Leto IX., štev. 7. PoStnina plafaan v gotovini. V LJUBLJANI, v petek 13. lobr. 1925. Današnja številka Din 1*50. Ishaja razen ponedeljka In dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnlštvo: LJnbljana, poštni predal štev. 168. Rialov za telegrame: >Naprejc, Ljubljana. Oekovnl račun št. 18.807. NAPREJ Stane mesečno .... Din 25*—• za inozemstvo .... Din 85-— Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: besed* 60 par, najmanj 5 Din. Dopise Irankirajte in podpisujte, sicer se M priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. "I Letnilc VII., Štev. 7. Četrtkova .Naprejeva" Številka Izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zvei Stane letno 60 Din — mesečno 9 DIB Po volitvah. Pet dni je že, odkar so se vršile volitve, pa vendar še ne vemo točnih številk iz vse države. Bela in črna reakcija sta dobili približno enako število poslanskih mandatov in zdaj se pričkata, kdo da je dobil več.. Bela ima v rokah vlado, zato bo že res, da je dobila 162 mandatov, črna pa le 153. Seveda, ta večina ni dovolj sigurna! Če se skuja le 5 vladnih poslancev, pa bo imela vlada le 157, opozicija pa 158. Zato čitamo v časopisih obeh smeri dan na dan zagotovila, da se v nasprotnem taboru kregajo in da pojdejo danes ali jutri narazen. Bela skupina (PP-režim, orjunaši ali batinaši, kakor se na Hrvaškem imenujejo) se drži skupaj zaradi ob-držanja vladnih jasli. Drugega programa nima. Črna skupina (opozicije) se drži skupaj zato, da doseže vladne jasli. Drugega programa nima. Pač! izvrsten negativni program ima, namreč tega, da je proti PP-režimu. Priznati ji moramo, da se je proti režimu res dobro držala in da je na ta način tudi marsikoga pridobila, ki bi je drugače ne volil. To velja zlasti za Ljubljano, ki je prvič dobila klerikalnega poslanca. Ni ga dobila zato, ker je klerikalna, ampak zato, ker ne trpi orjimaškega nasilja. To so tudi klerikalci vedeli in uporabili, prav nič niso kazali svoje skrbi za nebesa, niti s peklom niso grozili, ampak le vladno nasilje so pokazali v pravi luči in volilci so jim dali prav. Orjunaši so pa tudi zbrali lepo število glasov. Pa ne na svoj program (batine), ampak na tisto, kar oni imenujejo naprednost: papizem! Resnični papizem. Kajti klerikalne ovčice so strašili, da gospod papež ne dovolijo voliti Korošca. Morebiti so kakšni pobožni nevedneži res šli na ta lim in volili Mohoriča, kot pravega papeževega kandidata. No — saj papež je znana trgovska firma, zlasti letos v »svetem letu«. Najbrž bo imel svoj paviljon tudi na ljubljanskem velesejmu. Razen če izvrši »Slov. Narod svojo grožnjo — on namreč je jezen na papeža, ker ni dal primernih odpustkov za Mohoričeve volilce, tako da je bilo teh volilcev premalo, in »Slov. Narod« priporoča zdaj svojim ministrom, naj pretrgajo vse vezi s papežem. V tem slučaju bi na velesejmu ne bilo paviljona. Velikanska večina volilcev je volila največjo stranko. Ker je največjih strank zelo veliko, ni po volitvah nobena največja. Res tragično. Tudi mnogo socialistov je šlo h dr. Korunu, češ, tam sta dva mandata gotova. Zdaj se držijo za nosove in očitajo najmanjši stranki, da jim je vzela zmago------------- Enotna fronta je uničila razredno zavest. Prazna želja po združitvi je delavno ljudstvo prisilila, da se je pridružilo svojim sovražnikom — reakciji. Proletariat je moral voliti med belo in črno palico. Če bi ne bil le želel, ampak tudi delal za združitev, bi mu ne bilo treba kregati se med seboj, ali je bela ali črna palica bolj skeleča, ampak bi postavil obe palici v kot. Ne bi se kregal med seboj, ali klerikalna kri z Zaloške ceste, ali orju-naška kri iz Trbovelj boli vpije v nebo po osveti, ampak bi preprečil sploh vsako prelivanje krvi. To je mogoče le z izvrševanjem dolžnosti. Brez organizacij so pametne volitve nemogoče. Čitajte, čitajte pazno in premišljujte vztrajno, kaj je prav, potem vas ne bodo zmešali demagogi zadnjo uro pred volitvami. Čitajte zlasti članek »Za enoten nastop« v Socialističnem koledarju za 1. 1925. Zdaj po volitvah ga boste lažje razumeli in boste tudi bolj voljni izvrševati ga. Brez dela proletariata ni mogoče, da se proletariat reši. Razno. r Nad 500 shodov, »Socialista c dva krat na teden, »Delavca«, »Volkssiim-mec dvakrat na teden, »Pod lipo«, »Ženski list«, »Konsuinenta«, Delavsko zbornico, Strokovno komisijo, vse konsume, vse »Delavske domove« so imeli korunovci na razpolago, iz Velenja so nam pisali, da so tam našteli 7 različnih korunovskih letakov, brezplačne vozovnice so imeli za svoje govornike — a kljub temu niso dobili mandata! Mi smo imeli največ 25 shodov, »Ljudski glas« in izdali smo 1 sam letak, ker več v svoji pošteni revščini nismo zmogli — kdor to premisli, mora priznati, da smo se iz velikanskega volilnega viharja še kar dobro rešili. — Ta povodenj bo menda vendar zadostovala, da bo proletariat spoznal pravo pot k svojemu osvobo-jenju: da mora vzeti svojo usodo v svoje roke, postaviti trdne organizacije, izvrševati svoje dolžnosti, ki so določene v pravilniku, demagcške voditelje pa pognati iz svojih vrst tja, kamor spadajo! Ko boste premišljevali o svojih porazih, ne bodite malodušni, ampak poglejte resnici naravnost v oči, da najdete vzrok in ga za prihodnjič odstranite. Eden glavnih vzrokov je bil gotovo ta, da niste spoštovali osem-umika; da niste razdelili časa na tri dele in da zlasti niste dali za svojo izobrazbo tretjine, ampak ste- delali za dobiček brez pomisleka. Osem-urnik je proletariatova, torej božja zapoved. Za Mojzesovih časov je moral vsak umreti, kogar so zalotili, da je delal ob prepovedanem času. Moža n. pr., ki je v soboto nabiral drva, so kamenjali. (Mojzes, IV., 15. pogl., 32—36 vr) Pregled organizacij SSJ in KOZ od julija 1924 do decembra 1924 (upoštevajo se samo {lani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu SSJ in KDZ v Ljubljani). jj Hrt C4 cn J R) S o Rednih članov at —- je > o j* 1924 Pukrajlnsro tajništva m rrejelu: m at Organizacije s 2 as jo sg J-s r «= je uiiu je at ca. j« V. O X3 3 E ra N mesecu izmed ten elanov so zadnji mesec plačali po Din progres. davke at o ta js _- O 1924 c 13 a E ra N XII. rednih , JE e cl skupaj p. od 0 člana n (Sl IS) "> «*» HJ S c IR VII. Vlil. IX. X. XI. Din P (le nov 2 3 4 5 6 8 10 12 15 20 25 30 40 50 75 100 n 5 127 40 1 58 23 28 Velenje 7 5 70 85 87 88 88 — — 76 68 1 a 1 — — — l — ' — — — — 4 123 20 1 60 24 20 Videm-Krško 13 5 20 20 19 18 11 1 1 40 9 6 1 — 1 1 24 50 2 73 26 30 Vrhnika 6 2 22 23 24 24 24 0 — — 24 20 2 1 _ — 1 _ 62 50 2 18 26 31 Zabukovca 4 12 14 10 9 8 27 32 Zagorje 28 33 Zg. šiška — — 4 9 11 13 13 — 7 6 1 11 90 1 70 29 34 Gorica pri Marib. — — 27 29 29 28 25 25 25 — . • 35 1 40 30 35 Cirkovce pri Mar. 31 36 Lesce 32 37 Pragersko 1 — 44 44 44 44 47 — 47 45 1 1 -1. . ,73 50 1 56 33 38 Pišece 34 39 Šikole pri Marib. ■S _ 35 40 Ponikva 4 4 ~ 36 41 Sv. Lovrenc n.Poh. 5 3 16 19 19 17 16 — — — 15 13 — 1 1 28 — 1 86 Vseh rednih članov 160 65 1046 920 964 953 896 96 218 40 942 785 64 I 29 1 31 1 4 1 9 1 9 1 2 1 5 ! 1 j 2 i il ! l -I- | 14 1 1712 60 i 81 Zamudnikov '. . . . Progresivni davek zamudnikov . 218 40 80 187 75 112 95 pristopnina . 14 — Vseh članov skupaj 1179 1126 1107 106o| 991 Pokrajinsko tajništvo je torej prejelo v tem mesecu . 1945 00 j Volilni red je krivičen, pravijo Žer-javovci. I seveda. Takrat, ko so ga delali, so mislili, da bodo največja stranka, zato so dali velikim strankam prednost. Zdaj, ko so majhna stranka, bi hoteli pa to prednost velikim strankam vzeti, češ, krivično je. Tako delajo otroci, ne pa možje, ki hočejo biti demokrati. Če delate razločke, morate biti pripravljeni, da tudi vas lahko zadenejo! Kakor vas bodo zadeli zlasti v ljubljanski občini! r 0 volilnih nasiljih v južnih pokrajinah naše države in na Hrvatskem poročajo opozicionalni listi naravnost strašne stvari. Če PP-režim kljub temu ni dobil večine, je to pravcati čudež. Začele so se take stvari že pred volitvami. Belgrajska »Politika«, ki gotovo ni opozicionalni list, je poročala 5. t. m., n. pr. to-le: Resan, 4. februarja. V vrsti brezzakonitosti, ki se izvršujejo v tej deželi, zabeležite še brezzakonitost tukajšnje policije, ki je včeraj iz šolske sobe med poukom odpeljala v zapor učitelja Milana Popoviča in Andra Jovanoviča. Oba sta predsednika volilnih odborov in ne pripadata režimu. To ju obremenjuje! Naši učitelji se pa v veliki večini navdušujejo za Pribičeviča, kaj naj človek reče o njih? r Dr. Spalajkovič, tisti, ki je ovekovečil našo državo z izjavo, da naj raje pokrepajo gladujoči Rusi, kakor da bi zbirali po »kulturnem« svetu podpore zanje, tisti Spalajkovič je bil 8. t. m. izvoljen za poslanca! Na listi narodnega bloka, to se razume. Mož je pa obenem tudi zastopnik naše države v Parizu, zato ga je neki novinar vprašal, ali misli ostati poslanik v Parizu, ali biti narodni poslanec v Beogradu. In kaj je odgovoril? Da bo oboje: poslanik v Parizu in narodni poslanec v beograjskem parlamentu! Ti dve službi, da lahko obenem izvršuje! Tako poroča zagrebška demokratska »Riječ«, Spalajkovič je pač patriot, pobiral bo mastne poslanske dnevnice in še bolj mastno plačo poslanika v Parizu obenem, za vraga, saj to je vendar najuspešnejše sredstvo za »konsolidacijo države«! ... r 0 kačakih (albanskih roparjih) in makodonslvujuščih (makedonskih upornikih) smo doslej vedno čitali stvari, da so človeku vstajali lasje od groze, taki razbojniki da so in orodje komunistične nevarnosti. Čez noč pa so se poboljšali; kajti vsi*so 8. t. m. volili radikale! Poročajo namreč, da so dobili radikali v Makedoniji skoro vse glasove in mandate. Ej, da, on sam las Pasičeve brade ima v sebi več modrosti kakor vsi mi »protidržav-ui elementi skupaj. Tri pikice. Amerikansko izdelovanje klobas. (Politična satira.) Amerika je svet iznajdb. Že dolgo je znano, da imajo tam posebno imenitne stroje za klobase. Na eni strani ženejo v stroj prašiče, na drugi pa letijo pečene klobase ven. To je že stara iznajdba. Pred kratkim je pa neki učenjak spoznal, da jedo prašiči koruzo, buče, krompir, pomije in razne druge take stvari, ki so mnogo cenejše nego prašiči. Iz takega spoznanja Amerikanec takoj napravi primeren tehnični in gospodarski korak k napredku, ki zaspanemu Evropejcu niti na misel ne pride. Izračunal je, za koliko bi bile klobase cenejše, če bi v tiste slavne stroje metali pomije in druge odpadke mesto dragih prašičev. Če bi prodajal take klobase le za malenkost ceneje, bi jih vsi pri njem kupovali in dobiček bi bil velikanski. Torej se izplača napeti možgane in izumiti še bolj moderen stroj. Mož se je pošteno trudil in mnogo je žrtvoval za poskuse, končno se mu je pa res posrečilo izumiti zelo precizen stroj, res nekaj epohalnega. Seveda je bil precej velik in vse polno kolesc se je v njem vrtelo, navaden zemljan se sploh ne spozna v taki umetnini, samo to vidi vsak. da letijo klobase ven. Jasno je, da je v par ednih vsa Amerika kupovala klol rse le pri njem, druge tovarno so r u'lo popolnoma uničene. Stari str? ji, ki so bdi r Taki so socialisti! »Slovenec« z dne 12. t. m. poroča, da pripravlja sedanja socialistična vlada na Švedskem nov brambni zakon, po katerem bo skrčena švedska armada od 336 na 114 do 112 stotnij. Službena doba bo znašala pri pehoti 140 dni, pri topništvu in konjenici pa 200 dni. Stroški za armado bodo znašali približno 100 milijonov kron proti 180 milijonom 1. 1914. — To je velik napredek, ampak popolnoma socialistično to še ni, pomisliti je pa treba, da so socialisti na Švedskem sicer najmočnejša stranka, večine v parlamentu pa še nimajo. Na Danskem jo pa imajo, zato so tam socialisti pripravili tak zakon, da armade in vojne mornarice sploh ne bodo imeli. — Naši klerikalci pa zahtevajo, n. pr., da naj služijo naši fantje vojake na Slovenskem, ne pa v Macedoniji. Tudi to bi bil napredek, če bi zahtevali kaj takega n. pr. naši demokrati, za stranko, ki jo vodijo Kristusovi namestniki — kakor se imenujejo — je pa taka zahteva pravzaprav bogokletna: kajti naši fantje naj se takorekoč pred očmi svojih staršev pripravljajo za krvave vojne! Da drugega namena armade nimajo, tega menda ne bo treba dokazovati. Mi, ki zahtevamo odpravo militarizma sploh, smo grdi grešniki in umazani materialisti, oni so pa stranka po Kristusovih načelih in idealisti! V militarizmu je najvažnejši princip načelo tajnosti, in slovensko ljudstvo se je izreklo pri volitvah za oboje: za militarizem in tajnost, da ga bodo voditelji lahko gnali, kamor ga bodo hoteli! r Revne delavske družine v Ljubljani, ne vse, a mnoge pošiljajo svoja dekleta v do pol ure oddaljeno šolo k uršulinkam, a imajo šolo mnogokrat tik pred nosom. Najbrže žive v domišljiji, da zaleže pouk pri uršu-linkah kaj več. Zato tudi lahko uršu-linke kaznujejo dekleta za vsako malenkost in sicer z denarnimi globami, češ, da gre denar za neke »dobrodelne namene«. Opozarjati šolsko nadzorovalno oblast na to, bi bilo skoro brez pomena, starši naj postanejo bolj pametni! r Prerokovanje dveh nemških »učenjakov^, profesorjev Roslerja in Rit-terja je tako zanimivo, da moramo tudi naše ljudi seznaniti z njim. Tako sta namreč prerokovala ta dva moža, da bo slava Nemčije (cesarske, kakopa) kmalu zopet zrastla, Madjar-ska se bo združila s Poljsko in bo najmočnejša država v srednji Evropi. Zelo slabo usodo sta prisodila Angležem, ki bo baje kmalu izgubila vse svoje kolonije, Francija bo začela po- pred par leti čudež moderne tehnike, so bili vsi prodani za staro železo, vse je pokupil srečni iznajditelj Tonan. Tankris ter dal iz njih naparaviti nove stroje lastne iznajdbe. Njegovo imetje-je raslo dan na dan. Pomije in drugi ostanki ga niso veljali skoro nič, za klobase je dobil pa skoro toliko, kolikor so prej veljale. V Ameriki je mnogo bogatih ljudi, pa on je med njimi zadnji le po času, po bogastvu ne! Vsi ga spoštujejo in se mu odkrivajo. Vendar pri vsej svoji pridnosti in sreči ni našel popolne zadovoljnosti. S časom je namreč prodaja klobas tako narasla, da je začelo zmanjkovati pomij in ostankov. Od vseh daljnih krajev jih je dovažal z lastnimi avtomobili in železnicami, pa vsa Amerika mu jih ni mogla dati toliko, kolikor bi jih potreboval. Pri najboljši volji je moral klobase podražiti, drugače bi mu bili nestrpni kupovalci klobas vse razbili. Ker je na ta način cena ki bas zelo poskočila, je bilo Tankrisu žal, da je stare stroje dal razbiti, kajti sedaj bi se mu izplačalo delati klobas tudi iz prašičev. Skoro bi bil dal drl ti stare stroje na novo, ko je slučaj" zvedel, da bi mu nič ne pomagal • ^ašičev namreč ni bilo nikjer več d iti, reia prašičev je popolnoma zasj t: kdo bi se trudil rediti prašiče, :ih ne more spraviti v denar? Tako so nastali za moža 'j časi. Pred njegovimi prodajalr se je vse trlo, vsak dan so odr >o več mrtvih iz gneče. Nobena sžitev ni več pomagala, ljudje s i raz- vsod propadati, v najbližji prihodnosti pa se bo vnela nova svetovna vojna, najprej med Francijo, Nemčijo in Rusijo. Iz morja se bo dvignil šesti del zemlje, Atlantida. — Na ta novi del zemlje bo treba predvsem spraviti vse one, ki tako lepo sanjajo o novih svetovnih vojnah ud. Da bt pa kapitalisti radi imeli čimprej zopet kako vojno, to vidimo, čeprav še premalo jasno, kakor so pokazale volitve. r S § 104. srb. kaz. zakona hočejo pristaši narobe socialistov reševati socialno zakonodajo! G. Skof, policijski pristav in član NSS v Celju je na strokovnem shodu Splošne delavske zveze Jugoslavije hotel zabranili not vladni zastopnik govor s- Leskošku, ko je kritiziral razne državne funkcionarje, ker ne izvajajo zakona o zaščiti delavcev, in to zlasti §§ 102., 103. in 105. cit. zakona. Kadi kritike, da se za delavstvo oblasti nič ne brigajo, je državno pravdništvo v Celju uvedlo kaz. preiskava. — O izidu tega postopanja bomo še poročali. r 150. rojstni dan je doživel pred kratkim neki človek v Carigradu. Časopisi so pisali o njem, ker je najbrže sploh najstarejši človek v Evropi. Ko so ga vprašali, kako da je dosegel tako starost, je mož baje odgovoril: Živel sem vedno na dobrem zraku, reven sem bil vedno tako, da se nisem mogel nikoli prenajesti, niti si kupiti pijače, tobaka ali mesa. Bil sem pa šestkrat oženjen .— Za takimi zanimivimi zgodbicami je skrit recept kapitalistov, po katerem naj bi živeli proletarci, gospodje sami živijo seveda drugače. r Kakšni so jeziki? Lahko imaš jezik kakor šilo, vsakega z njim zbodeš; ali kakor milo, da z njim vse počediš in pomiješ; ali kakor med, da z njim vse posladiš; ali kakor strup, da z njim vse zastrupiš; ali kakor mlin, da vse premelješ; ali kakor klin, da vse razdvojiš. Drugi ima jezik kakor listič zlata, da z njim vse pozlati; ali kakor ris, da vse zgrize; ali kakor plemenita roža, da povsod le duha modrosti razširja, pa tudi kakor dimnikarski rokav, da z njim vse očrni. Najoolj znani pa so menda babji jeziki, ki jih čes to po krivici tako imenujemo. Premnogokrat so moški krivi, ker jih ne znajo ob pravem času zavezati. Zavezati s tem, da bi ženske prav izobraževali, ali jim vsaj dali priliko, da bi se same izobraževale. Iz stranke s Bloki za volilni sklad. Zaupniki in organizacije, ki še niso oddale vseh kuponov iz blokov, naj bloke ob- umeli, da morajo biti klobase dražje, če je treba prevažati pomije na tisoče in tisoče kilometrov! Brez klobas pa ni mogoče živeti, če se jih je kdo navadil. Nezadovoljnost kupcev, ki niso nič dobili, je dan na dan rasla. Tudi država je bila že v nevarnosti, kajti taka splošna nezadovoljnost lahko rodi komunizem in potem bi družabni red in mir in sploh vse naše blagostanje šlo lahko k vragu! Zato je začel premišljevati o Tan-krisovi nesreči tudi sam predsednik Združenih držav amčriških. Povabil ga je v avdienco in mu predlagal, naj začne med pomije dajati tudi krompir, koruzo in druge take pridelke. »To bi se že dalo,« odgovori Tankris, »ampak, gospod predsednik, to bi me gospodarsko popolnoma uničilo, vse aarodno gospodarstvo bi trpelo od tega, polom bi bil neizogiben. V tem slučaju bi mi morala priskočiti na pomoč država in mi na račun socialne politike plačati razliko med ceno pomij in krompirja — le tako bi šlo.« G. predsednik, ki se zelo zanima za socialna vprašanja, je bil takoj pripravljen- Kmalu je vlada predložila parlamentu osnutek novega socialnega zakona, po katerem naj država pokriva vso izgubo, ki bi jo Tonan Tankris utrpel pri nakupu potrebnih surovin za izdelavo klobas. Pri utemeljitvi zakona je bil zelo prepričevalno razložen socialni pomen tega zakona, ki bo rešil na eni strani produkcijo, na drugi pa tudi red in mir v državi in državo samo. drže in dalje zbirajo za tiskovni in volilni sklad. Tudi volitev bo še mnogo in volilni sklad bo moral biti boljše podprt, kakor je bil sedaj. Pri vsej skromnosti pa nas je sedanji volilni boj veljal mnogo več, nego smo nabrali za volilni sklad. Še precej računov ni poravnanih. s Poročilo o strankinem zboru bo izšlo zaradi prepičlega prostora v »Napreju« v »Socialističnem letopisu«, ki ga je strankino načelstvo sklenilo izdati namesto »Družinskega koledarja«. s Trbovlje. Odbor kraj. pol. organizacije v Trboljah izjavlja: Na nesta-le nerednesti v naši organizaciji od strani treh Korunovih in Čobalovih razdiračev smo bili prisiljeni napraviti red. Odbor, ki je bil izvoljen na izrednem občnem zboru, je pojasnil članom položaj, da so prejšnji predsednik Krušič, tajnik in blagajnik ovirali delo, novemu odboru pa niso hoteli oddati štampiljk, blagajne in knjig in jih še do danes niso oddali, ker želijo razdora. 61 članov je doslej podpisalo prostovoljno po svojem prepričanju sledečo izjavo: Podpisani izjavljam, da se strinjam s pravilnikom in programom SSJ in KDZ. S tem podpisom priznavam obenem sklepe občnega zbora z dne 16. novembra 1924. To centralnemu tajništvu SSJ in KDZ v Ljubljani v vednost. Franc Pencelj. Ivan Polak. s Stalni naročniki »Napreja«: 64. Avgust Kregar, čevljar v Mostah pri Ljubljani; US. Fedor Mikič, medicinec, Celje, Gregorčičeva ulica 8. Radi preobilice drugega gradiva, sta oba ta naročnika čakala na objavo od decembra. Ker smo začasno prenehali z objavljanjem, so najbrže tisti, ki so mislili postati javni naročniki »Napreja« na to pozabili. Vsem takim naj bo ta objava v opomin, vsem novim naročnikom pa v vzpodbudo! Ko nas bo takih, ki se ne bojimo povedati javno svojega prepričanja, desetkrat toliko, bo imelo socialistično gibanje* močno gardo, ki bo neustrašeno branila delavske interese proti vsem sovražnikom in ki bo kažipot vsem mlajšim naročnikom in somiš-ljeenikom. — Obenem naznanjamo, da je javni naročnik št. 63, Vinko Požar iz Cerkelj preklical svojo javno izjavo, ni pa še prenehal biti naročnik »Napreja«. Toda — kakor povsod, tako se je tudi tukaj našel zavistnik, ki ni mogel prenesti spoštovanja, katero sta uživala g. predsednik in g. Tankris pri vseh državotvornih elementih. V svoji zlobi si je ta zavistnik izmislil 6stu-den načrt in ga zavil v dobro preračunano demagogijo, tako da je zakon propadel. Trdil je namreč, da ta socialni zakon ni nič drugega kakor umazana gonja za kapitalističnim profitom, in če država iz svojega plačuje kapitalistove izgube, naj s tem denarjem rajše obnovi rejo prašičev in izdelovanje klobas na stari način. Na ta način da bodo klobase dosti cenejše in da bodo tudi boljše. Ko je ta zavistnik tako grdo napadel dober državni namen in še celo dvomil o kakovosti klobas, ki so se vsi ljudje zanje kar tepli, so vsi dostojni ljudje mislili, da se mora zemlja odpreti in ga požreti. Žal, da ni več takih čudeževl Ker se nihče veČ ničesar ne boji, je ploskala temu za-vistniku vsa galerija in tudi mnogo poslancev, da, še celo neki vseučili-ški profesor se je spozabil in javno izjavil, da ima ta nesramni obrekovalec prav. Spričo take demagogijo je vlada svoj predlog umaknila in se dogovorila s Tankrisom, da mu bo drugače pomagala. Da pomnoži pomije in odpadke, bo izvršila po vsej Ameriki na račun ministrstva narodnega zdravja kanalizacijo, ki se bo vsa stekala v Tankrisove tovarne. — Tako ne bo zmanjkalo surovin, ljudstvo ^ pa bo imelo svoje klobase, čeprav je proti njim glasovalo! KOCKE SO PADLE! Zopet je zmagala demagogija. Ljudstvo si je zopet spletlo bič, katerega bo občutil najbolj delavec, mali kmet, uradnik in upokojenec. Nismo preroki, ali gotovo je, da meščanske stranke svojih obljub ne bodo držale, kakor jih niso doslej. Upokojenci nižjih razredov, kakor služitelji in pod-uradniki, gotovo tudi sedaj ne bodo dobili nazaj tiste razlike, ki jim je bila ukradena po nerodnosti in neumnosti nekih ministrov. Pa nikar ne jokajte, upokojenci, kajti sami ste si spletli bič. ki nas bo še dalje tepel, in bodo še stradale naše družine. Nič prej ne bo boljše, dokler ne boste sami med seboj začeli resno premišljati o svoji usodi. Zasledujte pazno gospodo, ki vam je obljubljala med in mleko, potem pa odpirajte ljudem oei — najprej sebi — da boste spoznali kapitalistično demagogijo. Tudi vi, upokojenci, se boste morali organizirati, če boste hoteli kdaj zmagati. Upokojenec. L E K E BN A ROKE MESTNI TRG 5 ERNATOVIČ. Dopisi. Koroška Bela. Dne 18. januarja L 1. je bila zopet seja občinskega odbora, na kateri je prišlo do prav burne debate. — Predvsem se hočemo omejiti na točke 7., 8., 9. in 10. dnevnega reda te seje. Jeseniška občina zahteva odškodnino 5000 Din letno za vodovod, ki je bil zgrajen od tovarne v glavnem za bolnico, ki se nahaja v območju občine Koroška Bela, rezervoar vodovoda je pa v jeseniški občini. Ta vodovod je bil pozneje po podpisih nekdanjih vodilnih mož jeseniške občine prevzet v obč. varstvo, pri čemur občina Koroška Bela nima nobene odgovornosti, ker sploh nobenega vodovoda nima v svoji oskrbi in ima tozadevno jeseniška občina iskati stike le z vodstvom tovarne in interesi ran in$ hiš. posestniki v onem gornjem delu Javornika, kjer je ta vodovod. Spor za ta vodovod ne %o še takoj končan, ker je zadeva za jeseniško občino precej kočljiva, če bo nepremišljeno postopala. Pri tem moram pripomniti, da se je glede •stroškov, ki jih je imel g. Soklič radi predelave kanalizacije na zgor. delu Javornika, napravila g. Sokliču krivica in obsojani to, ker mu za stroške poznejšega dela niso vrnili, kar je on plačal iz svojega žepa, ko je občina delo završila in je bilo treba popraviti še neke malenkosti, kar bi bila občina dolžna popraviti. — V ostalem pa je bilo sklenjeno, da občina Koroška Bela jeseniški ne da nobenega odplačila, ker sploh nima nobenih zvez s tem vodovodom. Pri 9. točki dnevnega reda smo razpravljali ■o pritožbi nekaterih občanov, da se v občini nezakonito gospodari. Pri-iožba je bila v »Napreju« objavljena. Gg. klerikalci so takoj predlagali, da se o tem sploh ne razpravlja. Pridružil se jim je tudi g. Štravs od narodne bloka, ki je pa pred to sejo podpisal predlog, da se pritožitelji pozovejo na odgovor za dokaz resnice ali m preklic. Kratko in končno naj povem svoje mnenje o Vas: za moža je to neznačajno, jaz vam ne verjamem nič več. Isto velja za vsakega, ki drugače nastopa na seji in v občinskem odboru sploh, kakor pa na razpravah izven obč. sej, bodisi pred javnostjo ali v organizaciji ali v klubu. Sicer pa bo stvar tako ali tako razčiščena, ker so še druga pota za to dana, ker je logično, da poštenjaki takih očitkov ne bodo mirno prenašali, posebno še, ker je obč. sluga, g. Smolej, postal tako radikalen proti soc. obč. klubu in županu, da v svoji vinjenosti grozi po gostilnah: Jaz jih bom naučil, jaz jim bom že pokazal, iaz sem bil tisti, jaz sem podpise nabral, jaz vem, da se nezakonito gospodari. Priče so na razpolago! K temu se bomo še povrnili. Konštatiram, da radi zadržka nisem bil navzoč takrat, ko so slugo nastavili in obžalujem, da se niso ozirali na vlogo mlajšega in treznega brezposelnega delavca in so nastavili moža, ki je neozdravljiv pri kozarcu. Nadalje smo razpravljali o naložit- vi denarja, ki se ne rabi za tekoče izdatke in ki leži v obč. blagajni. Soglasno je bilo sklenjeno, da se denar naloži v pupilarno varen zavod. K stvari pa sem konkretno predlagal, ker je Konsumno društvo za Slovenijo s podružnico v občini in ker je povsem pupilarno varen zavod in ima hranilni oddelek, da bi se denar naložil tja, ker je najbližje. Proti temu je občinski odbornik Matevž Žbontar (župnik) vehementno nastopil, kakor tudi večina njegovih in končno iz narodnega bloka gg-Mazi in Stavs, a nemalo sem bil presenečen, ko je naš sodrug Erlah tudi vstal in izjavil: Tudi jaz ne glasujem in se vzdržim. Tem potom pa prosim načelstvo Kons. dr. za Slovenijo za pojasnilo, ali sem jaz imel prav ali ostali, o?ir. s. Erlah kot bivši funkcionar konsuma, ki sam v varnost vlog v Kons. društvu ne veruje, kakor je s svojim nastopom pokazal. Kdor me pozna, ve, da sem eden izmed tistih, ki spadajo v opozicijo pri konsumu in sem ta predlog stavil zgolj z gospodarskega stališča, ker imamo v Konsumnem društvu razen društvenega denarja še hranilne vloge, ki presegajo večletne proračune občine Kor. Bela, pa temu konsumu niti s. Erlah ne zaupa, ki ve, da je denar popolnoma varen in vselej pri rokah. Potrebno se mi je zdelo, da to javno povem, čeprav je to naš človek. E da, načelo javnosti mora ostati na vse strani! Erlah, odloči se za eno ali drugo, na dveh stolih ne boš sedel, ali z župnikom v kap. banke, ali s proletariatom do zmage dela nad kapitalom. Tako je, isto mora obveljati tudi za sodr. Jenka, ki je pri proračunu zbijal še to malo postavko, ki smo jo radi omahljivosti nar. bloka komaj obdržali na višini 7500 Din za šolsko mladino. Potrjen je bil ta predlog krajevne organizacije in le ta nas je poslala v obč. odbor in le tej najprej polagamo račune po naši socialistični morali. , Bodimo možje, kar smo vsestransko ugotovili, da je za vso občino koristno in socialno pravično, pri tem moramo tudi ostati in onemogočiti sejalcem ljulike, da bi zdravo in dobro zrno zatrli! Narodnemu bloku naj služi g. Bohinc za vzgled in to poudarjam, če prav je demokrat, vendar p^ značajen v dani besedi. — V ostalem, kar je bilo v tajni seji, se hočem tu dotakniti le tega, o čemer se je v glavnem vršila debata, ker x> županovem predlogu za sporazum ni bilo razpravljanja, čeprav je radi tega s. župan odredil tajno sejo in tudi po nalogu srez. poglavarja, da skuša urediti sporazum. Torej o tem v glavnem ni bilo razprave, pač pa je obč. odbornik g. Žbontar (župnik) hotel s še nekaterimi svojimi dokazati, da dela večina strankarsko politiko v občini ne pa gospodarsko, sam pa je izjavil, da ni mogoče sodelovati tudi radi tega ne, ker smo pisali v »Na-preju Redka priložnost katero lahko izrabi vaak, kdor rabi različno manufakturno blago in sicer: fine kamgame, različno sukno od Din 44’— naprej, različno plavo in belo kotenino, Sifone od Din 14"— naprej, vse prvovrstno blago tu in inozemskih tovarn. — Pridite in prepričajte se! Blago najboljše kakovosti, cene neverjetno nizke le pri IVAN KOS Ljubljana Šiška Gorenjsko Sv. Petra cesta 25. CelovSka cesta 2. Srednja vas 2. Opozarjam Izdelovalce obtek In krajafe na ostanka safcna pa polovičnih cenah 1 Pozor, delavci! Naša brivnica je na Rimski cesti št. 21. kjer se sprejemalo tudi abonenti po nizki ceni. Franc Loborec. IS let priznane kapsule „LARUCIN“ zdravijo najsigurnejše gnojno kapavico (triper) in bolezni mokril, škailja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM. SUBOTICA. priporočamo Mio pravo domačo KOLINSKO cikorijo, Izvrsten pridatek za kavo. _____________i_____________ 3 Proletarci! Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, najbrže tudi vašega denarja ne marajo. : Usirezite jim! j Društvom in zasebnikom prevoja in prepisuje spise »Posredovalec*' Sv. Pelra cesta 25. Rasirjajte in oglašajte v edinem proletarskem listu v Napreju"! ČAJ V OTROŠKI SOBI 3 „ popolni" ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana — Frančiškanska ulica Štev. 6 reguirovana cadruga m omejeno zavezo, Tiskovine ta šola, županstva in urade, najmodernejie plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brolur Itd. STEREOTIPI! A LITOGRAFIJA ^ NI Vam več potrebno godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobite vse vrste blaga za obleke in perilo pri tvrdki I. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 po zelo znižani ceni na pr. sukno po 60*—, 70 —, 90 —, 100 — Din itd., platno po Din. 11’—, 14’—, 16'—, 20'— itd., izgotovljene srajce Din. 44'—, 50'—, 56’— itd., spodnje hlače po Din' S2‘—, 34*—• — Md., Izgotovljene obleke, in drugo za vsako ceno. Železničarji dobijo blago tudi na obroke. Prava ura za Vasi je Suttnerjeva ura, kajti Vi potrebujete točno idočo uro z jakim in preciznim ustrojem, lepo izdelano in pri vsem tem poceni. Z uro od Sultnerja boste vsekakor zadovol|ni. Tvrdka Suttner kot • jugoslovanska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobroto ustroja! Vse nadkriljuje znamka „IKO‘‘l Zahtevajte bogato ilustrovani cenik. Pošljite za istega samo 2 dinarja za poštnino na naslov: TOVARNA UR H. SUTTNER v Ljubljani št. 990 — Slovenija. Najodličnejše mesto v industriji mode zavzema vsled eksaktnih krojev za smoking in frake ter druga oblačila tvrdka Drago Schwab, Ljubljana. V KRVI LEŽI NAŠE ZDRAVJE. Človeški organizem se more primerjati s strojem. Ca se stroj nc čisli redno od ▼se nečistosti (talogn) in redno ne maie, nastane v pogonu zastoj, v tem slučaju so nečistosti nepredelani produkti pre* ave, kateri se morajo izločiti skoz čreva in mokroto. KRI OSVEŽITI morejo samo taka strupa prosta sredstva, katera na ugoden in popolnoma neškodljiv način pospešujejo prebavo hrane, dvigajo cirkulacijo krvi in na ta način preprečujejo posledice slabotnega pretakanja krvi, kakor: zaprtje, potrtost, 1:* liv ktvi v glavo, hcmeroldl. giht, zbadanje v kosteh, nečistost kože, in razdraženost živcev, ter povoljno upliva na zdravje. Vsakemu nudimo priliko, da se o tem popolnoma brez« plačno prepriča kako je io mogoče. Zahtevajte moje najnovejše delo MENSCHENLIEBE! (Ljubezen človeštva) Pišite takoj na naslov: ERNST PASTERNACK, Berlin, S. O. Michaelkirchplatz 13. Abt. 144. Hal ol Nagradna tekma podaljšana! Da uvedemo v vseh krogih našo odlično kremo za Čevlje Mamke >Lebin< in da prepričamo vsakega o njeni kvaliteti, razpisujemo nagradno tekmo s sledečimi nagradami: 1. 5000 dinarjev v gotovini. 2. 40 tucatov »Lebin; kreme za čevlje. 3. 20 tucatov *Lebin< kreme za Čevlje. 4. 10 tucatov »Lebin< kreme za Čevlje in 12 nagrad po K kg »Lebin« kreme za čevlje. 5000 dinarjev kot prva nagrada samo v slučaju, če se priglasi najmanj 10.000 soudeležencev, če pa bo udeležencev manj, bo prva nagrada 1000 dinarjev. POGOJI: 1. Vsak tekmovalec mora poslati rešitev spodaj navedene uganke. 2. Točen naslov in 10 dinarjev priložiti v gotovini. Vsak tekmovalec dobi 1 Škatlo »Lebin« kreme za čevlje brez ozira na pravilno ali nepravilno rešitev uganke. Vsaki pošiljki bo priložena številka udeleženca. Žrebanje nagrad se bo vršilo 15. marca t. 1. Dobitnik 1. nagrade bo brzojavno obveščen, vsi ostali pa pismeno. (Jganka: van — Ba, ber — E — Ljub — vem — No — lja — va I — nat — na. Iz teh zlogov je treba zložiti besede: 1. Mesto na Kranjskem. 2. Prva žena sveta. 3. Kraj, kjer pridelajo največ žita v Jugoslaviji. 4. Moško ime. 5. Mesec. Rešitve naj se pošljejo na Kem. fabrika »Lebin«, Hoče pri Mariboru.