor doslej.
Glasovanje za novo načelstvo se bo vršilo tako-le:
Glasovanja ali volitev se ima pravico udeležiti vsak star ali novi naročnik mesečnika "Novega Sveta" in to v dobi od 1. septembra pa do 30. novembra 1940.
Glasovi bodo sledeči:
Vsak dolar, ki bo v tem času kam-I panje plačan to je OD 1. SEPTEM-! BRA PA DO 30. NOVEMBRA 1940 v svrho obnovitve naročnine bo štel 500 GLASOV.
Vs^k dolar, ki bo v tem času kampa-» ne plačan, to je od 1. SEPTEBRA PA DO 30. NOVEMBRA v svrho nove j naročnine, pa bo štel 2500 GLASOV.
Kandidat je lahko vsak moški in ženska brez razlike.
Kandidata (tinjo) more prijaviti in nominirati vsakdo. Edini pogoj pri tem je, da je treba z nominacijo ali prijavo kandidata poslati vsaj eno novo naročnino. Brez nove naročnine ne more nihče prijaviti kandidata (tinje). Po prejemu prijave in vsaj ene nove naročnine, ki mora biti plačana, Uprava "Novega Sveta" objavi ime kandidata in število glasov, ki jih s tem dobi.
Novim naročnikom se smatra vsakdo, ki ni bil naročen na "Novi Svet" vsaj šest mesecev pred prejemom njegove naročnine.
Novo načelstvo se bo pa izvolilo, kako sledi.
Tisti, ki bo dobil od 1. septembra pa do 30. novembra 1940 najvišje število glasov, bo izvoljen za NAČELNIKA, če ženska za NAČELNICO zbora "Vitezov" in "Princezinj".
Tisti, ki bo dobil drugo najvišje število glasov te"kom zgoraj omenjenega
>	časa te kampanje, pa bo izvoljen za PRVEGA PODNAČELNIKA, če ženska za PRVO PODNAČELNICO zbora "Vitezov" in "Princezinj".
Tisti, ki bo dobil tretje najvišje število glasov tekom zgoraj omenjenega časa te kampanje, pa bo izvoljen za DRUGEGA PODNAČELNIKA, če ženska za DRUGO PODNAČELNICO zbora "Vitezov" in "Princezinj". Poleg častnega titelna bo deležen ti-! sti, ki bo izvoljen(a) za NAČELNI-
>	KA zbora "Vitezov" in "Princezij" kot ! posebne nagrade lepe pozlačene spominske kupe.
Ostala dva, to je prvi in drugi podnačelnik, pa bosta poleg titelna dobila še lepo spominsko medaljo.
Naročnikl(ce) ali agitatorji(ce) lahko poklonijo svoje glasove, kateremukoli kandidatu (inji) želijo, dokler niso objavljeni. V slučaju Kake tiskovne ali drugačne pomote pri objavi, [■ Uprava objavi pravilne popravke.
Za slučaj, da pri tekmi za načelstvo dobita dva enako število glasov, sta oba upravičena do častnega določene-! ga titelna in enake nagrade.
V Jtakom morebitnem nesporazumu ali pomoti, si Uprava pridržuje pravico razsodbe.
Z vsako naročnino, predno je mogo-| če isto upoštevati, mora Uprava spre-i jeti plačilo za iste, drugače ne pridejo v upoštev.
Imena kandidatov in število glasov ■ bodo objavljena v listu "Am. Slovenec" ' in "Novi Svet".
POGOJI, pod katerimi postanete u-pravičeni do teh navedenih nagrad so: Z novimi naročninami se mora poslati polno svoto denarja na Upra-[ vo lista in sicer za vsako celoletno novo naročnino $2.00; za vsako polletno $1. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo ta celoletno novo naročnino $3.00; za polletno novo $1.50. Dokler Uprava "J^ovega Sveta" ne prejme poslane naročnine tudi predpisanih svot v vsakem slučaju, ni upravičenosti do nagrad. To velja za vse enako.
Posebna nagrada za stare in nove naročnike
"Novi Svet" bo tudi letos nagradil svoje nove in stare naročnike. Vsakdo, ki se v tem času od 1. septembra pa do 30. novembra 1940 naroči na list za celo leto in bo plačal celoletno naročnino, za Združe- i ne države $2.00 in za Kanado in inozemstvo pa $3.00, bo dobil iz Uprave krasno spominsko sliko. Na izbero bo letos sedem različnih slik in vsakdo si lahko po lastni želji izbere eno, katerokoli izn-jed nave- < de'nih sedmih si želi, da mu jo Uprava dostavi. Na razpolago so sledeče slike:
1. Krasna slika Križevega pota, s 14. postajami in sredi večja krasna slika Križanega. — 2. Krasna slika Križne gore iz coloradskih gora. — 3. Krasna slika Jezera v gorah. — 4. Slika Planinski Dom v Alpah. — 5. Slika' Obrežje v Sredozemskem morju. — 0. Slika Mati z otroci. — 7. Slika Večer v planinah.
Vse slike so tiskane v krasnih barvah velikost 16x20 in so pravi kras za vsako hišo. Mnogi so že želili takih lepih slik. Zdaj ima vsak naročnik "Novega Sveta" najlepšo priliko da jo dobi zastonj. Vse kar je treba jc, da v tem času od 1. septembra pa do 30. novembra 1940 obnovi celoletno naročnino in Uprava mu bo poslala kot izredno nagrado v tej kampanji popolnoma brezplačno eno izmed sedmih navedenih slik, katerokoli si izbere.
Naročniki, ko pošiljajo naročnino naj Upravi točno omenijo, katero sliko želijo. Oni, ki plačujejo naročnino- zastopnikom, naj povedo zaštopniku katero sliko želijo in zastopniki naj kar na rezit zapišejo ime slike, ki jo naročnik želi.
Pomnite pa, da do teh slik so upravičeni samo tisti, ki bodo plačali' celoletno naročnino. Polletni naročniki ne pridejo v upoštev. Ta posebna nagrada je v veljavi samo do 30. novembra 1940. Po 30. novembru 1940, te nagrade ne. bodo več v veljavi.
Nagrade za nove naročnike "Novega Sveta"
ZA 1 CELOLETNEGA ali 2 POLLETNA NOVA NAROČNIKA dobi vsakdo, ki jih pridobi eno izmed sledečih treh nagrad: 1. "Three Piece Little Miss Set", lepo narejen in pripra-yen za dekleta in žene. Ali pa: 2. Lepo praktično nalivno pero s svinčnikom v enem komadu, žensko ali moško, ka-koršno kdo izbere in želi. Ali pa: 3. PraV-.tičen žepni nož, s štirimi različnimi klinami. Na platnicah ima telegra-fično abecedo. Vse tri nagrade so označene s številko "1".
ZA 2 CELOLETNA ali 4 POLLETNE NOVE NAROČNINE dobi vsakdo, ki jih pridobi eno izmed sledečih nagrad: 1. "Good Luck Cat Clock". Kadar gre, maha z repom in je lep kras za vsako hišo. Ali pa: 2. "Royal La Tausca Necklace", jako lep predmed za dekleta in žene, v lepi krasni škatljici. Ali pa: 3. "Gilt Segi- i une Bag", lepa ročna taška za dekleta j in žene narejena iz lepih okroglih dra- i gulčkov, velikost 7x5. Vse tri nagrade ] so označene s štev. "2".
ZA 3 CELOLETNE ali 6 POL- * LETNIH NOVIH NAROČNIN dobi < vsakdo, ki jih pridobi: 1. Krasno "Rih- < nestone Initial Brooch" narejeno iz lepih drobnih bisernih kamenčkov. Na sredi se ustavijo začetne črke, tudi narejene z bisernih kamenčkov, za ime < vsakega, ki ga želi. Če kdo želi broško , brez črk, dobi lahko tako. Ali pa: 2. Zelo pripraven "Thrde Power Bino-cullar Type Glass". Ena izmed dveh navedenih nagrad je na razpolago. Obe nagrade ste označene s štev. "3".
ZA 5 CELOLETNIH ali 10 POLLETNIH NOVIH NAROČNIN dobi vsakdo, ki jih pridobi eno izmed sledečih dveh nagrad: 1. "Eight Pieces Dressing Table Set", v črni, rudečkasti in biserni barvi. Kdor bo izbral to nagrado, naj omeni barvo. Ta set ima osem komadov: ogledalo, krtačo za lase, česalnik, dve škatljice za lepotičje in orodje za čiščeuje in lipšanje nohtov. Ali pa: 2. Krasno "Tiega" žepno \ moško uro na šest kamnov. Pozlačena z belim ali rumenim zlatom, kakoršne-ga kdo želi. Obe nagradi ste vredni do $6. vsaka in ste označeni s štev. "4".
ZA 10 CELOLETNIH ali 20 POLLETNIH NOVIH NAROČNIN dobi vsakdo, ki jih pridobi, eno izmed sledečih dveh nagrad: 1. "New Haven Banjo Clock", 71/2 inčev široka in 24'/4 inčev visoka. Izdeljana v lepi barvi orehovega lesa. Se navije za osem din, ali pa če kdo želi se dobi tudi na električni pogon, kar pa je treba omeniti, ko se izbira nagrade, drugače pošljemo ono, ki se navjje za osem dni. Krasen predmet za vsako hišo. Ali pa: 2. "Rand Close Shaver", na elektriko, zelo pripraven. S tem brivškim aparatom se obrijete v eni, dveh minutah, na gladko, povsod enako. Kdor le ejjkrat poizkusi ta aparat, ne rabi nikoli več drugega, kakor tega. Obe nagradi ste označene s štev. "5" in je vredna vsaka do $10.
ZA 25 CELOLETNIH ali 50 POLLETNIH NOVIH NAROČ-
NIN dobi vsakdo, ki jih pridobi eno izmed sledečih dveh nagrad: 1. "Stream Line Royal srebrni sestav vilic, nožev, žlic, itd. Po šest kosov vsakih. Narejen iz fine kovine. Ali pa: 2. Krasen "Sonora" namizni radio, močan, ki sprejme vse progamc. Zelo pripraven," ga lahko prenesete in postavile kamorkoli želite, v sprejemno sobo, postavite ga lahko v, spalnico poleg postelje, če želite poslušati programe tam, sploh pripraven, da ga postavite kamorkoli želite. Vsaka izmed navedenih nagrad vredna do $25. in vsaka je označena s štev. "6".
\mmmammmmmmmmmmmmmmm
VSE NAROČNINE IN POŠILJATVE POŠILJAJTE NA:
_\ __ __
IpilFa "101 SVIT" 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO ILLINOIS ]
ton 4 g......
Sobota, 16. novem'bra 1940
Sobote, 16. novembra 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
OČE POSTNE ZNAMKE -SLOVENEC
Kobal-Marne.
Ves kulturni svet se letos spominja očeta poštne znamke. U-peljava poštne znamke se pripisuje Angležu Sir Rowland Hil-lu, kateri naj bi leta 1837 predlagal poenostavljenje poštne pristojbine, kasneje, leta 1839 je na pobudo tiskarja James Chal-mersa, Hill predlagal vporabo znamke. Kateri teh dveh je tedaj v resnici oče poštne znamke?
Leta 1837 je služil pri pokrajinskem drž. knjigovodstvu v Ljubljani kot računski ingrosist Lovrenc Košir, po njegovi (Koširjevi) trditvi je on leta 1835 (torej še pred R. Hillom) v Ljubljani v pogovoru z nekim Angležem po imenu Galway o-menil sistem enostavne pisem-
ne smemo sami zavreči in zanemarjati.
Lovrenc Košir se je rodil 29. julija 1804 v Spodnji Luši št. 8 (okraj Škof j a Loka) od očeta Janeza in Marije roj. Kalan. Ko se je Lovrenc rodil je bilo njegovemu očetu že preko 50 let. O njegovi mladosti ni ničesar znanega, pred odhodom v ljubljansko gimnazijo se je Košir učil najbrže doma, ali pa je imel kakega sorodnika, ki ga je pripravljal za vstop v gimnazijo.
Kot 15 letni deček je prišel v Ljubljano in leta 1819 vstopil v
njica. Skozi to luknjico se vtakne majhen instrument, čeprav se to sliši neverjetno, o-koli katerega se navij e pismo in potegne ven. Ko je pismo fotografirano, se ga da nazaj, luknjico se namaže z zmesjo in znamko prilepi nazaj. Vse je v najlepšem redu. Pismo izgleda, kakor da bi se ga nihče ne dotaknil.
Tisti, ki so preje imeli o-pravka z odpiranjem pisem, niso imeli pri rokah teh sredstev. Zanašati so se morali samo na spretnost svojih prstov in na svojo domiselnost. Ko je bilo pismo enkrat zapečateno, so najprej vzeli odtisek pečata, na to pa so vosek topili s svečo in odprli pismo. Posebnih aparatov za fotografiranje
. . .. ., , tedaj še ni bilo. Ce so potre-prvi razred gimnazije. Prvikrat	...
1 __________„ .•„„„„<..•„. .bovali kopijo pisma, so ga morali narekovati celemu štabu
srečamo njegovo ime v izvestju "Juventus Gymnazii academici" leta 1820. Tega leta je imel razred samo 1 oddelek, kajti v II.
ske tarife, kar je, kakor je Ko- (razredu dobimo L. Koširja ali
šir sam pozneje zatrjeval, dalo povod Hillovi reformi. To idejo poštne znamke in tarifno refor-mo so Angleži uveljavljali vse do leta 1840, ko je bila reforma sprejeta in vpeljan nov poštni sistem. Ker pa je postajalo ime Rowlanda Hilla radi njegovega penny sistema preveč popularno in si je Hill lastil zamisel vpeljave poštne znamke, se je 1. 1858, takrat kot namestnik državnega knjigovodje na Dunaju živeči Lovrenc Košir zavedel pomena in začel trditi da je on iznajdi-telj poštne znamke. Na to Koširjevo trditev je saksonsko finančno ministerstvo naročilo višjemu poštnemu ravnateljstvu v Leipzigu, da poizveduje o tej Koširjevi trditvi in potem poroča. Odgovor, ki ga je dobilo saksonsko fin. ministerstvo je moral biti za Koširja zelo ugoden, ker so spisi, ki jih je Košir predložil višji poštni direkciji jasno dokazali, da je Košir že leta 1836 poslal avstrijski vladi predlog, da odpravi pobiranje pristojbine v gotovini in naj uvede — poštne znamke.
S tem je dokazano, da se je misel po vpeljavi in uporabi poštne znamke rodila v Koširjevi glavi in da je moral Košir, če je že leta 1835 govoril z Angležem Galway-em o tem premišljevati že davno prej. Če je Košir že leta 1836 stavil svoje predloge o poštni reformi avstrijski vladi in ti predlogi niso bili sprejeti, ne zmanjšuje to Koširjeve zasluge, kajti on kot državni uradnik ni mogel in tudi ni smel vpeljavati novih reform, kar je bilo Angležem lahko, ker sta imela v tem oziru popolnoma proste roke. Če/se tedaj slavi Angleža Hill-a in Chalmersa, je vsekakor pravično, da se ob nju postavi očeta poštne reforme in zamisleca po vpeljavi poštne znamke Slovenca Lovrenca Ko širja.
Nemško - saksonsko finančno ministerstvo in višja poštna direkcija v Leipzigu bi gotovo ne
VODITA GRČIJO V KRIZI
VSAKDANJE ŽIVLJENJE MED
RAZVALINAMI V LONDONU
Londonski dopisnik agencije United Press Beatti poroča, kaj je "vjdel v bombardiranem Londonu 10. septembra, in sicer takole:
| MIN. PREDS. METAXAS, ki je nekak diktator nad Grčijo in ki je tudi odločil, da se bo dežela uprla Italiji.
GRŠKI KRALJ JURIJ, ki je izdal poziv na svoje rojake, naj pokažejo svojo staro hrabrost v sedanjem odločilnem času.

hitro I	i
Dga za j
i a mn. I*---——>—
kakor so ga takrat pisali: "Ko-schier Laurentius, Carnilo, Sel-' zach in I. Sectione" in v prvem oddelku je ostal vse do leta 1825, ko je dovršil tudi oba humanistična razreda. Bil je prav dober učenec in je imel vsa leta šolanja in v vseh razredih in predmetih prvi (1) red.
Kam se je bil Košir obrnil po dovršeni gimnaziji ni znano, najbrže je bil v Ljubljani v zasebni službi in je šele kasneje vstopil v službo pri guberniju, kajti Šemrov navaja v svoji knjigi:
"Pregledujoč šematizme sem naletel v letniku 1837 na računskega ingrosista pri pokrajinskem državnem knjigovodstvu v Ljubljani na Lovrenca Koschier-ja v vseh letnikih do 1848 leta".
Po tej razburkani dobi leta 1848 je bil Košir najbrže premeščen na Dunaj, kjer ga dobimo 10 let kasneje kot namestnika državnega knjigovodje. Kedaj in kje je umrl, in kje živijo njegovi sorodniki, to vse bo še treba izkopati iz pozabljenja.
Hiša v kateri se je Košir rodil še stoji in nosi ime novega gospodarja "Fojkar".
Letos ob stoletnici prve poštne znamke je dolžnost, da se mu prizna zasluga, katero si je pridobil s svojo idejo in neizmerno koristil celemu svetu. Menda ga ni po človeku naseljenega kraja na kulturnem svetu, kamor bi še ne bilo prišlo malo pismo z neznatnim lističem — - poštno znamko in duševni oče tega lističa je bil Slovenec Lovrenc Košir.
Imamo može pa jih ne poznamo, ker smo brezbrižni in brez boja prepuščamo slavo drugim.
Vse tozadevne proizvedbe vrši Filatel. klub Ljubljana.
Viri: Sčhweizer-I,erchenfeld: "Das neue Buch der Weltpost" str. 353; Ernst Kiesskalt: "Ent-stehung der deutschen Post" str. 278.; Fr. Šemrov: Ljubljanska pošta 1927.; Dr. Jos. Mai: "Zgod. slovenskega naroda"; Iz-!vestja Narod, muzeja; "Juven-
uradnikov. Cenzor je hitro bral nekaj odstavkov enega drugim,in vsak uradnik je mo-f ral napisati odstavek, ki je bil njemu namenjen. Za vsak jezik so bili posebni strokovnjaki, ki so delali noč in dan. Ko so pismo prebrali in prepisali, so ga zopet dali v kuverto in zapečatili s pomočjo pečata, katerega odtis so prej vzeli. Razni oddelki obveščevalne siužbe so imeli peCate iz kovine, ki so jih imeli vedno pri-'.VS1'
ZA NAŠE GOSPODINJE
Pazi na roke v zimskem času
Ne samo noge, tudi roke trpijo pozimi" zavoljo mraza, in to tembolj, ker jih ni mogoče pri vsakem delu in ob vsakem času zavarovati z rokavicami. Tako so roke
— pol glicerina, pol vode. Kdor pa trpi samo zaradi mrzlih rok, ne da bi mu bile posebno občutljive, naj si jih u-miva po večkrat na dan, a vendar ne do zapestne žile, z
izpostavljene mrzlo vodo, odrgne si jih naj,
■■■■■I KHT®	i
jim to ne de dobro, vemo saj postanejo roke ita vi-
pravlj'ene, če jih" je bilo "treba .)den način |deSe in. hrap^, v rabiti.
Včasih so odpiralci bili poseben sloj, ki so bili dobro pla-
iemperaturnim spremembam.'da še posuše in jih potem na-D». iim tn up rk-> rlohrn vonin trese s smukcem. Tedaj nastopi reakcija, ki se pokaže v tem, da se kri požene proti ro-
bila sprejela in potrdila predlo-!tus Gymnasii academici" Labaci
ženih Koširjevih dokazov, če bi ti ne bili resnični in kar nam priznavajo celo tuja nam ne preveč naklonjena oblastva, tega
1820-1825.
"Filatelista", Glasnik Jugo-sloVanskog Filatelističkog Save-za, št. 9., Sept. 1940.
čani in so morali vse skrivnosti, ki so jih izvedeli iz pisem, ohraniti samo zase. Najboljše so bili plačani tisti, ki so imeli kako posebno nalogo, na primer določevati rokopise. Tem je bilo dovolj, da so samo pogledali z roko napisan naslov, pa so vedeli, kdo je napisal naslov.
Naravno je, da so ljudje mnogokrat poskušali, kako bi ušli radovednim nosovom cenzorjev in mnogokrat so jih prekosili. Pismo so poslali s posebnim človekom lili "pa so se posluževali skrivne pisave. To je bilo najbolj v navadi. Pomagali pa so si tudi drugače. Nekateri so menjali pečat, ali pa so poslali pismo iz kakega manjšega mesta.
Za pisanje tajnih pisem je več načinov. Eden je tak, ki se pod črke naredijo pike in če se te črke sestavi, se dobi besede, ki pomenijo tajno sporočilo. Tudi najbolj navaden časopis vsebuje tajno sporočilo, in sicer tako, da se v njem podčrta besede. Nevidno črnilo je že dolgo znano in včasih se ga še danes poslužujejo. S tem črnilom se piše navadno na praznem prostoru med vrsticami, ki so pisane z navadnim črnilom ali pa na prosto-iu, ki ostane prazen. Če je to skrbno napravljeno, je težko priti na sled.
Cenzorji so iznašli sredstvo, s pomočjo katerega naredijo nevidljivo pisavo vidljivo in potem zopet nevidljivo ter tako prepišejo pismo. Človek, ki dobi tako pismo, odgovori nanj in cenzorji ga zopet pre-
mrazu pa utegnejo še razpo kati, kar povzroča potem hude bolečine. Tem potrebnejša je zato nega rok pozimi, jče si nočemo živcev v rokah. Oškodovati za trajno in dobiti za vse življenje izredno občutljivih in bolnih rok.
V prvi vrsti moramo paziti na to, da ne bomo hodili s komaj umitimi rokami na mrzli zrak. Čeprav smo si roke že tako posušili, vendar je njih koža še vedno vlažna »h pre-mehka. Hitra, nenadna temperaturna sprememba uničuje zgornjo plast kože, kri se pretaka hitreje vanjo j; . povzroči pordečitev. 1 rs.V tako moramo paziti, ko pridemo z mrzlimi rokami domov. Nikoli jih ne smemo potem neposredno ogrevati ob" peči ali kjerkoli, ker jim to vedno škoduje, tudi če so vlažne. To je ista nasilnost, kakor če spravimo tople roke nenadno na mraz. Ogrevati jih moramo le polagoma.
Kdor ima občutljive, nežne roke, naj si jih na prostem zaščiti z udobnimi, ne pretesnimi, toplimi volnenimi rokavicami, zvečer naj si jih umiva v mlačni vodi, ki smo ji primešali boraksa, nato 'jih namaže z razredčenim glicerinom
kam in jih ogreje. Seveda si bo tisti ki to more v lekarni ljupil primernih mazil za nego rok in si jih zavaroval tudi na ta način.
-o— —
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Reški gulaš
Goveje meso razrežeš na kocke in ga duši s čebulo na masti. Ko je napol dušeno, do-daj na kocke razrezano slanino, olupi j ena razrezana jabolka in' razčetverjeno (majhno) zeljnato glavo. Pokrij, dolivaj po malem vode in duši do nehkega, nazadnje osoli.
.............o----- . ..,,„Jaiz-
berejo.
Najbolj nerodno je bilo včasih to, da se je pismo zamudilo, čeprav so delali, koliko so mogli hitro in je zaradi predolge poti naslovljenec lahko kaj zasumil. Danes pa je zaradi kemije in fotografije vse tako izpopolnjeno, da pride pismo brez zakasnitve na na-slovljenca in tako, da ne more nihče kaj dvomiti.
KAKO CENZURNI STROKOVNJAKI ODPIRAJO PISMA
Pregledovalci zasebnih pisem imajo največ dela med vojno. Ti drago plačani in zaupni specialisti so v svojem poslu nenavadno izurjeni in so ga temeljito izpopolnili.
Oddelek obveščevalne službe, ki se bavi z odpiranjem pi' sem, je v zadnjih stotih letih tehniko v odpiranju pisem izpopolnil. Obveščevalno službo na znanstveni podlagi je organiziral avstro - ogrski samodržec Metternich. Če bi danes omenil uradnemu cenzorju odpiranje pisem s pomočjo pare, bi se usmiljeno nasmejal. Včasih že pride prav tudi para, toda današnja znanost pozna boljša sredstva, ki so dvakrat boljša od pare. Pri odpiranju se največ uporabljati dve me-, tod i in sicer, da se pismo "raz-
reze" ali pa "preluknja."
V prvem primeru se kuverta na dnu pazljivo in fino pre ^ reže. Tako se pismo lahko vza- i me ven in fotografira s posebnim fotografskim aparatom, ki ujame vsako najmanjšo reč. Pismo se potem dene nazaj, kakor je bilo poprej. Toda ni lahko napraviti tako, 'da potem kuverta izgleda kakor poprej. Za to uporabljajo posebno zmes, ki popolnoma odgovarja barvi papirja, iz katere je napravljena kuverta. S to zmesjo se namaže prerezani del. Zmes se hitro strdi in samo s pomočjo mikroskopa se more ugotoviti, da je bila kuverta prerezana.
"Preluknjanje" se naredi tako. da se odlepi znamka in se pod nje naredi majhna luk-
BOŽIČNO VESELJE
napravi svojim domačim v starem kraju vsak, če se jih spomni za praznike z malim darom. Mi še vedno pošiljamo denar v Jugoslavijo, Italijo in druge dele sveta. Pošiljamo tudi potom zračne pošte in potom braojava. Spodaj navedene cene so za zračno pošto. Za brzojavna nakazila pa stane $1.00 več, kar je pridati k navedenim cenam. V ameriških dolarjih se sedaj pošiljatev v Evropi ne more izplačevati.
Včeraj so bile naše cenc:
DINARJI:
7.a S 2.20................ 100 Din
Za $ 4.00................ 200 Din
Za $ 5.85................ 300 Din
Za $ 9.23................ 500 Din
Za $18.00................1000 Din
Za $35.00............:...2000 Din
LIRE:
Za $ 2.90................ 50 Lir
Za S 5.00................ 100 Lir
Za $ 9.50................ 200 Lir
Za $14.00................ 300 Lir
Za $22.50............... 500 Lir
Za $44.00.(J............1000 Lir
Ne pozabite, da za brzojavne pošiljatve je treba dodati znesek $1.00 k navedenim cenam za strošek brzojava. Za višje svo-tCj dovoljujemo poseben popust. Izvršujemo tudi notarska dela za tu in stari kraj.
Pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. CERMAK ROAD, -:- CHICAGO, ILLINOIS
Svinjska glava in parklji
v žolici
Kos sveže svinjske glave in dva parklja kuhaj z zelenjavo, kakor za govejo juho toliko časa, da se meso odloči od kosti. Nato vzemi glavo in parklje ven iz juhe, juha naj pa še naprej, vre. Iz glave in parkljev izloči vse kosti ter zreži meso in kože na manjše kose. Zrezano meso izoblikuj v obliki klobase, ga zavij v tanko čisto krpo in pove-ži z vrvico v obliki mreže. Kosti in meso deni zopet nazaj v juho in kuhaj še toliko časa, da bo meso zmehčano, nakar ga vzemi iz lonca in pusti, da se popolnoma ohladi, nato zre-ži na lepe rezine in zloži na podolgovat krožnik. Juha naj se med tem še pokuha, nakar jo precedi in ko je že skoraj hladna, vendar še tekoča, jo zlij na meso in pusti, da se vse skupaj strdi. Na mizo po staviš s čebulo, oljem in kisom. Lahko daš poleg kisle kumarce, tudi trdo kuhana iajca ali jajčno omako z gorčico.
-o-
Krompirjevi kruhki
Imaš globok krožnik krompirja, jajce, dve žlici nariba-nih žemelj ali kruhovih drob-tin, sol, ščepec cimeta, malo sladkorja in žlico masti. — Iz tega naredi trdo testo in izoblikuj male hlebčke, katere na obeh straneh opeci. Zraven spada marmelada. — To je zelo primerno za večerjo.
PRAKTIČEN NASVET
Kedaj pij lipov čaj? — Pozimi naj bo lipovo cvetje zmeraj pri hiši. Lipov čaj j« zdravilo zoper vsakovrstne prehlade. Predvsem ga/ pijemo takrat, če se hočemo spotiti. Lipov čaj je izvrstno zdravilo Zoper kašelj,-^če sp pijača ,za sluzena in če so trebuhu in mehurju, kar krat izvira iz zaslizenih ledvic.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
"Če si tuji časnikar v Londonu zaželi, da bi obiskal kraje, poškodovane po bombardiranju iz zraka, se mu ni treba poprej obračati na angleške oblasti <z& dovoljenje. Seveda ga pa tudi angleške oblasti ne vabijo, naj take kraje obiskuje. Zaradi te okoliščine ima tuji dopisnik v Londonu vedno svobodo za svoje delo.
Tako se je tudi meni nudila prilika, da sem z gasilci, s čla- ^ ni pomožne službe in z delavci odšel na kraje, ki so pretrpeli bombardiranje in da se neposredno prepričam, kako je. Hkratu se človeku nudi tu di prilika, da spozna duševno razpoloženje civilnega prebivalstva, ki neposredno trpi od bombardiranja.
Med šesturnim pohajanjem po Londonu nisem imel prilike, da bi videl tudi eno samo znamenje o demoralizaciji, nevolji ali slabosti. Ta trditev je bila izrečena že pred dvema dnevoma. Ponavlja se po bombardiranju, ki je bilo po številu žrtev najstrašnejše od začetka vojne. Ti dve bombardiranji predstavljata hkratu najstrašnejše bombardiranje v zgodovini sploh.
Razumljivo je, da prebivalci Londona ne marajo za bombardiranje, a se jim nič posebno ne mudi, -kadar iščejo varstvo v zavetiščih. Samo nekateri kažejo nekaj nemira. Nobena oseba, kar sem jih srečal, ni kazala niti najmanjšega Znamenja o malodušju.
Moj pohod po Londonu se je začel nekaj po sedmih zjutraj. Delavci so hiteli na potici. Po ulicah Londona vidiš več kolesarjev, kakor sem jih kdaj videl v Holandiji ali na Danskem, kjer je kolesarstvo nenavadno močno razvito. Zaradi delne ustavitve prometa po železnici so številni zakasnili, toda z uvedbo novih
i '■-ii
avtobusnih prog so vendar zmanjšali na najneznatnejše mero zamude za milijone potnikov s podzemske železnice, ki zjutraj prihajajo v mesto, zvečer pa se razidejo po stotinah naselij in mest izven Londona.
Zajtrkoval sem v restavraciji, katere lastnik še ni bil prišel. Dve natakarici opravljata posel svojih mobiliziranih tovarišev z vso umetnostjo. Nedaleč od tod je nekaj trgovin, katerih prednji deli sc uničeni po eksplozijah.
Doli, v področju ladjedelnic zaposlenih veliko števil( delavcev. Blizu ladjedelnic stoji skupina trgovcev, trgovskih pomočnikov in uradnikov, ki čakajo, da bodo ladjedelnice popravljene, da bi prišli clc svojih podjetij. Morda kateri od teh trgovcev ne bo naše! več sledu od svojega podjetja, morda pa tudi od svoje hiše ne. Teh seveda ni mnogo, kei se je večina Londončanov že navadila zavarovati izložbe SVOjih trgovin z vrečami peska in drugimi predmeti. Ob uničenem krilu neke bolnišnice so nadaljuje; redno delo v kro-jačnici, prodajalni tobaka ir delavnici za čiščenje obleke.. Člani pomožne službe in gasilci pa čistijo cesto od razbitega stekla iz oken.
V drugi ulici spremlja delo Članov pomožne službe stara ženska,ki ima prodajalno bonbonov in pravi:
To ni nič. tekli vojni bomb tu, to. .."
Zeppelin je v pre-tudi vrgel nekaj pa ni bilo nič za
E H. II. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Learitt St)
Tel. Canal S8IZ CHICAGO. ILL.
jnajvec in najboljšo zabavo vam da
kombiniran aparat
7ZČA
Console Model V-170
radio in victrola skupaj
bolečino v
i
več-
RCA VICTROLA V-170 je izde-lana jako lično v zelo popularnem modernem tipu. Predstavlja krasen komad pohištva. RCA Victrola je kombinacija Radio m rrramafor-ski aparat, ki igra automatično 10 in 12 >>alčne plošče, ki jih aparat sam spreminja, jih automatično nasaja na aparat. Radio je močan, da dobite z njim vse domače in tujezemske radio programe iz tujih dežel. Ima šest močnih — RCA Victor tubov, automatično električno uglaševanje. Antena je vključena v aparatu. Velikost 33!4 inčev visok, 29% dolg in 161/2 širok.
STANE:
$89.95
Za vaš stari radio dovolimo zelo visok popust. Z vsakim aparatom dovolimo še posebej pet gramafonskih plošč, kakoršne si kdo izbere.
Pridite in oglejte si ta kombiniran aparat
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
PRVI
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CmCAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Omak RdL, Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN 1
— NajboljSi automobili za pogrebe, krste in ženite vac J a. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene smerne.
ROMAN - NAPISAL MIRKO BRODNIK
Stran 6
KRrcRHUWSKI SIBVEREC
Sobota, 16. novembra 1940
In ko so zjutraj odšli spet v rov, ko so pod vodo prišli v zakladnico, ko so se pripravljali, da odidejo v globino po rovu, ki so ga prejšnji dan slučajno odkrili, se je spet nenadoma spomnila tega obraza, stopil ji je pred oči kakor takrat. Videla je isti srepi pogled, ki jo je svaril, in vsa kri ji je izginila iz obraza. Morala se je nasloniti na Janeza, da se ni zgradila. Preplašeno se ga je oklenila, ko je ravno hotel stopiti v globino, in mu z drhtečim glasom šepnila:
"Ne hodi dalje . . ."
"Kaj ti je, Nadja?" jo je začudeno vprašal. "Kaj se je zgodilo?"
Kakor ga ne bi bila razumela, je neprestano ponavljala iste besede.
Vsi so obstali in jo začudeno gledali. Poslušali so njene prestrašene besede in si jih niso znali razlagati. Potem pa, kakor bi se bila zavedla, je hitro rekla:
"Ne smete iti dalje!"
"Zakaj ne?" jo je vprašal profesor. Morda odkrijemo še kaj dragega, še bolj važnega. So stvari, ki so vredne več kakor zakladi."
"Čudna slutnja me je nenadoma obšla," je šepnila deklica. "Morda nas tu doli čaka nesreča. Kdo ve?"
"Prazne marnje!" je odmahnil profesor.
"Pojdimo do konca rova," je rekel Branko. "Janez, greš?"
"Seveda," je prikimal.
"Ne," se ga je nenadoma krčevito oklenila Nadja. "Ne pojdi, bojim se zate!"
"Nikar, dušica " jo je skušal pomiriti Janez. "Bolna si, tvoji živci so izčrpani Kaj se nam more zgoditi?"
"Sam pojdem," je tedaj mirno, a odločno dejal profesor. Ostanete tu. Takoj se vrnem in vam povem, kaj bom našel."
Vseh se je polastila po Nadjinih besedah neka mrzlična groza. Nperičakovani Nadjin upor jim je vlil v srce strah, ki ga niso mogli pregnati.
"Sami mislite iti?" je vprašal Branko. "Toda ne idite daleč! In če boste kaj opazili, kar se vam bo zdelo sumljivo, nas pokličite. Takoj se vrnite, da se vam kaj ne pripetk"
"Je že prav," je zagodrnjal profesor. Vzel je plamenico in že je izginil v rovu.
Osem na j s t o p o g 1 a v j e DOM MRTVIH
Rov, po katerem je stopal profesor, je šel sprva strmo navzdol, potem pa je nenadoma zavil, se razširil in držal skoraj po ravnem. Polagoma je postajal čedalje širši in profesor je z začudenjem ugotovil, da se pod zakladnico nahaja še ena dvorana.
Vsa tla pod jezerom so bila kakor velika krtina, vsa preprežena z rovi in dvoranicami. Nekam plašnih korakov je hodil profesor, oprezaje na vse strani. Nadjine besede so ga vendarle vznemirile. Hotel se je že obrniti, a nekaj, sam ni vedel kaj, ga je gnalo dalje.
Dvorana, kamor je bil prišel, je bila v majhnem točen posnetek velikega svetišča, ki so ga najprej odkrili. Prav tako je stal na sredi* velik kip boga zemlje in ob stenah majhni kipi istega boga.
Profesor je zavil proti sredi. Stal je pred uganko. Zakaj dve svetišči? Kolikor je vedel, je bil to edini primer, kar jih je poznal v zgodovini. In v srcu se je že veselil, da je spet odkril nekaj novega, kar bo proslavilo njegovo ime.
Ko pa je prišel čisto blizu h kipu, mu je ušel krik presenečenja. Pod njim je zagledal veliko kamenito skrinjo, vso popisano z enakimi starimi znaki, ki jih je odkril na pergamentih in na kameniti plošči v rovu, samo da so bili bolj dobro ohranjeni, da jih je lahko brez napora čital. Ko je prebral prvi dve vrsti, je vedel, da je ta kamenita skrinja grob. In povsod v kotih dvorane so stali enaki grobovi. Zdaj je vedel, da se nahaja v poslednjem počivališču vladarjev mogočne države, ki je nekoč obsegala večji del severne Azije.
"V teh grobovih utegnem najti sporočila iz davnih časov," si je rekel. "Sporočila, ki bodo doslej edina . .."
Brez posebnega truda se mu je posrečilo odmakniti pokrov velike skrinje. Pogledal je vanjo in zapazil v njej še eno, ki je bila manjša in brez dvoma kovinska. Iz kakšne kovine je bila, ni mogel dognati, zakaj prevlečena je bila z debelo plastjo patine. In na dnu okrog nje je zagledal vse polno pergamentnih zvitkov. Z mrzlično kretnjo jih je jel pobirati in jih vtikal v usnjato torbo, ki jo je imel obešeno čez ramo.
Potem se je obrnil in zavil proti levemu kotu. Nenadoma pa se je zdrznil in lasje so mu stopili pokoncu. Začul je skrivnosten glas, ki ga je navdal s strahom in grozo.
Iz kota je prihajal zategel glas, ki je zvenel tako presunljivo in strašno, kakor bi bil glas umirajočega človeka.
Profesor ni vedel, kaj se z njim godi. Obšla ga je groza, hotel je zbežati, obrnil se je že proti izhodu, zdaj pa je začul isti glas tudi v tej smeri. In kamor se je obrnil, povsod ga je čul. Od povsod je odmeval in se zasekaval vahj kakor ostro bodalo.	• ^m®
Lasje so mu stopili pokonci. Strah mu je omrtvil noge, da se še premakniti ni mogel, in obstal je kakor vkovan na mestu. Blodne misli so se mu podile po glavi, ni vedel, kaj pomenijo ti glasovi, odkod prihajajo, samo bal se jih je, neskončno bal. Niti pomislil ni, da bi poklical na pomoč tovariše, ki so ga nedaleč čakali. In tudi če bi hotel, ne bi mogel, saj še jezika ni mogel premakniti, otrpnil mu je, kakor mrtev.
In potem so vstale v vseh koncih drobne luči, za nečim skrite, kar je imelo obliko človeka.
Nova groza ga je obšla. Kdo je skrit v tej podzemeljski grobnici? Kdo preži nanj? Ali so duhovi umrlih, ki so vstali in hočejo zdaj k njemu, da se maščujejo nad skrunilcem svojih grobov?
Ni si vedel odgovora. Tudi iskal ga hi. Njegove misli so bile tako razbite, da jih niti za trenutek ni mogel zbrati in vse trezno premisliti. In luči iz kotov so se mu čedalje bolj bližale.
Potem ga je zgrabil obup. V podzavesti se je zavedel samo tega, da ne more ubežati, uteči.
(Dalje prih.)
NAROČILA lA STENSKE KOLEDARJE
"Amerikanskega Slovenca" sprejemamo že sedaj. Letošnji koledar bo nekaj posebnega. Izdan je za 50 letnico lista "Am. Slovenca" in bo že radi svoje lepe slike kras za vsako slovensko hišo. Koledar stane za tu in stari kraj s poštnino samo
20 centov
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	"-:-' Chicago, Illinois.
MIGLJAJ O NAČRTIH ANGLIJE
London, Anglija. — Tukajšnja vlada se je doslej skrbno izogibala vsake izjave o načrtih, kako se ima, preurediti svet, ako, bo Anglija zmagala. Minister za dominijone, Cran-bourne, je bil prvi, ki je neko-iko posvetil v to temino in njegova izjava se smatra kot .ekuk migljaj, kake namere ma Anglija. Zadnjo sredo je iejal, da bo svet po vojni moid temeljiti na mirovnem sitemu, ki bo imel svojo lastno ;olicijsko oboroženo silo, h cateri bodo prispevali vsi narodi in katere namen bo,da odra ni vzroke vojne. Narodi pa bodo morali pristati na to, da sc v nekoliki meri. omeji njih neodvisnost.
DIES BO PREISKAL KONZULATE
Washington, D. C. — Poslanec Dies je objavil v sredo, da bo njegov preiskovalni odbor podvzel prihodnji teden zasliševanje glede aktivnosti nemških in italijanskih konzularnih in drugih agentov. Od di% žavnega tajnika Hulla je prejel Dies odobritev, da lahko vodi ta zasliševanja po svoji uvidevnosti.
PORABLJENO STRELIVO V TEM STOLETJU
Izračunali so, da je bilo v tem stoletju izdelanega in v vojnah potrošenega toliko izstreliva, da bi ga komaj nalo-ž"li v vlak, dolg od zemlje do lune. V svetovni vojni (1911—• 1918) so po približnih računih potrošili toliko orožja in smodnika, da bi ga komaj prepeljala kolona tovornih avtomobilov, dolga kot ekvator.
N .1. SMFTANA
OPTOMETRIST Pregleduje oii in predoistije očala 23 LET IZKUŠNJE IM1 So. Aahlattd Avenu« TeL Canal 0523 Uradne ure: TSak dan 6d 9. t jutra j do 8:30 zvečer.

miiiiwiiiiiM!ii>ta»inwffi»uii!iii
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Clevelandčani pozor!
Itadi nujnih opravkov doma, selitve v lasten dom, je morala Mrs. Mary Blai, naša posebna potovalna zastopnica za list "Novi Svet" in "Amerikanski Slovenec" za nekaj dni izpreči agitacijo v Cleve-landu in je morala domov. Zdaj se zopet vrača nazaj na ponovno agitacijo v Cleveland in zdaj ko berete te vrstice že pridno agitira med cleveland-skimi Slovenci za mesečnik "Novi Svet,"' kakor tudi za "Am. Slovenec." Pooblaščena je, da sprejema naročnino za nove in stare naročnike. Naročnikom "Novega Sveta," ki jim bo potekla ta ali drugi mesec naročnina še posebej priporočamo, da ponove naročnino in bodo prejeli od nje izredno nagrado sliko, ki so jo bodo izbrali. Mrs. Blai ima slike seboj in jo bodo lahko, kar od nje dobili. Vsem rojakom Slovencem, in vsem prijateljem in somišljenikom naših listov Mrs. Blai prav toplo priporočamo, da ji gredo v vseh czirih na roko in ji pomagajo širiti naše liste.
Uprava "Novega Sveta" in "Am. Slov."
NAŠI ZASTOPNIKI
pri katerih si lahko naročite lista "AnjeriUanski Slovenec" in "Novi Svet", ali za iste obnovite naročnino.
COLORADO:
Carton City, — Ana Susman. Colore do Springs, — M. Kapsch. Crested Bitne, —. Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. LeadVfilč, — Miss Mary Rlun, Pueblo, — Josephine Meglen.
ILLINOIS: Arjo, — John Poljak Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Math Stefanič. Chicago, — Jožef Fajfar. Joliet, Rockdale in Lockport,—John ivratnarich. La Salle, — Anton Strukel. North-Chicago-Waukegan, — Ga-irfei DraSler, Andrew Košir in Mrs. icn'nie KcIkt. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Catherine Bajuk. Pullman, — Martin Golobich. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar.
So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-nek, Mrs. Agnes Mahovlich.
INDIANA:
Indianapolis, — Louis Androjna. Whiting, Ind. — Miss. Kathie Tritler
KANSAS:
Franklin — John Dobravec. Kansas City, — Peter Majerle in Jo-<eph Kostclec.
MICHIGAN:
Ahmek, — Mrs. J Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. I Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, '— Mark Badovinae.
Calumet, — Jos. SuBtarsich. Tron Mountain, — Frank Richtar-sich.
ivlanistique, — Anton Kra.sovec.
MINNESOTA:
Aurora, — E. Sniolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm. — Frank Laurieh. Rly, — John Otrin, Jos. Feshell. Eveletli, ~• John Strah in Antonia Ntmg»r. Gilbert, — Frank Uli'ai Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth in Spruce Location — Anten Pene. New Duluth, — M. Spehar. McKinley, — A. Heglcr. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller.
MONTANA: Suite in Walkerville, — Mary Koue
OHIO:
Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport. — L. Hoge. Cleveland. — Za Collinwood, St. Clair pri Sv. Vidu in okolico, Euclid in
Nottingham, je zastopnik Mr. John Prišel.' — Za Newburg in okolico Mr. J. Restwlc, Rt. Rev. J. J. Oman in Anna. Glijia.
Cdiiijeajt, — Angela Berus. Lorain,,—r Justina Paul. Girard, Miles, Youngstown in vsa okolica, — John, Dolčič. Petersburg, — Mary Ohlin.
PENNSYLVANIA:
Aliquippa, — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridfvsville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik, Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Statkovič. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pavel Novosel. Houston, — Michael Tomšič. Imperial, — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klucevsek. Lawrence, — Carolina Rosman. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič.
Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert.
Strabane, Canonsburg in okolica, —
Anton Tomšič? Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vanding, — Frank Pancar.
WISCONSIN:
Greenwood, Marshfield in Owen, —
Jos. Kakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee in West Allis, — Mrs. Rose Deželan.
Sheboygan, — John Udovich, in Marie Prisland, Johana Mohar.
Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek.
WYOMING:
Kemmerer, Sublet, Dlamondville, —
Knnšt. T'odlesnik. Rock Springs, — Ursula Ivsek.
MISSOURI:
Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. (
PO RAZNIH DRŽAVAH:
Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar.
Bridgeport, Ccnn. — Stefan Hor-vath.
Little Falls, N. Y. — Amalia Furlati. Brooklyn in New York, N. V. — Anton Anžlovar.
Oregon City, Ore. — Mrs. Mary Pi>-lamar.
Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Helper, Utah, — A. Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan.
Od časa do časa.
(Konec)
Čudno delo opravlja cerkev. Baje operira le z "večnim plačilom," pa je to le humbug, ker po socialistu ni tega plačila, dalje operira najmanj z vicami, ki so pa zopet enak humbug, in še z nekim "škle-petanjem" operira... kar je vse skupaj bluff, in taki bluf-farski in humbugarsld eerkvi se vsipajo kar — milj ar de, in bluffarji imajo krasna nebesa.
Nasprotno pa so idečkarji silno radodarni s plačilom, to-raj z nebesi že zdaj, radodarni z zemeljskim rajem, če ne danes, pa vsaj jutri, dalje so ti rdeč kar j i tako sladki in hladilni, ko mažejo grla, da ni ne vic, ne šklepetanja — na nebesa tako ni upanja pri znanih moralnih razvalinah v vrstah rdečih vernikov — in to silno hladi, in je vredno ne centa, ampak najmanj dolarja, saj bo jutri raj, dasi danes morda ni ničesar v piskru.
Ali ni čudno, res čudno na tem sveai, ko so pri hurnbu-garjih — miljarde, pri "rdečih učiteljih zatirane raje" pa komaj toliko pade v klobuk, da more kdo iti v stari kra, in se tam pokazati za amerikanskega miljonarja, ker tarr le. zijati znajo, pa ne vedo, da hodi tak "miljonar" v A-meriki vsak dan s klobukom.
Svet je puk last, malo ste pa le vi tudi — počasni, ko se pehate s klobukom, pa imajo drugi, ki so bolj brihtni, miljarde, in ko vsi vgriznemo v travo, bo vsega konec po vaši rdeči "resnici." Ampak tudi na to rdečo "resnico" moramo malo počakati še, kakor na rdeči raj, in ta rdeča "resnica", da ni nebes, ker jih ne more biti pr? "rdečkarjih," ki ne poznajo Boga, in da ni pekla, kar je glavno, in da ni vic, kar je tudi hladilno, je že zdaj tako hladilna — resnica, da gre nekaj v klobuk, dosti nikoli, kei ta puklasti svet je pač čudna zmeda.
*
Neki so menda silni titani
in duševni velikani za napredek. Well, francoska revolucija je bila hudo krvava tudi za revolucionarje same, je pa imela nekaj dobrih posledic. Tako bo tudi pri posameznih, moških in ženskah. V tem in onem so nekaj dosegli. Ako
so pri tem tudi zabredli, in zašli celo v bistvenih zadevah, se ne morejo pritoževati, če njih slava radi kake dobre strani ni posebno sijajna in zapadejo v kratki dobi pozabno-sti.
Mary Jugg piše v C. Gl. o Elizabeti Cady-Stanton in jo imenuje "znamenito ameriško svobodomiselko." Baje se je udejslvovala v emancipaciji žensk, kar bi bilo dobro, ako je ta emancipacija dobra, kakršna bi imela biti. Ampak že označba "svobodomiselka" pove, kam je merilo stremljenje te Amerikanke. Se jasnejšo sliko pa poda njeno baje epo-halno delo "The Woman's Bible." Mary Jugg skuša podati nekaj iz te — znamenite ( ?) knjige tudi cankar jev-cem, da bi Slovenci ne bili prikrajšani pri svobodomiselstvu. Vse skupaj pa je znanstveno skrpucalo, kakor se od svobodomiselne ženske ne more drugače pričakovati v tako kočljivi zadevi, kakršna je biblija.
Cady Stanton je danes z njeno biblijo vred pozabljena, o čemer Mary Jugg prav otorž-no potoži: Dvoje le je mogo-6e\ če je delo tako znamenito, je tragično, ako je zapadlo pozabljivosti, ni našlo priznanja, ali pa je — skrpucalo in našlo osodo, kakršno tak pleh zasluži, in zadnje je resnično, pleh je, in vse hvalisanje .ne more tega pleha izpremeniti v zlato, in če si naši svobodomi-selci pogladijo bracle, kosmate ali gole, so pač silno skromni, ker se zadovoljijo s ple-hom. Koliko more tak pleh Slovencem pomagati pri no-kem napredku, o tem naj pa Mary Jugg sama premišljuje, vsaj odgovorne oesbnosti okoli C. G. so morale smatrati pleh za dobro kovino.
Predstavite vašim prijate-$ Ijem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na« roče!
NA PRODAJ HIŠA
Na 1831 W. 21st PI. Chicago. Šest stanovanj po štiri sobe. Zidana iz opeke, v zelo dobrem stanju. Cena zmerna. Prodati moram zaradi dedičev. Vprašajte pri Mr3. J. Wolf, 1837 W. 21 st PL, Chicago.
MALA
A ZELO PRAKTIČNA STVAR je novi
Model BP-10
NOVOST na polju Radia je mali RCA Viktor osebni radio. Velikost 2Yi inčev x 3H inčev in S]/2 inčev dolg. Zelo pripravne velikosti, da ga človek vzame seboj kamorkoli hoče, na potovanje, na izlet, ali kamorkoli. Ne vzame prostora več, kakor mala škatljica. Narejen je lično in trpežno. Jc- glasan in dobite vse glavne postaje. Itabijo se lahko navadne baterije, ki ce rabijo za ročne "flash lights".
TA RADIO je najlepši predmet za razna darila, bodisi kot božično darilo sorodnikom, ali prijateljem, darilo za neveste, darilo za starša brate in sestre.
STANE
$20.00
Od naročil izven Chicage, plačamo poštnino mi.
ONIM, ki bi želeli ta radio naročiti t& l.ciično darilo svetujemo, da r-e čskf.jo g?.dnjih dni, ampak, naj cdda} ■>' i Močilo vsaj d«> 1(. decembru, kir drjgr.če ni mogoče jamčiti pravočasne dostave.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois