V počastitev obletnice legendarne dražgoške bitke danes občina Škofja Loka praznuje Leto XXXII. Številka 2 Ustanovitelji: občinske konference SZDL "Jesenice. Kranj, Radovljica, Škofja Loka *n Tržič - Izdaja Časopisno podjetje Olas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO S O C I A Kranj, torek, 9. 1. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO BM - Tako bi rekel... če boš imel bralec srečo pozimi, ko si pri nas prazniki podajajo kljuko in je časa za pogovore in obujanje sporni nov več kot dovolj; zaplesti se v pogovor s selškim lesarjem, žirovskim Šuštarjem, loškim tekstilcem, ali katerim od naših kmetov, ki so preživeli krizna trideseta leta, strahote druge svetovne vojne in napore obnove, pa ga boš vprašal, kako mu gre, bo prevdarno, kot da je od njegovih besed odvisna naša prihodnost, odgovoril: »Dobro — tako dobro, da če bo drugače, bo slabše.« Pomislil boš, da mož kani ustaviti čas in da je naredil križ nad možnostjo nadaljnjega napredka. A možak bo, ne meneč se za tvojo priučeno šolsko dialektiko, mirno nadaljeval: »Niti pomisliti ne smem, kako je bilo hudo v mojih mladih letih, ko ni bilo dela, ali pa ga je bilo le za nekaj mesecev v letu; danes pa ga je na izbiro, pa še podelati ga ne morete.« Pusti ga! Ne postavljaj nepotrebnih vprašanj! Dovoli živeti spominom. Tudi on je bil del tiste generacije pred zaprtimi vrati, ki je tako pretresljivo in pogumno slikala in živela bedo porajajočega slovenskega proletariata in je veroval kot Drejčnik da mora priti čas, ko bo življenje res vredno življe nja. Govoril ti bo o kruhu, ki ga ni bilo; o mesu, ki ga je mati le ob največjih praznikih mogla pomešati med zelje in žgance; o tem, da se ni mogel izučiti poklica, ki ga je tako veselil; o . . . Ko boš vse to dodobra premislil, boš lažje razumel, da je mož v sodbah tako prevdaren in da je nezaupljiv do spre memb, ker človek res nikoli ne ve, če ni v njih kaj tistega grenkega iz njegove mladosti. Oprostil mu boš rdečico na njegovem gobastem obrazu, ko bo bentil nad tistimi, ki pljujejo v polno skledo in katerim je edina skrb segati vsak dan po večji žlici, ne meneč se za to, kako skledo napolniti O, tudi kritičen zna biti. Rekel bo, da Slovencem ne pri tiče sestankarstvo, ki navadno pušča neopravljeno delo in rojeva prepir. Čudil se bo, da je s cestami na Slovenskem, še posebej pa na loškem, tako slabo, ko pa on dobro ve, da so se drugi bolje znašli. Spoznal boš, da se hudičevo dobro spozna na ekologijo; zelo je občutljiv za vsake posege v naravo, ki niso z njo uglašeni. Videl boš, da ga zelo boli, ko se njive in pašniki, ki jih je on s svojim očetom otel grmičevja in skal, ponov no zaraščajo. • Jutri, kaj jutri, že danes je resnično svoboden le tisti, ki zmore in zna pridelati kruh za sebe in za druge;« govori nesojeni politični strateg Ko pa ga boš poprašal, naj ti kaj pove o vojni na naših tleh, se bo svareče nakremžil. • Fant, upreti se Nemcem, in to enainštiridesetega, pred katerimi je trepetal ves takratni svet, ni bila šala, še manj romantično zanesenjaštvo, ampak edini izhod za mali slovenski narod, ki so ga obsodili na smrt ne bi kaj takega nikoli več ponovilo « Razneži se. • Ampak smo jih, hudiče, na Pasji ravni, pa Madona, pa v Dražgošah Le praznujte ta 9 praznujte . . .« »Kaj pa si želite, oče?« ga boš zagotovo vprašal »Zdravja, fant moj, predvsem pa zdravja tovarišu Titu « »Še kaj?« »To je vse« 14 STRAN: Da se le v Rovtu. januar, le Tako bi rekel on, ki je nosil ta svet s svojimi robustnimi, ž uljasti mi rokami. In če boš natančno po gledal te razorane dlani, se ti bo odprla zgodovina tvojega naroda, naroda proietarcev Viktor Žakel/ Organizatorji štiriindvajsete mednarodne FIS A tekaške tekme Bohinj '79 so se ponovno izkazali. Na odlično pripravljenih progah in skoraj idealnem vremenu je nastopila vrsta odličnih smučarskih tekačev iz enajstih evropskih držav. Odlična organizacija; in nad 2000 gledalcev v obeh dneh je videlo lepe boje. Bohinjci so že navezali stike, da v jubilejnem petindvajsetem tekmovanju dobe tekmo za svetovni pokal. Le-ta naj bi bila v moški ali ženski konkurenci, (-dh) — Foto: F. Perdan Velika plaketa za osnovno šolo Prešernove brigade Šola za zgled Danes bodo na slavnostni seji občinske skupščine Škofja Loka podelili priznanja občine za leto 1978. Veliko plaketo bo prejel kolektiv osnovne sole Železniki za dosežene uspehe pri vzgojno-izobraževalnem delu in za uspešno vključevanje sole v življenje kraja. Mala plaketa bo podeljena kolektivu Kladivarja Žiri za dosežene uspehe pri razvoju delovne organizacije, kolektivu zdravstvenega doma Škofja Loka za razvoj zdravstvenega varstva, krajevni skupnosti Godešič za dosežene uspehe in razvoj krajevne samouprave, krajevni konferenci SZDL Selca za uspešno družbenopolitično delo in Anici Križnar z Godešiča za aktivnost pri organiziranju aktivov kmečkih žena. Nagrade bodo podelili Juriju Demšarju iz Zabnice, Milošu Mraku iz Škofje Loke in Viktorju Potočniku iz Stirpnika, pismeno priznanje pa Vladimirju Vidmarju iz Škofje Loke. Osnovno Solo v Železnikih letos obiskuje 820 učencev, od tega jih je b47 na centralni Soli, na podružnični Soli v Davči je od prvega do tretjega razreda 18 učencev, v Dražgošah je v Štirih razredih 25 učencev, v Selcih prav tako v Štirih razredih 89 in v Sorici v prvih treh razredih 14 učencev. Šola v Železnikih je sodobno urejena, prav tako pa urejajo tudi podružnične Sole. Pred tremi leti so obnovili osnovno Solo v Sorici. 12. januarja bodo odprli prenovljeno osnovno Solo v Dražgošah in sicer so jo uredili tako, da bo v njej lahko že drugo polletje stekel celodnevni pouk. Vsa dela so veljala 2 milijona dinarjev, prispevala pa jih je občinska izobraževalna skupnost. Tudi pogodba za obnovo osnovne Sole v Davči je že podpisana in računajo, da jo bodo lahko obnovili med poletnimi počitnicami. Vendar v njej ne bo celodnevnega pouka, ker so otroci preveč oddaljeni. Šola je nujno potrebna popravila tudi zato, ker jo je precej poSkodoval potres pred dvema letoma. V selcih, ki se naglo razvijajo in Sirijo, pa načrtujejo gradnjo nove Sole. Graditi naj bi jo začeli leta 1980 in sicer tako, da bi v njej lahko uredili celodnevno Solo. Priprave na gradnjo nekoliko kasnijo, ker ima Sola težave z zbiranjem potrebne dokumentacije. Ni namreč Se zazidalnega načrta. Za gradnjo Sole bodo večino denarja zbrali krajani in delovne organizacije SelSke doline, nekaj pa bo prispevala tudi izobraževalna skupnost Škofja Loka. Poleg omenjenih ima osnovna Sola PreSernove brigade v Železnikih tudi podružnično Solo v Martinj vrhu, kjer pa začasno ni pouka, ker nimajo učitelja. Šola pa je tudi potrebna obnove in popravila. V Podlonku in Zabrđu pa je pouk ukinjen, ker je premalo otrok. Iz Zabrda, kjer je bila najvišja Sola v Sloveniji, hodi v Solo le Se en otrok. Na centralni Soli pa bi morali urediti Se učilnice za tehnični pouk, če ne prej pa bo to nujno potrebno, ko bodo začeli pripravljati prehod na celodnevni pouk. Vendar je ta prehod najbrž Se precej odmaknjen, ker zaradi hitro razvijajočega se mesta Sola postaja pretesna. Pri Soli je tudi otroSki vrtec, ki je bil Se pred Nadaljevanje na 7. strani DOGOVORIMO-SE C« SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 17. januarja, ob 15. uri se bodo v dvoranah poslopja skupščine občine Kranj sestali delegati kranjske občinske skupSčine. Obravnavali bodo predloge odlokov O ureditvi prometa v delu mesta Kranja, 0 potrditvi tržnega reda na trgih v občini Kranj, o urbanističnem načrtu Golnika in Goric in o grbu kranjske občine Razpravljali bodo tudi o imenovanju namestnice javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Kranju in o predlogu stališč o načinu in postopku v zvezi z delegatskimi vprašanji. NAROČNIK s s h i* 5 O LAS 2. stran_ r Praznik štirinajste Približno 100 preživelih borcev štirinajste divizije se je v soboto zbralo na Suhorju v Beli krajini, od koder je divizija s svojimi tremi brigadami — Tomšičevo, Šer-cerjevo in Bračičevo krenila na svoj legendarni pohod na Štajersko. Čez Žužemberk, Moslavino in Hrvatsko Zagorje je stopila na štajerska tla po točno mesec dni dolgem pohodu: 6. februarja pri Sedlarjevem na Kozjanskem. Domačini so pripravili zbranim borcem štirinajste divizije topel sprejem in bogat kulturni program. Govornik je bil narodni heroj Vlado Mišica, ki je bil med pohodom komisar Tomšičeve brigade. Ko je orisal pot divizije na štajersko, je poudaril: »Po tritedenski ofenzivi je tudi nemškemu poveljstvu postalo jasno, da je štirinajsta divizija, tako kot vse druge partizanske enote, neuničljiva.« Spomin na zadnjo bitko S položitvijo venca k spomeniku Djure Djakovića na Duhu na Ostrem vrhu so se nadaljevale prireditve ob ru škem krajevnem prazniku, ki ga vsako leto praznujejo osmega januarja, na dan zadnje bitke Pohorskega bataljona. S slovesnostmi so začeli že v petek in to na športnem in kulturnem področju. Ob tej priložnosti so v ruškem likovnem salonu odkrili razstavo del Ivana Petroviča iz Maribora. V nedeljo zjutraj je prišla na obisk delegacija pobratene krajevne skupnosti Prislanice iz Srbije. Ruša ni in njihovi gosti so včeraj obiskali Osankarico in Tri žeblje in se poklonili žrtvam. Premalo avtomobilov Za kupce avtomobilov tudi letošnja l*>to ne bo bolj ugodno kot prejšnje. Četudi domači proizvajalci napovedujejo povečanje proizvodnje za skoraj 60.000 vozil, bo to le neznatno zmanjšalo čakalno dobo, kajti avto je na našem trgu še zmeraj eden najbolj iskanih proizvodov. Ogrožena Zenica Pomanjkanje premoga je prizadelo tudi zeniške že teza rje. Trenutno nimajo v svojih skladiščih niti kilograma premoga, tako da je vprašljivo nadaljnje obratovanje koksarne, ki je srce tega metalurškega obrata. Če bi nehala obratovati koksarna, bi morali namreč ustaviti delo tudi pri visokih pečeh, v jeklarni, valjarni in še v nekaterih drugih obra tih. Jubilej dr. Aleša Beblerja V centru Sava je bila v soboto majhna slovesnost ob jubileju dr. Aleša Beblerja, narodnega heroja, člana sveta federacije in predsednika jugoslovanske zveze za varstvo in razvoj človekovega okolja. Dr. Beblerja so kot mladega skojevca sprejeli pred 50 leti v Komunistično partijo Jugoslavije. Na meji brez gneče Čeprav se je čez Pomurje in tamkaišne meje vračalo konec tedna veliko zdomcev nazaj v tujino, na mejnih prehodih ni bilo gneče. Po-dobno je bilo tudi na vseh i le in vlagajo veliko denarja v komunalo in za varstvo okolja. Za lani °^nijo, da je znašal bruto produkt J>« prebivalca 78.466 dinarjev. Na *;VJe so prodali za 36 milijonov 5*iriarjev izdelkov, uvozili pa za 33 bilijonov dinarjev in tako ponovno ^^ključili leto s pozitivno razliko v 5;Vjnanji trgovini. Narodni dohodek V1«, prebivalca ie znašal 72.551 dinar-f^v in se priblužuie 4.000 dolarjem, *^r je nekaj nad republiškim poprečjem. Kar dve tretjini proizvoda ■bV^tvarja industrija, desetkrat manj-1* delež odpade na kmetijstvo, med-5^rn ko "so gostinstvo, turizem in Trgovina udeleženi s 20 odstotnim ^ ležem. gradnjo novih in obnovo sedanjih cest, kakor tudi za druge posege v prostor. V letu, ki ga pravkar začenjamo, bo potrebno razrešiti tudi problem uranske ceste, zaradi katere je bilo v Škofji Loki že obilo hude krvi. Predlogi bodo kmalu narejeni in bodo dani v kritičen pretres delegatom in drugim občanom, tako da bo v končno potrditev lahko prišel najboljši predlog. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti nekatera dejstva, ki se jih ne bo dalo prav nič spreminjati; nova cesta skozi Poljansko dolino mora biti zaradi rudnika, ki bo začel redno obratovati leta 1981, zgrajena, ne glede na ovire; ne bo mogoče dobiti trase, ki bi ustrezala prav vsem, oziroma ne bo mogoče ceste potegniti tako, da ne bi bil Tudi skupna poraba stalno narašča. Tu se bolj kot v ožji skupščinski samoupravi kažejo začetne težave delegatskega sistema pa tudi strokovnost in organiziranost skupnih služb zaostaja za organiziranostjo in strokovnostjo upravnih organov. Zato letos načrtujejo organizacijske spremembe, ki naj prispevajo k večjemu samoupravnemu odločanju, izboljšajo strokovnost dela, racionalizirajo porabo denarja ter povečajo odzivnost na spremembe v družbi. Zaradi visoke stopnje zaposlenosti se kažejo vsak dan večje potrebe po otroškem varstvu in vseh oblikah kakovostnejšega izobraževanja, kar bodo skušali Naložbe v družbeni standard v škofjeloški občini zaostajajo za planskimi cilji. Zato je toliko bolj razveseljivo, da bo že pred pomladjo zgrajen dom upokojencev. darda in zmanjkuje denarja za obnovo in modernizacijo gospodarstva in je gospodarstvo iz dneva v dan bolj zadolženo pa osebni dihodki hitro naraščajo in so v preteklem letu znašali v poprečju 5600 dinarjev, kar je več kot znaša gorenjsko poprečje in več kot v Sloveniji. V resoluciji za lani so predvideli 3—4 odstotno rast produktivnosti in s tem 3 odstotno realno rast osebnih skupnim samoprispevkom pa naj bi ublažili neenakost med krajevnimi skupnostmi, med tistimi z lastno industrijo in tistimi, ki tega nimajo. To je potrebno zato, ker še ni doseženo neposredno dogovarjanje med KS in TOZD. Še z nečem se bo potrebno spoprijeti. Več skrbi bo potrebno nameniti ohranitvi živosti škofjeloškega področja ter smotrne- Škofja Loka praznuje ^ Ves ta gospodarski razvoj, dosegni rezultati, prostorske danosti ter ^Jližina Kranja in Ljubljane terjajo Prilagojeno splošno in skupno porabo, za škofjeloške razmere prilagojeno šolsko in kulturno politiko ter ^Ogovarjajoče oblike in metode dela ^ tužbenih in političnih organizacij ^r delegatskih organov. rt Resna ovira za hitrejšo gospodarsko rast in večjo povezanost ^bčinskega prostora je izredno Slaba povezanost obeh dolin s rjkofjo Loki. Slabe ceste dvigajo S*t>alovne stroške v gospodarstvu 5j*elSke in Poljanske doline, zlasti Zirov. Takšno stanje onemo-^*OĆa naravno povezanost s so-^^dnjimi primorskimi občinami *** logaško občino ter zmanjšuje d^lež turizma v občinskem prodoru in gospodarstvu. Slaba *^gtna povezanost vpliva tudi na Ohranjanje krajevnih lokaliz-J**ov, zaprtih krajevnih interesov *** otežuje delo zlasti tedaj, ko je J*t>trebno celotni občinski prodor mobilizirati za reševanje ^kupnih problemov. S prejeto 5**>velacijo urbanističnega pro-^ama ter z nižjimi urbanističnimi dokumenti, ki so že v {Hipravi, bodo odpravljene formalne ovire za odpravljanje ^eatnega problema« oziroma za Škofja Loka praznuje. Navada je, da ob prazniku na kratko preletimo doseženo v letu, ki se je pravkar izteklo in problematiko, ki se je nabrala za reševanje v letošnjem letu. Kaj terja graje in kaj hvale, takojšnje akcije in kje smo lahko ponosni nad doseženimi uspehi? Veliko je tega in nikakor ne moremo in tudi prilika ni, delati celotnega seznama. Naj bodo zaznamovani le glavni poudarki preteklega in prihodnjega razvoja. nobeden prizadet; kje bo tekla se bodo morali odločiti občani sami, saj bodo sami nosili kratkoročne in dolgoročne posledice. Drug problem s katerim se srečujejo v Škofji Loki, prav tako kot v vsej republiki, je stalna rast vseh oblik porabe in to mimo dogovorjenih meril in možnosti. V splošni porabi je relativno še najmanjša postavka strošek za delo občinske uprave, ki pa se mora zaradi stalno novih nalog še okrepiti. Znatno več kot preteklo leto bo letos potrebno nameniti za potrebe teritorialne obrambe, več denarja terja preobrazba sodstva. Razen tega za letos načrtujejo začetek razreševanja prostorske stiske skupščine in upravnih organov, kar bo tudi bremenilo stroške splošne porabe. Škofjeloška občina že vrsto let veliko vlaga v razvoj kmetijstva. Število preusmerjenih kmetij se iz leta v leto povečuje. Vendar vsa prizadevanja kaj malo zaležejo, ker celotna politika razvoja kmetijstva pri nas ni uskla jena. Zato se je že začela zmanjševati osnovna čreda. Le s sodobno opremo je lahko povečati produktivnost dela. omiliti z dograditvijo vrtca v Podlubniku in če se bo dalo tudi z razširitvijo zmogljivosti na Trati. Ob tem načrtujejo tudi začetek gradnje telovadnice, dijaškega doma in centra usmerjenega izobraževanja na Podnu. Na drugi strani pa sorazmerno visoka življenjska raven omogoča delovnim ljudem in občanom smotrnejše koriščenje prostega časa, kar terja nove kulturne in rekreacijske prostore. V smeri zadovoljevanja teh potreb je potrebno gledati prizadevanja za večja vlaganja v Stari vrh, Soriško planino in nekatere druge športne objekte ter na gradnjo novih in obnovo starih kulturnih domov itd. Ob tem, ko zmanjkuje denarja za gradnjo objektov družbenega stan- dohodkov. Dejansko pa so se dohodki ob načrtovani produktivnosti realno povečali za 7 odstotkov, kar kaže da rast osebnih dohodkov ne temelji na ekonomskih zakonitostih in da samoupravno dogovarjanje ni povsod rodilo željenih sadov, čeprav je struktura porabe družbenega proizvoda ugodnejša. Ker je dohodek združenega dela že zadosti obremenjen bo lahko dodatna sredstva za kritje potreb mogoče dobiti le z večjo gospodarnostjo, brzdanjem osebnih dohodkov in s še bolj smotrnim koriščenjem denarja, ki se zbira s samoprispevki. Samoupravni organi in politične organizacije v organizacijah združenega dela bodo zato morale še več pozornosti posvetiti problemom gospodarjenja in usmerjeni rasti osebnih dohodkov. S planiranim mu izkoriščanju narave. Industrializacija in z njo povezano zmanjševanje kmetijskih zemljišč sta bili nujnost. Stopnja sedanje razvitosti pa zahteva, da nadaljnji razvoj industrije uskladimo s prostorskimi možnostmi ter poseljevanje spravimo v okvir naravnega prirasta. Vendar ne zato, da bi imeli lep in čist zrak nedeljski vikendaši, temveč za dobro Ločanov, Poljancev, Selčanov in Zirovcev. Zato Poljane! zahtevajo čimbolj čisto tehnologijo rudnika urana, zato se vsi skupaj odločno borijo proti divji rasti vikendov in drugim neodgovornim gradbenim posegom v prostor. Ob vsem tem pa želijo združiti sredstva in prizadevanja za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer kmetov, ker bo prostor le tako ostal poseljen. Živost prostora pa je tudi porok za uspešnost naše zamisli splošnega ljudskega odpora. Vedeti je namreč treba, da je kmet nepogrešljiv element naše ljudske obrambe. Naj ta zapis sklenemo z nekaj mislimi o letošnjem letu oziroma z besedami, ki jih je ob razmišljanju sedanjemu trenutku na rob izrekel predsednik občinske skupščine Viktor Zakelj: »Leto, ki ga začenjamo, mora biti čas dejanj in ne gluhih monologov na brezštevilnih sestankih ali pa bolj ali manj uspešnega žvečenja dogovorjenega na kongresih ali delegatskih skupščinah. Dohodkovna povezanost, skupni riziko, skupne naložbe, reforma šolstva, podružbljanje politike in kar je še takšnih pojmov, morajo najti svoje mesto v vsakdanji praksi. Slabo se nam bo pisalo, če bodo še naprej le sredstvo za dokazovanje govornikove pravovezno-sti, po kateri pravzaprav, nihče ne povprašuje. Bodimo trezni ocenjevalci konkretnih razmer in vedno recimo bobu bob. Ne posplošujmo in ne bežimo v frazarjenje, če smo poklicani k reševanju povsem konkretnih Eroblemov. Hvalimo, kar je vale vredno in energično ukre-pajmo, kadar se dela družbena in gospodarska škoda. Vedimo, da je enakopravnost eno, enakost pa drugo, ter da samoupravljanje terja od vseh nas veliko mero splošnega in strokovnega znanja ter veliko mero politične kulture in kulture sploh.« L. Bogataj Slike: F. Perdan 4. stran (?) Kranj Predlogi odlokov in stališč 9. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, 17. januarja, ob 15. uri v sejni dvorani poslopja skupščine občine Kranj 10. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, 17. januarja, ob 15. uri v sejni dvorani poslopja skupščine občine Kranj 9. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, 17. januarja, ob 15. uri v sejni dvorani poslopja skupščine občine Kranj Po gradivu Indok službf skupSfine občili«' Kranj pripravil Jote KoSnjek Dnevni red Delegatski /.bori kranjske občinske skupAtine bodo po izvolitvi komisij /a verifikacijo pooblastil delegatov in ugotovitvi sklepčnosti zbora odobrili zapisnike 7. in 8. seje zbora združenega del« in družbenopolitičnega zbora ter 8. in 9. seje zbora krajevnih skupnosti ter poslušali poročila o uresničevanju sklepov teh sej. Nato bodo delegati obravnavali — predlog odloka o ureditvi prometa v delu mesta Kranja — predlog odloka o potrditvi tržnega reda na trgih v občini Kranj — predlog odloka o urbanističnem načrtu Golnik — Gorice — predlog odloka o grbu občine Kranj, in — predlog stališč o načinu in postopku v zvezi z delegatskimi vprašanji. Delegati bodo razpravljali o predlogu imenovanja namestnice javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva Kranj in obravnavali predloge in vprašanja delegatov. Seje zborov bodo ločene. Četrto točko dnevnega reda (predlog odloka o potrditvi tržnega reda na trgih kranjske občine) pa bosta obravnavala le zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Predlog odloka o potrditvi tržnega reda na trgih v občini Kranj — Delavski svet Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj je na osnovi zakona o blagovnem prometu kot upravljavec tržnic sprejel tržni red, ki ga mora potrditi tudi občinska skupščina. Stari je bil na občinski skupščini potrjen sredi leta 1968, novi, o katerem bo govora na tem zasedanju skupščine, pa je bil sprejet na seji delavskega sveta 26. oktobra lani. V snovanje novega tržnega reda se je vključila tudi posebna delovna skupina skupščinskega upravnega organa in prispevala pripombe, ki so bile upoštevane v predlogu odloka. Predlagani odlok določa naloge, pravice in obveznosti upravljavca tržnice, lokacije, pogoje in predmet prodaje, razen tega pa ureja tudi vzdrževanje reda. tržnega časa ter evidenco prodaje blaga. Bistvene spremembe v novem redu so: ob nedeljah in praznikih tržnica ne bi več obratovala, ker sta se doslej v teh dneh pojavljala na tržnici le solata in cvetje, poleg pokopališča bo tržni prostor le 1. novembra za cvetje in sveče, začasnih lokacij, kakršne so bile doslej v Stražišču. na Laborah in pred cerkvami ob raznih prireditvah, pa v prihodnje ne bi bilo več. Tudi na sejmišču ne ho več tržnega prostora za kmetijske stroje in za živino, ker živine in kmetijskih pridelkov ni dovoljeno več prodajati na tržnicah. Prav tako ne bo več prodaje malih živali in perutnine na tržnici zaradi higienskih predpisov. Prodaja svežega mesa in perutnine, če sta veterinarsko pregledana, bo dovoljena le med 1. novembrom in 15. marcem. Predlog odloka o grbu občine Kranj — Lanskega 15. novembra je bila končana razprava o osnutku odloka o grbu občine Kranj. Delegatom v sprejem je predlagan grb, upoštevan Že pri osnutku: stiliziran cvet nageljna s štirimi listi z rdečo petokrako zvezdo v središču in napisom Kranj v zgornji petini ščita. Nagelj in zvezda sta po novem obrobljena z modro črto in ne s črno. kot je bilo prvotno predlagano. Predlog stališč o načinu in postopku v zvezi z delegatskimi DOGOVORIMO SE Urbanistični načrt za Golnik in Gorice Zborom kranjske občinske skupščine je predlagan v sprejem odlok o urbanističnem načrtu Golnika in Goric, ki obsega območje Goric, Golnika. Srednje vasi. Zaloga in Svarij. Načrt je decembra leta 1977 izdelal Domplan iz Kranja, pri tem pa so sodelovale krajevne skupnosti. Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, organizacije združenega dela, kmetijskozeml jiška skupnost in družbenopolitične organizacije. Opravljeni so bili terenski ogledi in oblikovane programske zasnove, ki so skušale upoštevati celovito prostorsko načrtovanje in razvojne težnje krajev. Pomembno izhodišče sestavi javcev urbanističnega načrta je bil tudi urbanistični program kranjske občine, ki določa Golniku in Goricam pri tem osrednjo vlogo Predlog odloka o urbanističnem načrtu Golnika in Goric temelji na porastu prebivalstva zaradi doselje-vanja in naravnega prirastka, na deležu Instituta na Golniku pri zaposlovanju in na sedanji opremljenosti naselij. Prav tako so upoštevane krajinske značilnosti, turistični pomen krajev, zaščita kmetijske zemlje in možnosti razvoja zdravstvenega turizma. Predlagani urbanistični načrt vsebuje načine reševanja prometa, komunalne ureditve in spomeniško varstvo, posebej pa so obdelani stanovanjski kompleksi, vikend območje Instituta na Golniku. vprašanji — Ker so delegatska vprašanja na sejah skupščine in pred njimi pogostejša, kar je pomembno pri uveljavljanju delegatskega sistema, predlaga predsedstvo občinske skupščine nekatere spremembe poslovnika skupščine in drugih aktov. Predlog stališč skuša racionalizirati postopek pri zastavljanju vprašanj in pripravi odgovorov. Torek, 9. januarja 19' Imenovanje Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadev predlaga zborom občinske skup ščine na predlog javnega tožik; SR Slovenije imenovanje Andre je Šarabon, diplomirane pravni« za namestnico javnega tožila temeljnega javnega tožilstva j Kranju. Andreja Sarabon je leti 1976 končala pravno fakultete pravosodni izpit pa je opravili lani. Je članica ZK in vsestranski družbenopolitično aktivna. Prednost pešcem Osnutek odloka o ureditvi prometa v delu mesta Kranja so na predlog izvršnega sveta obravnavali skupščinski zbori 31. maja lani in ga potrdili s priporočilom, da se vse pripombe iz javne razprave skušajo upoštevati pri pripravi predloga odloka. Številne pripombe so bile dane v javni razpravi ter v kasnejših obravnavah osnutka odloka. Večina mnenj s predlogom soglaša, vendar opozarja na probleme, ki jih bo treba sprotno reševati. Predlog odloka, o katerem bo govora na sejah v sredo, 17. januarja, predlaga ukrepe, ki so v sedanjih razmerah možni. Predvsem skuša omejiti promet vozil na motorni pogon in dati prednost pešcem. Zato naj bi bilo v starem delu mesta prepovedano ustavljanje in parkiranje z določenimi izjemami, navedenimi v predlogu odloka, prav tako pa naj bi bil prepovedan tudi promet z motornimi vozili po vseh stranskih ulicah in na vsem območju južno od Poštne ulice. Izjeme naj bi bili stanovalci in nujne službe. Prepoved naj ne bi veljala za tranzitni promet po Maistrovem trgu in po Prešernovi ter Poštni ulici. Izvršni svet občinske skupščine Kranj, ki je predlagatelj odloka, poudarja, da so te omejitve le prvi korak k popolni odstranitvi prometa v starem Kranju. Ta cilj bo lahko uresničen z ureditvijo primernih parkirišč in izgradnjo obvoznih cest izven mestnega središča, kjer je še vedno živahno trgovsko, poslovno in drugo življenje. Predlagani ukrep je tudi eden od korakov pri uresničevanju dolgoročnega in zah- tevnega programa revitalizacije starega mestnega jedra. Revita lizacija bo dala temu delu mesta zgrajenemu v srednjem veku novo podobo in tudi novo življe nje. Odgovornost do obveščanja j Kranj - Občinska konferenci ZKS Kranj je sprejela ugotovitve ii stališča o informiranju za delegat sko odločanje. To je le del sistem! celovitega obveščanja v občini, o k« terem bodo organi Zveze komunistov še razpravljali. Na torkoveu zasedanju so sklenili, da morajo ko munisti v organih delegatskih skupščin, v samoupravnih organih a vodstvih družbenopolitičnih organizacij vzpodbujati samoupravno dogovarjanje o odgovornostih in oblikah informiranja za delegatski odločanje. To morajo upoštevati h v finančnih programih za prihodnji leto. komunisti v izvršnem svetu ir vodstvu občinske konference SZIH pa so zadolženi, da v treh mesecil proučijo načine najučinkovitejšega obveščanja za delegatsko odločanje Konferenca je tudi priporočila ot novnim organizacijam proučitev do sedanjega načina obveščanja ir predlagala razpravo o zboljšavah Predvsem pa občinska konferenca ZKS opozarja, da je treba odgovor nim za javno obveščanje omogočiti osnovo za njihovo delo in bolje organizirati tudi vire informacij. Sred stva javnega obveščanja kaže kadrovsko okrepiti. Naloga izdelav* analize o tem je zaupana komuni stom v občinski konferenci SZDL ob tem pa ne gre prezreti tudi pobud za osnovanje radijske postaje i kranjski občini. - jk Kranjski komunisti po 8. kongresu ZKS Stare slabosti še bremenijo Nekatere osnovne organizacije ZK v kranjski občini se še redno preveč ukvarjajo sanic s seboj in so prav zaradi nepoznavanja razmer premalo vplivne v okolju, v katerem delujejo — Člani občinske konference morajo še naprej sodelovati z organizacijami KRANJ - Občinska konferen ca ZKS Kranj je ocenila organiziranost in vlogo Zveze komuni- stov po 8. kongresu ZKS. Naloga konference bi bila veliko težja, če ne bi pred tem s posebnim Akcijski program radovljiških sindikatov Radovljica — Predsedstvo občin skega sveta Zveze sindikatov Radovljica je na sklepni seji konec decembra lani obravnavalo in potrdilo predlog akcijskega programa za le tos, ki ga mora po opravljenih raz pravah v vseh 125 osnovnih organi zacijah in osmih konferencah sprejeti še občinski svet. Izhodišča akcijskega programa so dokumenti 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in H. kongresa Zve ze sindikatov Jugoslavije ter program republiškega sveta Zveze sindikatov. Ze ta mesec naj bi ocenili uresničevanje določil zakona o zdni ženem delu, opravili analizo idejno-političnih razmer v vseh delovnih organizacijah in skupnostih. Februarja bodo analizirali in ocenili vsebinske pomanjkljivosti in izdelali programe vsebinskega usklajevanja samoupravnih aktov tudi v vseh osnovnih organizacijah sindikata. Do konca aprila načrtujejo oceno gospodarjenja in najširšo obravnavo zaključnih računov za minulo leto, obenem pa tudi pregled in oceno družbenega planiranja ter priprave za oblikovanje novih srednjeročnih planov za obdobje 1981 do 1986. Gospodarjenje v združenem delu in v vseh skupnostih bodo ocenjevali tudi ob polletju in ob tričetriletju. razen tega pa bodo v prvi | dovici letošnjega leta začeli široko akcijo družbenopolitičnega usposabljanja sindikalnih aktivistov in delegatov. V tem času bodo ustanovili tudi klub samoupravi javcev. Poglobili se bodo v ocenjevanje delegatskih razmerij ter v delovanje sindikatov v krajevnih skupnostih. Pripravili bodo osnutek samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih življenjskih in kulturnih pogojev delavcev, ki ga bodo po razpravah sprejeli do konca leta. Radovljiški sindikati bodo letos posvetili posebno skrb uresničevanju kadrovsko štipendijske politike, sindikalne liste, programu usmerjenega izobraževanja, ustanavljanju osnovnih organizacij sindikata zaposlenih delavcev pri zasebnih obrtnikih, izdelavi sindikalne statistike in pripravi prvomajskih proslav v Bohinju v okviru jubilejev ZK-J in CK ZKJ. Tudi letos bodo sindikati uresničevali že uspešno uveljavljeni program kulturne akcije za delovne kolektive in program sindikalnih športnih'iger. - ■....... JR vprašalnikom analizirali delo vsake osnovne organizacije v občini in vključili v akcijo člane konference, ki so odgovorno opravili poslanstvo. Akcija, organizirana v kratkem času, se ponaša z ugotovitvami, ki bi jih sicer težje dobili in zato so se odločili s takšno prakso nadaljevati. Čeprav bo terjalo uresničevanje kongresnih stališč daljše obdobje, pa vseeno v kranjski občini ugotavljajo, da se marsikje osnovna organizacija ZK še ni uveljavila tako, kot je sklenil kongres. Izredno trdoživi so še stari načini delovanja, preveč pozornosti še vedno velja notranjemu partijskemu življenju in prepičel je vpliv osnovnih organizacij navzven. Marsikje zaradi tega, ker osnovna organizacija nima ocene sredine, v kateri deluje, pogosto pa ne ve za načine, kako na osnovi teh ocen prodirati v življenje, kjer se porajajo družbeni problemi. Akcijo ovira od časa do časa tudi slaba obveščenost in vse skupaj odriva osnovno organizacijo k robu družbenih dogajanj. Čeprav se je v zadnjem obdobju pri idejnopoli-tičnem izobraževanju marsikaj zboljšalo, pa znanje in marksistična ocena položaja nista vedno glavno orožje komunistov. »Inventura« po osnovnih organizacijah opozarja na še nekatere druge vrzeli. Sekretarji so marsikje preobremenjeni, člani pa skoraj brez dolžnosti. Druga nesprejemljiva skrajnost je odločanje sekretariatov v imenu osnovnih organizacij ali pa se sekretariati sploh ne sestajajo in o vsem razpravljajo le na osnovnih organizacijah, katerih seje postajajo zaradi tega nezanimive in razvlečene. Takšne napake so delno opravičljive le v majhnih in na novo ustanovljenih osnovnih organizacijah. Predvsem pa je še vedno prepičel akcijski in idejni vpliv komunistov in organizacij v samoupravnih in delegatskih organih združenega dela in krajevnih skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah. -J. Košu jek Mladoletno prestopništvo v Kranju Brez toplote v družinskem gnezdu Kljub temu, da je mladoletno prestopništvo značilno za sodobne industrijske družbe in Kranj vsekakor sodi med najbolj razvita industrijska področja v Sloveniji, pa vendar problem prestopništva mladoletnikov ni posebno velik. Celo nasprotno v zadnjih desetih letih lahko ugotavljamo upadanje, sicer neenakomerno, ciklično, ki kaj lahko za krajše razdobje zamegli pravo sliko. Vendar pa je dejstvo, da se je od leta 196? število obravnavanih mladoletnih prestopnikov zmanjšalo zt polovico. Tudi bojazen, da se bo v hitro nastalem urbanem naselju Planina socialna služba morala otepati z velikani problemom mladinskega prestopništva, se za sedaj n uresničila; celo nasprotno, po številu obravnavanih mladoletnih prestopnikov je med krajevnimi skupnostmi Planina celo na tretjem mestu. To vsekakor kaže, da družbena skrb ni ravno majhna, kadar gre za preventivno delovanje tudi na teni področju. V Kranju so se namreč že pred časom na osnov analiz in' podatkov o mladinskem prestopništvu odločili zi akcijski program dela z neprilagojeno mladino. Čeprav program v celoti ni zaživel, saj ga razen centra za socialno delo ostali dejavniki niso posebno zagreto izvrševali, pa na srečo problem prestopništva ni velik. Iz obširne analize, ki jo je izdelal Center za socialno del0, jt razvidno že sicer znano dejstvo, da urejenost družinskih odnosov v odločilni meri vpliva na razvoj mladostnika in v določeni meri pogojuje prestopništvo in sicer od lažje oblike, kol so prekrški pa do kaznivih dejanj. V vsaki drugi družini mladoletnika, ki so ga v lanskem letu zaradi različnih vzrokov obravnavali na Centru za socialno delo v Kranju, je doma alkoholizem. To je tako zastrašujoč podatek, da bi se morala zdramiti zavest prav vseh dejavnikov, ki doslej za preventivi pred alkoholizmom še niso mignili s prstom. Razen alkoholizma rahljajo odnose v družini tudi starši, ki ne znajo, nočejo aH m morejo dati mladostniku in seveda že poprej otroku občutek varnosti in ljubezni, kar potrebuje otrok, če hočemo, da bo zrastel v zrelega, uravnovešenega človeka. Dogaja se, da ob problemih starši povsem odklanjajo pomoč otroku, ga ne marajo več ali pa so povsem brezbrižni. Prav brezbrižnost ali pa druga skrajnost - popustljivost ali pa pretirana strogost izstopajo iz okvira normalnih odnosov staršev do otrok in tu največkrat prihaja do tega, da otrok zavije na kriva pota, ali pa je osebnostno moten. Pri tem je sploh drugotnega pomena v veliki večini primerov ekonomska stabilnost družine. Prav tam, kjer star&i živijo le za materialne dobrine in praktično nimajo časa zi vzgojo otrok, se nakrha, izkrivi otrokov donos do drugih, do sveta, ki ga obdaja, in ubere svoja pota. Taka pota seveda tudi staršem niso všeč, ne zavedajo pa se, da so jih v veliki men tudi sami povzročili s tem, da so v družini vzpostavili življenje »drug mimo drugega«. Še en razlog izpostavlja analiza: pri veliki večini mladoletnih prestopnikov je namreč opaziti, da imajo veliko prostega časa, ki pa ga seveda dokaj nekoristno izrabljajo. Polovica od 150 mladoletnih prestopnikov v Kranju uporablja svoj prosti čas za obisk kina, več kot tretjina pa za pohajkovanje po mestu, obisk gostinskih lokalov, šele nato slede obiski športnih in zabavnih prireditev, daleč zadaj pa je aktivno ukvarjanje s špor. tom, z glasbo ter obiski mladinskih klubov. Mladi kot kaže ne znajo koristno porabiti prostega časa, organizacije predvsem mladinska in druge pa ne ponudijo možnosti. To vsekakor ni nova ugotovitev, zapisana je bila že z zadolžitvami v akcijskem programu v lanskem letu. L. M. Napoved boljših časov Ob 10. obletnici Kompasovega hotela Garni na Ljubelju tudi prvi poslovni uspeh — Sanacijski program predvideva izgradnjo gostinskih objektov in obnovo ter razvoj sistema žičnic na Zelenici — Potrebna bo pomoč celotne tržiške družbenopolitične skupnosti Ljubelj — Pred dobrimi petnajstimi leti je tržiška občinska skupščina začela planirati razvoj turizma. Prva naloga je bila izgradnja novih turističnih objektov v alpskem smučarskem centru Zelenica-Ljubelj. Kot investitor se je ponudilo Turistično in avtobusno podjetje Kompas iz Ljubljane, ki je zgradilo najprej menjalnico pred predo- rom, nato pa se je postopoma lotilo žičnic na Zelenico. Kompas je prevzel tudi nekaj starih turističnih oziroma gostinskih objektov na tem območju. Decembra pred desetimi leti je bil zgrajen nov Garni hotel s 56 ležišči, z zajtrkovalnico in s kegljiščem, kar pa je bilo premalo, da bi lahko docela zadovoljili goste, zeljne celo- Priznanja najvztrajnejšim delavcem ob 10. obletnici Kompasovega Garni hotela na Ljubelju - Foto: F. Perdan Hitreje do celodnevne šole Radovljica — V prvih treh letih srednjeročnega obdobja izobraževalna skupnost Radovljica ocenjuje, da so uresničevali srednjeročni načrt skladno s predvidevanji. V nasled- Seminar za vodilne sindikalne delavce Danes se bo na Bledu v hotelu Svoboda začel seminar za vodilne sindikalne delavce ljubljanske in gorenjske regije. Na seminarju bodo sodelovali predsedniki in sekretarji občinskih in medobčinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije, predsedniki in sekretarji republiških odborov sindikatov, člani republiškega sveta ZSS in strokovno politični delavci v republiškem svetu ZSS. Prva dva dni bodo obravnavana glavna področja sindikalnega delovanja, tretji dan pa bo zaključna konferenca, na katero so vabljeni tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS, predsednika medobčinske konference SZDL in ZSMS ter vodilni republiški delavci. Seminar na Bledu bo vodil predsednik RS ZSS Vinko Hafner. L. B. njih dveh letih bodo program lahko uresničili tako. da bodo upoštevali realne možnosti in potrebe. Predvsem bodo morali pospešiti uvajanje celodnevne osnovne šole, saj prav pri tem precej zaostajajo v primerjavi z Gorenjsko kot tudi s Slovenijo. Podaljšano bivanje učencev naj bi nadomeščali s sodobnejšo obliko celodnevne šole, si prizadevali, da bodo poleg osnovnih šol povsod tudi spremljajoči objekti, tako športna igrišča in prostori šolskih kuhinj. Zaželena bi bila tudi sprememba šolskih okolišev, uspešnejša akcija preskrbe učencev z učbeniki, kadrovanje in štipendiranje za pedagoške poklice naj bi tesneje povezali s šolami. Opuščenim šolskim zgradbam v občini naj bi dali nov namen in razbremenili šole vzdrževanja, nadaljevali s procesom vraščanja šol v neposredno okolje in s tem krepili samoupravna razmerja v okviru krajevnih skupnosti, si prizadevali za preobrazbo srednjega šolstva ter uresničili več drugih nalog na področju vzgoje in izobraževanja. Izobraževalna skupnost Radovljica bo morala zbrati s srednjeročnim načrtom dogovorjena sredstva ter se dogovoriti o podaljšanju zbiranja sredstev za izgradnjo šolskega prostora. D. S. dnevne oskrbe. Zato niti ni preveč čudno, če se je kolektiv temeljne organizacije Turistično gostinski obrati Komaps na Ljubelju v vseh minulih letih ubadal s številnimi težavami, predvsem z večnimi izgubami. Posledica je bila stalna menjava delavcev, tudi vodilnih, kar je še posebno slabo vplivalo na odnos do dela. »Vendar smo kljub temu z veliko požrtvovalnostjo in odrekanji v preteklem letu prvič dosegli ugoden poslovni rezultat, čeprav smo morali kriti ogromne izgube na žičnicah,« je na sobotni slavnostni seji delavskega sveta temeljne organizacije, posvečeni K), obletnici hotela Garni, dejal njegov predsednik Matevž Zaplotnik. »Tako bomo spomladi lahko začeli uresničevati prvi del sanacijskega programa, to je razširitev restavracijskih in kuhinjskih zmogljivosti v hotelu.« Prvi sanacijski program je bil napravljen že pred štirimi leti in je predvideval popolno likvidacijo. To seveda ni bilo družbeno sprejemljivo, zato so dve leti kasneje program spremenili in ga zatem še nekoliko dopolnili. Kot že rečeno, pride najprej na vrsto izgradnja gostinskega dela, ki bo končana predvidoma do letošnjega avgusta, zatem pa bo treba rešiti in primerno izpopolniti sistem žičnic. Te naložbe pa Kompasova temeljna organizacija razumljivo ne bo zmogla sama. Rešitev iščejo v okviru celotne tržiške družbenopolitične skupnosti, kjer naj bi že letos ustanovili interesno skupnost ali združenje (konzorcij) za izgradnjo objektov na Zelenici. »Trenutni uspeh nas nikakor ne sme uspavati,« pravi direktor 38-članskega kolektiva temeljne organizacije Turistično gostinski obrati Darko Hribar. »Res je, da smo z dobro ponudbo lani zabeležili kar 13.680 nočitev, to je 40 odstotkov več kot leto prej in da smo kljub stomilijonski izgubi na žičnicah poslovno leto uspešno zaključili. S tem smo dokazali, da turizem na Ljubelju in Zelenici ima prihodnost, v katero velja vlagati še več naporov in denarja. Seveda pa pričakujemo, da pri tem ne bomo sami.« H. Jelovčan Na nove poti alpskega turizma Gorenjsko turistično gospodarstvo se bo moralo primerno poslovno organizirati, če bo hotelo napredovati — V lanskih devetih mesecih so bile hotelske zmogljivosti izkoriščene 70-odstotno Gorenjska zaradi zastarelih hotelskih objektov — v minulem letu in tudi v letošnjem letu jih bodo nekaj obnovili — slabi materialno osnovo za intenzivnejšo rast inozemskega turizma. Vzroki za manjši inozemski turistični promet v zadnjih letih so tudi v pomanjkljivi propagandi na inozemskih tržiščih, v komercialni politiki, razdrobljeni turistični ponudbi in ne nazadnje v kvaliteti storitev. VseLakor bo zato treba poiskati nove poti alpskega turizma, obogatenega s športno-rekreativno ponudbo, z visoko kvaliteto storitev. Tak napredek pa bodo lahko dosegli le ob primerni poslovni organiziranosti, ob izboljšanju ekonomskega položaja turističnega gospodarstva kot tudi položaja delavcev, ki so zaposleni v turizmu. V letu 1975 so na Gorenjskem zabeležili 59-odstotno izkoriščenost hotelskih zmogljivosti, v devetih mesecih lanskega leta pa je bila izkoriščenost 70-odstotna. Manj turističnega prometa v prvih treh letih srednjeročnega obdobja so zabeležili v kampih zaradi neugodnih razmer junija in julija, v zasebnih sobah — razen v Bohinju — pa zaradi neurejene prodaje teh zmogljivosti. Zato naj bi zasebniki obenem s Turističnimi društvi začeli razmišljati o obogatitvi zasebne ponudbe tako, da bi gostom ponudili tudi možnost priprave hrane v primernih kuhinjskih nišah. Kljub porastu števila nočitev reprodukcijska sposobnost turističnega gospodarstva upada, delavci pa imajo zelo nizke osebne dohodke. Prihodek gostinstva in turizma je bil v prvih mesecih lani višji kot v vsem gorenjskem gospodarstvu, pri dohodku pa je bilo obratno. Dohodek v gostinstvu je porasel za 36 odstotkov, dohodek gospodarstva Gorenjske pa za 45 odstotkov. Lani je v devetih mesecih poslovalo z izgubo 5 organizacij združenega dela gostinstva. Skupna izguba se je povečala. V primerjavi z letom prej se je zmanjšala izguba v Kompas hotelih Kranjska gora, v Alpetouru TOZD gostinstvo Kranj, medtem ko se je izguba v Viatorjevih hotelih na Bledu skoraj podvojila. Letne obresti za dolgoročne kredite v Viatorjevih hotelih znašajo kar 9 milijonov dinarjev. Ustvarjene izgube gostinstva so predstavljale desetino vseh izgub gospodarstva Gorenjske. Povprečni čisti osebni dohodki gostinstva so se povečali za 20 odstotkov, v vsem gorenjskem gospodarstvu pa za 23 odstotkov. Ugotovljeni povprečni mesečni osebni dohodki so bili v gostinstvu in turizmu le 4529 dinarjev, v gospodarstvu pa 5391 dinarjev. Ob neugodnih delovnih pogojih so osebni dohodki vsekakor nespodbudni in zavirajo zaposlovanje kvalitetnega kadra v tej panogi. r) Sedgj Boljše gospodarjenje večji uspehi Zadnji delovni dan v lanskem decembru so se sešli delegati delavskega sveta jeseniške železarne — V osrednji točki dnevnega reda so razpravljali o gospodarskem načrtu železarne za 1979. leto — Dokument, v katerem so opredelili naloge za nadaljnje uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in prizadevanja za pospešeno uresničevanje družbenega plana, je delavski svet v celoti sprejel Jesenice — Naloge za uresničevanje srednjeročnega plana železarne za obdobje 1976-1980 v letoš- SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Film -učinkovito sredstvo za spoznavanje poklicev Star kitajski pregovor pravi, da je ena slika boljša kot tisoč besed. Psihološke raziskave potrjujejo to modrost, saj je dokazano, da človek najbolje sprejema informacije z očmi (okrog 83 odstotkov), z ušesi okr<»g 11 odstotkov in le približno po odstotek z drugimi čutili. Načrtovalci prihodnosti napovedujejo, da h»- lm razsežnost t. i. vizualizacije pri učenju ter informiranju vse bolj povečevala. S tega zornega kota je filmski jezik lahko učinkovito sredstvo tudi pri spoznavanju poklicev oziroma pri poklicnem usmerjanju. Zato je Skupnost za zaposlovanje decembra lani oblikovala delovno skupino, ki je pregledala vse filme s poklicno tematiko, da oceni primernost in uporabnost filmov, s katerimi se lahko popestri in obogati poklicna vzgoja ter informiranje. Zavrteli smo 31 filmov, kolikor jih imamo na Gorenjskem, in ugotovili, da je večina vsebinsko zastarelih; preživeta tehnologija, opuščeni ali spremenjeni načini šolanja, zastareli statistični podatki. Razen tega marsikje šepa scenarijski in zlasti režijski prijem. Nekateri filmi so tehnično slabi, kazi jih slaba slika ali zvok Neprimerni so predvsem filmi, ki prikazujejo poklice v rudarstvu, proizvodnih procesih, turizmu in gostinstvu. Zal so precej slabi tudi filmi, ki prikazujejo poklice, za katere vlada na Gorenjskem precejšnja »lakota« po delavcih: železarstvo, usnjarska in obutvena industrija, gumarstvo ijhI. Omeniti pa velja tudi filme, ki so kvalitetni. V vrh se prebija film, ki prikazuje poklice v gozdarstvu. Peko iz Tržiča ima film »5000 rok — 1 čevelj«, ki ga odlikuje dober scenarij in režija, je pa z vidika poklicne vzgoje in informiranja morda obarvan preveč propagandno. Zlasti izstopa barvna risanka »Prva stopnica«, ki na izviren način razgrinja otroško razmišljanje o poklicni izbiri. Videti bi ga morali vsi učenci |>etih razredov osnovne šole in njihovi starši. Ugotovili smo torej, da je od .'51 filmov le 15 (za silo) uporabnih. Menimo pa, da je golo predvajanje fll* mov, kar se večkrat dogaja, dokaj klavrna usluga učencem. Filmi se morajo podaljšati v živ pogovor med učenci in učiteljem oziroma poklicnim svetovalcem. V prihodnosti bo treba temeljito obnoviti filmski fond s sodobnimi in kvalitetnimi filmi. V to delo se bodo morale poleg poklicnega usmerjanja vključiti zlasti posebne izobraževalne skupnosti, morda tudi RTV Ljubljana. Na Gorenjskem pa so rokave zavihali kar sami, in sicer v Železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah. Njihove pionirske korake lahko samo pohvalimo. M. Kraljic in F. Belčič njem letu izhajajo iz skupno dogovorjenih ciljev, ki so jih delavci železarne opredelili s svojim srednjeročnim planom in smernicami gospodarskega načrta za 1979. leto. Glede na oceno uresničevanja plana v lanskem letu in predvidevanja za letošnje leto so se v jeseniški železarni s smernicami letošnjega načrta dogovorili za izpolnjevanje konkretnih nalog. V skladu z dogovorjenimi nalogami bodo delavci železarne letos usmerili svoje napore predvsem na dve ključni področji. Na vseh ravneh bodo nadaljevali z uveljavljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Prav tako bodo poskrbeli za pospešeno izpolnjevanje nalog, ki so ključnega pomena za uresničevanje družbenega plana v 1979. letu, še zlasti pa tistih obvez iz srednjeročnega plana, ki jih doslej niso dovolj dobro uresničevali. Gre predvsem za kvalitetne nosilce razvoja: večjo produktivnost dela in učinkovitost gospodarjenja, boljše vključevanje v mednarodno delitev dela, spreminjanje strukture v materialni proizvodnji ter doseganje skladnejših razmerij pri pridobivanju in delitvi dohodka. Ena od osnovnih nalog za uresničevanje družbenega plana v 1979. letu bo prav gotovo čimbolj gospodarno izkoriščanje proizvodnih naprav, da bi dosegli kar najboljše proizvodne in poslovne rezultate. Tako v železarni načrtujejo, da bo njihova letošnja skupna proizvodnja znašala 1,597.250 ton. S tem naj bi pri 6825 delavcih dosegli prek 9580 milijonov prihodka, blizu 1830 milijonov dinarjev dohodka in okrog 1170 milijonov čistega dohodka. Pro- dali bodo predvidoma 472.000 ton izdelkov oziroma z 6600 milijonov dinarjev svojih proizvodov, pri čemer bo prihodek od prodaje na zaposlenega blizu 1 milijona dinarjev. Poprečni mesečni osebni dohodek pa naj bi znašal okrog 6950 dinarjev. Da bi v letošnjem letu zagotovili potrebna devizna sredstva, bodo v železarni morali poskrbeti za večjo vključitev v mednarodno delitev dela. Zato načrtujejo, da bodo izvozili za najmanj 13 milijonov dolarjev izdelkov, uvažali pa bodo le nujno potrebne materiale in opremo, ki jih na domačem trgu ni moč dobiti. Posebno skrb bodo posvečali dobremu vzdrževanju vseh proizvodnih naprav. Pri tem bodo imele prednost predvsem temeljne organizacije kot so deklama, Valjarna bluming-štekel, Hladna valjarna Bela ter Valjarna žice in profilov. Težišče raziskovalnega dela bodo usmerili v prizadevanja, da bi metode in dosežke s področja proizvodnje in predelave jekla kar najhitreje prenesli na lastne razmere. Da bi dosegli enotne razvojne cilje, pa bodo težili tudi k povezavi množične inventivne dejavnosti s profesionalnim delom. Na področju investicijske dejavnosti si bodo prizadevali, da bodo vlaganja usmerjena predvsem v tiste projekte iz srednjeročnega programa, ki so jih doslej počasneje realizirali od načrtov. Vlagali pa bodo tudi v tiste projekte, ki jim bodo ob povečani produktivnosti, boljši kvaliteti izdelkov, izboljšanju delovnih pogojev, varnosti dela in varstva okolja kar najhitreje povrnili vložena sredstva. V razpravi, ki se je le s težavo razživela, so delegati nanizali nekatere tehtne pomisleke v zvezi z uresničevanjem nalog iz delovnega načrta. Pri tem so predvsem poudarili, da bo ponekod treba izboljšati delovno disciplino posameznikov in kolektivno odgovornost, sicer bo načrtovane obveze le težko izpolniti. Podprli so tudi stališča gospodarskega odbora, ki je med drugim ocenil, da je načrt realno planiran in je zato treba brez odstopanj uresničiti načrtovane proizvodne ter finančne rezultate. S. SAJE O LAS 6. stran Pester program izobraževanja Torek, 9. januarja Kanec lanskega decembra je občinska konferenca ZKS z Jesenic na svoji seji med drugim obravnavala poročilo o družbenopolitičnem izobraževanju članov ZK v 1978. letu ter sprejela program idejnopolitičnega usposabljanja komunistov iz jeseniške občine v letošnjem letu Jesenice — Letošnji program idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja komunistov v jeseniški občini temelji na dosedanji praksi s tega področja, za katero lahko trdimo, da je dokaj uspešna. Osnovan pa je tudi skladno s predlogom programa regijskega študijskega središča za Gorenjsko ter sklepi VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije in XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Program je razdeljen na temeljne oblike izobraževanja v osnovnih organizacijah Zveze komunistov, seminarje in šole ter druge oblike idejnopo-litičega izobraževanja in usposabljanja komunistov. Temeljni program je namenjen vsem članom Zveze komunistov. Zato predstavlja za vsako osnovno organizacijo in slehernega komunista najmanjšo obvezo za izobraževanje. Osnovni program izobraževanja obsega obvezne in izbirne teme. Prek obveznih tem bodo komunisti v januarju in februarju obravnavali idejno in akcijsko krepitev Zveze komunistov v boju za razvoj socialističnih, samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Marca in aprila bodo razpravljali o nalogah komunistov za razvoj teh odnosov. Maja in junija se bodo seznanili z nalogami Zveze komunistov pri uresničevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, pri čemer bodo poudarili vlogo komunistov v delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah. V avgustu in septembru bo sledila tema ZKJ v boju za mir. sodelovanje med narodi in socializem v svetu. Seminarje in politične šole bo organizirala ideološka komisija pri občinskem komiteju ZKS ali med- občinsko študijsko središče za Gorenjsko, izvajala pa jih bo jeseniška delavska univerza. Glede na predvidevanja komiteja občinske konference ZKS z Jesenic bodo letos sprejeli v Zvezo komunistov okrog 100 novih članov, zato bodo za kandidate pred sprejemom organizirali 4 seminarje. Le-ti bodo obsegali 30 ur predavanj, razprave in seminarsko delo. Razen tega načrtujejo, da bodo izvedli 5 seminarjev za vse novo sprejete člane, na katerih naj bi mlade komuniste s 30 do 40 urami predavanj, razpravami in seminarskim delom usposobili za družbenopolitično delo v delovnih in življenjskih sredinah. V letošnjem letu bosta predvidoma 2 oddelka s 70 slušatelji v spomladanskem in jesenskem obdobju opravila politično šolo ZK v občini Jesenice. Šola s 120 urami predavanj in razprav ter seminarsko nalogo je namenjena predvsem za tiste komuniste, ki imajo voljo za usposabljanje in so predvideni za razne družbenopolitične funkciie. Dopisna šola marksizma, ki poteka od lanskega novembra do letošnjega junija, je nova oblika idejnopolitičnega usposabljanja. Šolo organizirata študijsko središče v Kranju in ideološka komisija pri občinski konferenci ZKS Jesenice, obiskuje pa jo 30 slušateljev. Namenjena je zlasti vodjem idejnopolitičnega usposabljanja v osnovnih organizacijah. Ta šola temelji na individualnem študiju, delu v skupinah in občasnih študijskih srečanjih z mentorji za določeno tematsko področje. Trimesečni seminar iz teorije in prakse marksizma bo organiziralo gorenjsko študijsko središče Izredna interpretacija Nje Ob slovesni podelitvi Severjevih nagrad, ki je bila sredi decembra v galeriji na Loškem gradu, se je škofjeloškemu občinstvu predstavila Se-verjeva nagrajenka. mariborska igralka Pavla Brunčkova. Po slovesnosti je bila namreč uprizorjena Kmeclov a igra »Intervju«, v kateri se je Pavla Brunčkova odlikovala z izredno interpretacijo Nje in zanjo tudi prejela Severjevo nagrado kot priznanje za izreden dosežek v slovenskem poklicnem gledališču. Zdi se. kot da je bila vloga kot nalašč napisana zanjo, partizanko in umetnico, ki ima bogate življenjske Repertoar Prešernovega gledališča Kranj PETEK. 5. I. 1979, ob 9. uri — v Črnomlju ob 10.30 — v Črnomlju ob 11.45 — v Črnomlju ob 13. uri — v Črnomlju ob 16. uri — v Starem trgu J Jaroš: »GASPKRCEK SI DOM GRADI« - lutkovna predstava SOBOTA, 6. 1 1979, ob 10. uri — v PG Kranj - IZVEN J. Jaroš: »GASPKRCEK SI DOM GRADI« - lutkovna predstava 6. 1, 1979. ob 16. uri - v Kamni gorici J. Streda: »PRAVLJICA O PRINCESKI NA ZRNU GRA HA« — lutkovna predstava 6.1. 1979, ob 19.30 - IZVEN M. Krleža: »BALADA PETRI CE KEREMPUHA« - gostuje Center za kulturno delovanje ZSM iz Zagreba PONEDELJEK. H. 1 1979. ob 16. uri in 19.30 F Hadžič: »ČLOVEK NA POLO ZAJU« — gostuje v Ptuju PETEK, 12. 1 1979. ob 19.30 Hadžič: »ČLOVEK NA POLO ZA JU« — gostuje v Hrastniku V. in umetniške izkušnje. Po več kot tridesetih letih igranja in številnih vlogah, je v vlogi Ona izvirno združila lastno doživljanje narodnoosvobodilne borbe in ustvarjalnost na gledališkem odru. Prav z združitvijo lastne heroične partizanske biti in strasti gledališkega iskanja ji je uspelo z najbolj preprostimi igralskimi izraznimi sredstvi ustvariti podobo Nje, v kateri in s katero je Matjaž Kmecl skušal opredeliti poetično resnico naše narodnoosvobodilne borbe. Matjaž Kmecl je igro napisal za radio, kasneje pa je bila prirejena tudi za oder. Poudarek je na dialogu, ki je skupen obema medijema, zato je igra tudi na gledališkem odru doživela velik uspeh. Poleg odlične interpretacije Pavle Brunčkove je uspeh posledica problema, o katerem je spregovoril Matjaž Kmecl. Spremljamo dramo ostarele ženske, ki je svojo veliko uresničitev doživela prav med revolucijo. Kmecl torej sega po veliki temi naše književnosti — narodnoosvobodilni vojni in revoluciji. Veliki zgodovinski dogodki so se dogajali tudi kot intimna drama vsakega soudeleženca in je pravzaprav toliko zgodovin n toliko resnic in dram o narodnoosvobodilni vojni, kolikor je bilo soudeležencev te velike drame. Kmecl sam pravi, da je spregovoril o problemu, o katerem danes redko govorimo: da je v družbi, v kateri živimo, lahko biti patriot, da pa je dragoceno, če človek to svojo vero ohrani tudi takrat, ko je v stiski. Predstavo je za mali oder Drame SNG iz Maribora režiral Voja Solda-tovič. poleg Pavle Brunčkove pa se je predstavil še Peter Ternovšek. M. Volčjak Slovenski ples v Celovcu V soboto, 13. januarja 1979, s pričetkom ob 20. uri bo v dvorani Koroške delavske zbornice v Celovcu že 28. SLOVENSKI PLES. Za glasbo bosta poskrbela plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška in narodni zabavni ansambel Toneta Kmetca. Vstopnina je 50 Asch. Prijave za avtobusni prevoz iz Kranja sprejema Turistična poslovalnica ALPETO-UR v hotelu CREINA. Cena avtobusnega prevoza znaša 120 din. Odhod avtobusa bo ob 16. uri izpred hotela CREINA v Kranju. Povratek iz Celovca ob 4. uri zjutraj. od februarja do aprila letos v Radovljici. V oddelku bo 25 slušateljev iz jeseniške in radovljiške občine. Ta oblika izobraževanja, ki obsega predavanja, konsultacije in seminarsko delo. je namenjena za angažirane družbenopolitične delavce iz neposredne proizvodnje. Določeno število komunistov iz jeseniške občine, ki so uspešno opravili občinsko politično šolo in trimesečni seminar iz teorije in prakse marksizma, bo obiskovalo tudi osrednjo partijsko politično šolo pri centralnem komiteju ZKS v Ljubljani. Le-ta je najvišja oblika usposabljanja komunistov v republiki. Poleg naštetih oblik idejnopolitičnega usposabljanja komunistov načrtuje komite občinske konference ZKS Jesenice tudi enodnevne seminarje za vodstva Zveze komunistov, dvodnevne seminarje za člane aktiva neposrednih proizvajalcev pa razna posvetovanja, okrogle mize in druge oblike delovnih srečanj. S. SAJE MARJANCA KRAIGHER RAZSTA VLJA V TRŽIČU - Vsak dan ot 18. do 18. ure je v triiikem paviljonu odprta razstava del slikmrki Marjance Kraigher iz Ljubljane. Na njenih platnih srečujemo />r*ed vsem detajle iz notranjosti, stole, pogrnjene mize, obložene s skaeteH cami, sadjem in podobno, ki jim z občutkom za kompozicijo dty< posebno govorico. Razstava bo odprta do 4. februarja. (M. J.) — Fotc F. Perdan Navdušenje z otroškega odra Dramska sekcija KUD Valentin Kokalj na Visokem nas vsako leto preseneti z novim odrskim delom. Letos je igralski ansambel prikazal Cvetje v jeseni, dramska sekcija pa je ponudila tudi novost — otroško igro Sovica Oka Svetlane Makaro-vič. Mlada režiserka Valerija Ku-ster, dolgoletna sodelavka KUD, v režiji pa še začetnica, ki je dala pobudo za dramsko vzgojo otrok, je o pripravah na predstavo povedala: »Za režijo sem se odločila po seminarju za gledališčnike-ama-terje, ko sem se tudi opredelila za delo z otroki. Dramska sekcija je mojo odločitev z navdušenjem sprejela, saj vzgoja otrok za oder napoveduje bolj brezskrbno prihodnost same sekcije, ki je vedno v zadregi za mlade ustvarjalce. Seveda pa otrokom kulturo nudimo tudi zaradi njih samih, ne zgolj zaradi načrtov, ki jih imajo z njimi kulturne organizacije.« Njeno pionirsko prizadevanje prav gotovo ni bilo posebno lahko. Valerija svojih težav ne zanika: posebno o problemih z besedilom razpravlja precej žolčno: »Skoraj dva meseca sem tekala sem in tja, vrtela telefon in prosjačila za primeren gledališki tekst za otroke. Moj mali gledališki ansambel, ki sem ga vodila na izlete in jim brala pesmi, je počasi postajal nestrpen. Hoteli so igrati, dovolj jim je že bilo Kališča in družabnih srečanj brez dela. Toda tudi primerno besedilo je težko izbrati, tako, ki bi odgovarjalo igralcem in občinstvu. Mali igralci so namreč v vlogi odraslih nenaravni, občinstvo pa se ob popolnoma tujem, nerazumljivem besedilu ne more tako vživeti v dogajanje na odru kot pričakujemo od njega. No, po večkratnih kolebanjih in iskanjih sem se odločila za Svetlano Makarovič, ker so njena dela preprosta, polna življenjske modrosti, čeprav brez visoke filozofije. Njen svojevrstni humoristični slog pa je za tako zahtevno občinstvo kot so otroci še posebno privlačen. V Sovici Oki se avtorica posveča vsakdanjim problemom, s katerimi v današnjem času ni prizanešeno niti otrokom. Mogoče ta problemski pristop ni najbolj primeren mlajšemu občinstvu, kar je bilo videti ob prvi predstavi za Novo leto. Generacija, ki dozoreva, pa je delo prav hvaležno sprejela.« Za igralci je trideset napornih vaj, najprej spoznavanja in učenja besedila, igranja s kretnjami, igranja v okviru postavljene scene, s kostumi, generalka ter končno prva predstava pred občinstvom. Mlade gledalce je preprosta zgodba radovedne in domišljave sovice Oke. ki gre na potep v širni gozd, navdušila prav tako kot domiselna scena in kostumi Saše Kumpa. Sovica Oka, ki hoče hiti med svojimi tovarišicami nekaj posebnega, hoče drugače živeti kot sovice v njenem gozdu. Na sprehodu skozi neznani gozd srečuje njegove prebivalce, od vseh hoče biti pametnejša, dokler ne sreča hudobne tetke lisice, ki jo hoče požreti. Reši se in se po sodbi lisice, ki jo gozdna porota obsodi na žival- ski vrt. vrne v domače gnezdo Vendar pa je njene tovarišice nočejf več sprejeti medse. Sledi najbol privlačna scena Okinega kesanja k prepričevanja, da je čisto navadni sova, v ničemer drugačna od drugih ki jo je igralka zelo ganljivo odi grala. »Glasovno je igra kar preci' ščena, razen prizora medveda it miške, za katera nismo izbrali pravih igralcev. Vendar pa upam da se bo to z dodatnimi vajami & popravilo. Najbrž je vmes tudi trema, saj je za večino to prti nastop na odru.« »In kakšni so načrti tega malega gledališča?« »V načrtu imamo nekaj gostovanj po osnovnih šolah, kako predstavo bomo zaigrali še n domače občinstvo, sodelovati nameravamo tudi na tekmovanju amaterskih gledaliških skupin ... Kakih dolgoročnejših načrtov zaenkrat še ne kujemo, vendar pa želim, da bi še sodelovali in skupaj naštudirali še kaj novega.« Težave igralskega stanu jališča * temeljna i ni vej gledališki V sedanjem trenutku je naša celotna gledališka dejavnost na pomembnem družbenem in kulturnem razpotju. Če na eni strani vse bolj poudarjamo vlogo in pomen ljubiteljske gledališke dejavnosti in iščemo pota za njen kvalitetni dvig, pa se poklicna gledališka dejavnost ukvarja z odločnejšim in globljim oblikovanjem samoupravnega gledališča. Cas in sodobna misel v gledališču sta prerasla prakso vztrajanja na vzvišenem, akademskem in v odnosu do družbe samozadostnem položaju, ki je med drugim gojila tudi staro gledališko institucionalnost in ustvarjala vrzel med poklicnim in ljubiteljskim gledališčem. Prizadevanja za uveljavljanje samoupravnih odnosov v gledališču so odprla vrsto pomembnih vprašanj. Naj navedemo nekaj tez, ki jih je Mitja Rotovnik, član 10 RK SZDL izpostavil na zadnjem Borštnikovem sre- Balade Petrice Kerempuha Kranj — V soboto zvečer so v Prešernovem gledališču gostovali Zagrebčani z znamenitimi Baladami Petrice Kerempuha avtorja Miroslava Krleže. Pod režijskim vodstvom znanega igralca Radeta Serbedžije so se predstavili igralci Vera Zima, Mladen Vasarv, Zeljko Vukmirica. Mile Rupčič in Darko Sriča. V glavnem isti igralci nastopajo tudi v znemenitih Pozdravih E. Ionesca, ki so prekrižarili domala celo Evropo in Ameriko. Znana skupina je sprva delovala v okviru zagrebškega gledališča ITD ter se kasneje odcepila. Danes deluje V mladinskem Centru za kulturno dejavnost pod imenom Gledališka delavnica Pozdravi. V želji, da bi kranjskemu občinstvu predstavil tudi gledališke uprizoritve, ki nastajajo v drugih jugoslovanskih republikah, bo vodstvo Prešernovega gledališča skušalo navezati stalne delovne stike s to zagrebško skupino gledališčnikov. tako da bi že v prihodnji sezoni njihovo predstavo vključili v redni abonma predstav za od rasle. S tem se bo končno začela izmenjava gledaliških informacij in predstav znotraj Jugo slavi je. o kateri vse prevečkrat samo govorimo. ML. čanju: z vraščanjem gledališča f združeno delo je povezana temelj programska usmeritev, k' zgolj repertoar gledališča; delavci urejajo svoj družbenoekJ nomski položaj s svobodno menjavi dela; poklicna gledališka dejavrjoal je tudi kulturna vzgoja v najšir^en smislu besede; gledališča se morali odpreti; treba je programirati ja usklajati delo v celotnem slovesi skem gledališkem prostoru ... »Igralec naj ostane znalo nase« življenja,« je slovesno podelitev Se verjevih nagrad, ki je bila sredi de cembra na škofjeloškem gradu, p zdravil Viktor Zakelj, predserjn škofjeloške občinske skupščine skopih besedah je povzel srž tefc o katerih so se v popoldanskem £, pogovarjali odrski ustvarjalci svojem prvem srečanju. Vsakoletno podelitev Severjevih nagrad so namreč izbrali za svoj »dan igralca« a sklenili, da se bodo odslej redno srečevali in se pogovarjali o problemih svojega stanu. Izhodišče temperamentne razprave v galeriji na Loškem gradu je bil it omenjeni sestavek Mitje Rotovnik« ki so ga igralci ocenili kot dragocer in obsežen prispevek, vendar so rne nili, da niso dovolj dodelane specifjf. nosti gledališke dejavnosti. Polef širših gledaliških problemov J osvetlili tudi aktualne težave igra| skega poklica: deležni so nizkih p jemkov pa velikih delovnih obre nitev; gledališko umetnost se ne meriti z urami, temveč bo tre! najti ustrezno merilo za vrednoten dela; treba se bo dogovoriti, kaj osnovna delovna obveznost igral in kakšne bodo oblike sodelovan, izven matične hiše . . . Nihče ne bo mogel gledališčnik ponuditi in ne vsiliti nobenih zvei čavnih formul, če jih ne bodo v sv jem delu domislili sami, je dejal razpravi Mitja Rotovnik. Osem let mineva od smrti vrhu skega gledališkega umetnika Stan ta Severja. S svojim gledališče« enega je sprožil misel o približanj« umetnosti delovnemu človeku. Danes ima ne le v Sloveniji, temveč širom po Jugoslaviji obilo nadaljevalcev komaj začetega dela. Svoje prvo in zadnjo predstavo gledališč enega je imel Stane Sever prav v Škofji Loki. Spominska slovesno^ s podelitvijo Severjevih nagrad, k pomenijo priznanje za izredne dosežke v slovenskem poklicnem ji amaterskem gledališču, bo odšle' torej združena s srečanjem odrskih ustvarjalcev, ki ga lahko smatramo tudi kot nadaljevanje Seyerjevy misli. M. Volčjak I Torek, 9. januarja 1979 Nadaljevanje 8 1. strani Hekaj leti na pol prazen, sedaj pa je Že pretesen, da bi lahko ustregel potrebam po varstvu. Šola se je priključila na železni-Oarski toplovod in sicer so morali za to prispevati nekaj več kot milijon dinarjev. Denar so zbrale temeljne Organizacije Selške doline, kajti šola denarja za investicije nima. Sedaj pa s« je šola priključila skupni gradnji **©ve toplarne v Alplesu in bi morala t»rispevati 3,50 milijona dinarjev. "T'udi ta denar bodo prispevale delovne organizacije Selške doline Oziroma selški delavci, ki imajo otroke v šoli in vrtcu. Hkrati pa bo ?a toplovod prispevala tudi občinska izobraževalna skupnost in sicer ^34.000 din. Kolektiv osnovne šole v Železnikih je veliko naredil tudi za prevoz otrok v šolo. Leta 1971, ko je začel A.lples voziti delavce iz Davče, so iz ^ega kraja začeli voziti otroke, potoni pa iz Podlonka in Martin j vrha. ^Jajprej višje razrede, pozneje pa iz -^odlonka in Martin j vrha vse. Sedaj ^ ožijo šolski avtobusi iz Zabrekov, ■t-ajš, Ojstrega in Martin j vrha, Pr-Jtpvča, Podlonka, Davče, Potoka, T"1 ©polj in Golice. Za otroke, ki so t^ko oddaljeni, da se ne morejo ^"oziti pa uredijo stanovanje v Železnikih, za oskrbnino pa prispeva denar izobraževalna skupnost. Čeprav je na šoli kar 45 odstotkov "^ozačev, so interesne dejavnosti izcedno bogate, saj imajo kar 18 krožkov in društev. Najbolj množično je ^olsko športno društvo, ki poleg ^Čencev vključuje tudi veliko zu-O^anjih sodelavcev — nekdanjih Učencev, ki sedaj obiskujejo pedagoško gimnazijo v Škofji loki ali visoko šolo za telesno kulturo. Zelo ^ktivno je kulturno umetniško društvo, ki pripravlja vse proslave šoli in sodeluje na vseh prireditvah v krajevnih skupnostih. Največji uspeh ima literarni krožek, ki ^e 7 let izdaja glasilo Naše poti. ^-»lasilo je pred dvema letoma dobilo ^^publiško priznanje. Dolgo že ^eluje folklorni krožek, vendar ne *>*0re zaživeti. Vzrok je, da se učenci stalno menjajo, razen tega pa niso ?*rieli primernih noš in so se plese i^hko le učili, niso pa mogli nastopati. Zato so se prav sedaj na šoli dogovorili, da bodo kupili narodne oŠe zanje. » Na šoli uspešno deluje tudi šolska hranilnica, ki je bila ustanovljena prvimi na Gorenjskem in imajo 7. stran O LAS Šola za zgled učenci trenutno na hranilnih knjižicah dobrih 200.000 dinarjev, kar nedvomno ni majhna vsota. Tudi pevski zbor imajo. Čeprav še ni dosegel vidnejših uspehov, vsako leto sodeluje na mladinskem festivalu v Celju, navezal pa je stike s pevci od drugod. Prijateljske vezi med mladimi pevci so se še okrepile, ko so v zadnjih letih v Železnikih gostili kar tri otroške zbore iz tujine: otroški zbor iz Vilmusa v Litvi, iz Haaga na Nizozemskem in iz Szegeda na Madžarskem. Usnovna šola Železniki stalno sodelujejo s pobratenimi mesti. Predlani so učitelji obiskali kolege v Medicini, izvedli pa so tudi zamenjavo otrok. Lani so bili v Železnikih šolniki iz Medicine. Še tesnejše stike pa nameravajo navezati s Sovod-njami v Italiji in Selami na Koroškem in sicer želijo, da bi vsako leto izmenjavali otroške kolonije. Ob vsem tem naštevanju ne smemo pozabiti učnega uspeha, ki je iz leta v leto boljši. V šolskem letu 1977/78 je razred uspešno končalo V knjižnici si učenci vsak dan sposodijo tudi po 80 knjig. Med najmlajšimi v vrtcu kar 98,92 odstotka učencev. Tudi osip se je močno zmanjšal in je najmanjši v občini. Znaša 4,5 odstotka ali drugače povedano, v osmih letih le 5 učencev ni naredilo vseh osem razredov. Vsi ti učno-vzgojni uspehi so rezultat samouprave učencev tako v pionirski in mladinski organizaciji kot tudi vse bolj demokratičnih odnosov med učenci in učitelji na eni in vse večje strokovne usposobljenosti učiteljev na drugi strani. Se pred osmimi leti je bilo le 40 odstotkov učnih ur na višji stopnji primerno strokovno zasedenih, sedaj pa jih je že med 80 do 90 odstotki. Zlasti to velja za predmete kot so matematika, slovenski jezik in drugi jeziki. Učitelji pa se tudi redno usposabljajo v aktivih, na seminarjih in strokovnih posvetih. ^^^d odmorom Nakazana razvojna usmeritev ^Camniška Tovarna usnja se z zmanjšanim obse-proizvodnje lahko učinkoviteje reši iz težav kot z njenim ukinjanjem ali preusmerjanjem v Kamnik - Tovarna usnja U tok iz 55: amnika je koncem preteklega leta dobila učinkovitejša izhodišča svoje-nadaljnjega obstoja. Nemalo za-^Ug za to ima izvršni svet kamniške 5*Winske skupščine, ki je temeljito preučil stanje in možnosti nadaljnjega razvoja te delovne organiza- . iJtokovo temeljno proizvodnjo predstavlja izdelava usnja, ki je pružena v temeljni organizaciji združenega dela Usnjarna. Fizični i* bgeg te proizvodnje je v zadnjih le-Hn stalno upadal in zmanjševalo se rjfc število zaposlenih delavcev. Vzroji težav so bili predvsem v nerešenih jTfc»rašanjih investiranja, ^ Oskrbe s surovinami Zaradi finančnih težav si je Utok doslej ob velikem povpraševanju na tržišču težko zagotavljal zadostne količine surovin, predvsem svinjskih kož. Vendar pa je bilo na posvetu z dobavitelji teh surovin ugotovljeno, da je potrebne količine kož za Utok vendarle mogoče zagotoviti. Preskrba s kožami pa bi se znatno izboljšala, v kolikor bi se kamniški Utok in Industrija usnja Vrhnika sporazumela o delitvi proizvodnega programa, saj ta v veliki meri podvaja povpraševanje po surovih svinjskih kožah. Na drugi strani pa se končni izdelki iz usnja in cepljenca zadnjem času izredno slabo plasi- lokacije in raj0 na domačem in tujem trgu. Ugotovljeno je, da lokacija Tovar-C*^ usnja ni v nasprotju z začrtanim J^banističnim razvojem občine, zato w^ teh razlogov ne bo potrebno ukinjati proizvodnje usnja v obstoječih ^*O0torih. Kakršnakoli preusmeritev ^ proizvodnje bi zahtevala večjo J^flovo sedanjih gradbenih pbjek-w"^v, s tem pa seveda tudi velika fi-**** lična sredstva. Oprema, ki je knjigovodsko že močno odpisana, bi z j^ttiontažo praktično ne predstavljaj« nobene vrednosti več. Vendar §S tehnološka opremljenost kamni-rHega usnjarskega obrata ni slabša oprema drugih naših izdeloval-usnia. Na osnovi vseh teh ugotovitev naj bi se proizvodnja usnja v kamniškem U toku omejila na približno 100.000 kvadratnih metrov usnja in cepljenca mesečno, v drugi temeljni organizaciji združenega dela Konfekcija pa bi izdelali približno 2500 kosov raznih oblačil mesečno. S tem zmanjšanim obsegom proizvodnje bi se seveda tudi zmanjšalo število zaposlenih delavcev, od sedanjih 540 na 470. Vendar pa Utok zaposluje 42 delovnih invalidov, kar 82 delavcev pa je pred upokojitvijo. Predvsem za te delavce naj bi organizirali novo proizvodnjo, izdelavo drobne usnjene galanterije, ki bi se oskrbovala z odpadki usnja, ki nastajajo pri proizvodnji usnja in usnjene konfekcije. Za to proizvodnjo seveda ni predvidena razširjena reprodukcija. Skladno z uresničevanjem sanacijskih ukrepov pa naj Utok išče povezave z drugimi organizacijami združenega dela, povezave, ki bodo odraz tehnoloških, komercialnih pa tudi razvojnih možnosti in interesov. Seveda pa naj Utok sam zagotovi rentabilno, ekonomično in produktivno osnovo za svojo razširjeno reprodukcijo. Združitev oziroma priključitev Utoka neki sestavljeni organizaciji združenega dela bi v sedanjem trenutku ne rešila problema, temveč bi pomenila le prelaganje bremena na druga ramena. Bistveni uspeh vsekakor pomeni ugotovitev, da bi ukinjanje proizvodnje priVieslo večjo gospodarsko in družbeno škodo kot pa premagovanje težav in poiskanje učinkovitih ukrepov za nadaljnje delo. Tudi preusmerjanje proizvodnje bi v sedanjem trenutku ne bilo smotrno, saj bi Utok ne zmogel velikih investicij. Seveda pa je treba poudariti tudi napore delovnega kolektiva, da premagajo težave, ki jih pestijo zadnja leta. Prav gotovo bodo tudi sedanja jasneje opredeljena izhodišča nadaljnjega razvoja vzpodbuda za večjo produktivnost, poslovnost in rentabilnost. M. Volčjak Pouka je konec Če bi hoteli opisati prav vso dejavnost, bi bilo prostora premalo. Zato ob koncu omenimo le še šolo v naravi, ki so jo organizirali prvi v občini. Edina v Sloveniji je Zelezni-karska šola prejela republiško priznanje v akciji »Naučimo se plavati«. Učenci vzorno skrbijo za spomenike NOB na svojem območju in še bi lahko naštevali. Napišimo še stavek iz obsežne obrazložitve za priznanje. Šola v Železnikih s svojo dejavnostjo je lahko zgled drugim šolam v občini. Besedilo: L. Bogataj Slike: J. Zaplotnik Nobena skrajnost ni dobra Zdravila našega vsakdana Zdravila jemljemo, kadar smo bolni; posebno vestno jih jemljemo, če smo hudo bolni, nič manj pa tudi takrat, če smo bolj malo bolni. Jemljemo pa jih tudi, če smo povsem zdravi, pa mislimo, da smo bolni. Će nič drugega, potem vzamemo tablete proti glavobolu, če le zaslutimo, da nas bo naslednji trenutek bolela glava. Zdravila imamo skoraj vedno pri roki. Skoraj ga ni med nami, ki bi vedno porabil vsa zdravila, ki nam jih je predpisal zdravnik: vedno jih nekaj ostane za »rezervo«. Pri tem skoraj povsem pozabimo, da zdravila tudi nimajo neomejene trajnosti in nas šele očitna zunanja sprememba v barvi zdravila opomni, da ga je treba zavreči. Brez zdravil skoraj ne znamo več živeti. Pri tem ima precejšnjo vlogo tudi farmacevtska industrija, ki zasipa tržišče poleg nadvse potrebnih zdravil tudi z zdravili, ki bi jih ne potrebovali tako hudo, toda ker so, jih je pač treba uporabljati. Živimo v času in v prepričanju, da se za vsako tegobo da poiskati zdravilo in to od svojega zdravnika tudi zahtevamo. Ni ga obiska pri zdravniku, ki se ne bi končal z receptom. Če bi zdravnik ne napisal recepta, bi se, kar priznajmo, počutili prikrajšane. Ker pa danes uporabniki zdravstvenega varstva niso zadovoljni le s kakšno »vodico« tudi za nepomembne tegobe, morajo biti to prava zdravila v tabletkah, kapsulah itd. Lani smo na Gorenjskem pojedli za približno 68 milijonov din, novih seveda, zdravil, v to vsoto pa so všteti tudi zneski za injekcije. Takšna vsota je bila planirana, dejanska poraba bo znana v teh dneh. Letos bo ta vsota verjetno še večja, nekaj zaradi dražjih zdravil in nekaj zaradi večjega števila zavarovancev. Večina tega denarja bo uporabljena učinkovito — za zdravje. Ker pa vemo, da smo nekateri zdravi le, če imamo pri roki vsaj škatlico ali dve potrebnega ali nepotrebnega zdravila, ki ga uživamo ali pa tudi ne, bomo prav gotovo nekaj tega denarja nekoristno porabili, za prazen nič. Ker imajo pri porabi zdravil v veliki meri zdravniki v rokah platno in škarje, je seveda razumljivo, da lahko le-ti v veliki meri vplivajo na porabo zdravil. Po podatkih, ki se po računalniški obdelavi receptov zbirajo pri strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, večina gorenjskih zdravnikov tako v splošnih ambulantah kot v obratnih dokaj racionalno predpisuje zdravila. Vrednost recepta v obratni ambulanti je sicer nekoliko nižja kot v splošni ambulanti, vendar pa ima obratni zdravnik na skrbi aktivno populacijo, splošni zdravnik pa ima pretežno večino starejših s kroničnimi boleznimi obremenjenih bolnikov. Če smo rekli racionalna poraba, je to prav iz razloga, ker je bilo že ugotovljeno, da je v poprečju zdravstveno stanje gorenjskega prebivalstva dokaj ugodno in ni posebnih razlik v obolevanju med posameznimi občinami. Tudi iz vrednosti posameznega recepta preračunano na en obisk se da lepo ugotoviti, da večina zdravnikov s primerno količino zdravil ugodno vzdržuje primerno zdravstveno stanje populacije, za katero je zadolžen. Vendar pa so, tako kot povsod, tudi pri tem izjeme. Nekaj je zdravnikov, ki sila radodarno pišejo številne recepte in visoke količine zdravil. Če je recimo poprečna vrednost recepta preračunano za en obisk 60 din, je recimo pri zdravniku s sila darežljivo roko kar 300 din. Pri tem pa seveda ni potrjeno, da bi prav ta zdravnik imel najbolj bolno populacijo prebivalstva. Vsekakor je vredno razmisleka, vendar pa to v strokovnih krogih, če zdravnik, in taka je večina, predpiše na leto zdravil za okoli 400.000 din (novih) ali pa kar 2 milijona (novih) din. V takšni vrednosti zdravil sta tako velika količina zdravil kot tudi večji delež dražjih zdravil. Še vedno pa je namreč v veljavi stabilizacijski ukrep, da se vodi evidenca predpisovanja dragih zdravil, za katera pa so na voljo tudi podobna učinkovita nadomestila. To velja predvsem za antibiotike. Kdo ve, zakaj nekateri zdravniki še vedno zelo veliko predpisujejo antibiotikov: če zdravnik običajno na vsak tretji obisk predpiše en recept z antibiotikom, zakaj nekateri zdravniki na vsak obisk pišejo kar poldrugi recept z antibiotiki. Kakor ni nobena skrajnost dobra, velja tudi glede predpisovanja izredno malo ali izredno veliko zdravil; zakaj tako in ne drugače, je vsekakor debata, ki sodi v strokovni krog. Ker pa je na drugi strani uporabnik zdravil — bolnik, ki poje ravno prav zdravil, da ozdravi, ali pa jih v skrajnosti poje premalo ali pa preveč in spet zboli, velja »strokovna« debata tudi za nas uporabnike: zmerno in po potrebi sta najbrž načeli, na kateri pri jemanju zdravil tako radi pozabljamo. L. M. OLrAS8. stran TERMOPOL SOVODENJ Torek, 9. januarja 1979 Nr^fJ^°P0^VaS1?Uvodna. ~ "'P*'1' ki ob 20-letnici obstoja podjetja pomeni za delavce tudi osebni uspeh Kdor je poznal oziroma kdaj obiskal prostore TERMOPOLA v starem zadružnem domu v Sovod-nju — proizvodnja je tekla v temačnih, ozkih, skrajno neprimernih prostorih, brez skladišč, da o varnosti pri delu sploh ne govorimo — se danes ne more načuditi. Ko so še pred petimi leti reševali izgubo oziroma se pobirali menda kot zadnji v občini iz najhujšega, ni menda prav nihče v občini mislil, da jim bo kdaj uspelo izvleči se iz teh lukenj. Danes pa bi lahko govorili o »sovodenjskem čudežu«. Samo dve izbiri so imeli: ali primerno urediti zadružni dom in še malo dozidati ali pa graditi povsem na novo. Najbolj pametno bi bilo iti na novo lokacijo, toda kje v Sovod-nju v tej ozki dolinici, ki je je sama cesta in voda, dobiti toliko prostora? Mokra tla, nevarni bregovi za zemeljske udore itd. Predlagali so ozek pas ob vodi, malo nižje od vasi. Edina možna lokacija, kjer bi se dalo postaviti dovolj veliko proizvodno halo. Toda tu se je pričela kalvarija, večja kot tista za kredite za gradnjo: prestaviti je bilo treba električni daljnovod, telefonski kabel, zgraditi most do lokacije, zgraditi lastni transformator, drenirati teren, zgraditi oporni zid, zgraditi zajetje in rezervoar za vodo, postaviti telefonsko centralo, zgraditi čistilno napravo! In človek bi obupal, če ne bi bil dovolj trden in vztrajen. Toda zagristi je bilo treba v vse to. Zagristi in uspeti, nič drugega ni kazalo. Po izdelanih idejnih projektih so po dokaj temeljiti razpravi naročili glavne projekte. In ko so dobili vsa potrebna dovoljenja in uredili formalnosti, so pričeli z gradnjo. 2b. junija 1976 so tam ob vodi posadili lipo, ki naj bi pomenila uradni datum pričetka gradnje novih delovnih prostorov. Zagrabili so pošteno in manj kot v enem letu, 22. aprila 1977 je hala stala, opremljena, pripravljena za proizvodnjo in delavci že začno z delom v novih, svetlih, zračnih pro-. štorih. Kar ne morejo se znajti, toliko preveč prostora jim naenkrat hodi. Samo se jim smeje: imajo moderno kuhinjo, lepo jedilnico, stopnišča se jim zde kot v najboljših hotelih, proizvodna hala velika, široka, dolga in visoka, da se bo dalo dihati... Pisarne so urejene, da ne bo nikogar več sram sprejeti še ugled-nejših direktorjev inozemskih firm ... In vse to je njihovo! Zadnja leta so morali krepko delati in dobro gospodariti. Treba je bilo pokriti izgubo, v kateri se je podjetje znašlo sredi leta 1973. Odplačati je bilo treba dolgove in obresti za nabavljeno opremo, prihraniti denar za nove investicije . . . Vse to je bilo moč doseči le s povečano produktivnostjo, ne pa na račun cen, saj se te pri njih v zadnjih treh letih sploh niso povišale, čeprav so se stroški proizvodnje in poslovanja višali iz dneva v dan. Produktivnost se je v treh letih in pol povečala na zaposlenega za okrog 70 odstotkov! Leta 1976 so dobili visoko priznanje, oskarja za embalažo. No, danes gre to vse lažje. Sicer zdaj nova, moderna, velika proizvodna hala kar vpije po novih strojih. Nekaj so jih že nabavili. Nova je linija za polno avtomatsko varjenje, pričakujejo pa nov kompresor, vili- čar in tudi moderni vakuumirni ' stroj. In še jih bodo morali nabaviti, če bodo hoteli proizvodnjo razširiti in produktivnost še povečati. Toda vse to še bo. Če jim je uspelo to, potem tudi z nabavo strojev ne bo težav. V dveh, treh letih bodo najhujše anuitete odplačane. Potem bo šlo vse lažje. Dokazali pa so, da se da narediti tudi nemogoče, če so le ljudje tu za to, sposobni, vztrajni, pridni... 20 let bo imel TERMOPOL spomladi 4. maja. Koliko let je bilo tu le životarjenje. kako so iskali novih poti, se odpovedovali zaslužkom, delali udarniško, toda velikokrat so ljudje obupali, da bo kdaj bolje in šli drugam, v obrate raznih škofjeloških tovarn v dolini, do Škofje Loke in še naprej. Samo v 10 letih, od 1964 do 1974, se je odselilo 18 odstotkov prebivalcev, predvsem mladih ljudi. Sedem direktorjev se je izmenjalo — bili so, ki so vzdržali tudi samo po eno leto . .. Termopol je bil dolga leta brezupen primer in v škofjeloški občini so se ga vsi otepali. Zdaj, no, zdaj je drugače. Proizvodnja je tu zdaj vzcvetela in nič hudega se jim ni več bati. Povpraševanje po njihovih izdelkih je tolikšno, da nikoli ne morejo zadosti narediti. Ko se še dodobra opremijo, potem bo lažje vleči ta voz ... leritiopo| SOVODENJ Najnovejša pridobitev Termopola — polno avtomatski stroj za varjenje plastičnih folij Človek ne more verjeti... Delavci TERMOPOLA čestitajo vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ob občinskem prazniku Škofje Loke._____ Kaj pravijo delavci Slabe Anton s Podjelovega brda, član DS, načelnik civilne zaščite, odgovorni prikro-jevalec: »V podjetju sem že devet let in pol. Koliko se je spremenilo z novimi prostori, sploh ne more človek povedati z besedami. Velika razlika je. Poglejte samo moje delo. Prej smo morali vso folijo ročno prenašati, danes gre vse strojno. Veliko več se tudi naredi in pozna se pri osebnem dohodku. Velika pridobitev je tudi nova restavracija: prej se nisi imel niti kam vsesti, zdaj pa vsaj po človeško malicaš!« Eržen Marija s Podjelovega brda, predsednik DS, vodja odpreme: Prej je delala v Obrtnem čevljarstvu Sovodenj in ko se je to združilo s Termpolom, je prišla sem. Skoraj 20 let bo že tega in je med najstarejšimi Termopolov-kami. »Najprej smo imeli samo zgornje prostore v zadružnem domu. potem smo se razširili še na spodnje. Polivinilaste hlačke za dojenčke, vrečke in polivinilaste mape so bili naši prvi izdelki. Dva ročna stroja smo imeli, ki jih je izdelel inž. Kršmanc iz Ljubljane in ki sta še danes v rabi. Razlika od takrat do danes pa je ogromna. Koliko trpljenja je za nami, tu pa so lepi svetli prostori, na toplem smo. Prej smo vse zime prezebali, ves material prenašali po stopnicah. Niti vozička nisi mogel uporabiti. Zdaj bo pa ob 20-letnici že nekaj pokazati in tudi dovolj podlage je za hitrejši razvoj naprej. So še problemi, ki jih bo treba reševati, sicer pa, brez problemov bi življenje sploh ne bilo zanimivo.« Miha Eržen s Podjelovega brda, vodja proizvodnje, član poslovnega odbora: »V tistih prvih začetkih pred 20 leti je bila naša proizvodnja do konca primitivna: karton, na primer, ki ti ga zdaj mimogrede odreže stroj, opremljen z varnostno celico, smo včasih rezali z navadnim nožem. Danes je pri izdelavi mape ena sama faza, včasih pa jih je bilo pet . . . Čudež je, da je to podjetje sploh ostalo. Ljudje so odhajali v Gorenjo vas, Poljane, Škofjo Loko. Pa vendar smo mi ostali, Elma Črnuče, ki je imela obrat v Gorenji vasi in veliko boljše pogoje kot mi, pa je odjenjala. Dolgo smo životarili, bili skromni, potrpežljivi, ostali največ zato, ker je bila proizvodnja pač tu, zaslužek, Če je bil še manjši, je bil pa le reden. Obrat Jelovice v Sovodnju in Termopol zdaj dajeta kruh Sovodnju in ljudem tod okrog po hribih. Ljudi je sicer dovolj, ni pa strokovnih kadrov. Premalo se je vlagalo vanje. Zdaj so pogoji za to, le če bodo ljudje hoteli. Je pa v podjetju še vedno preveč ročnega dela. Še in še izboljšav bi bilo možnih. Veliko je še dela po željah, v majhnih nakladah. Naročil pa je dovolj, le organizacija dela bi bila lahko še boljša. Tehnološke priprave bi za to proizvodnjo morale biti kvalitetnejše, popolnejše, velike rezerve so še tu. Navajeni smo starega načina dela, pa se v novem kar nekam ne znajdemo, ne dojemamo dovolj hitro in se še vse preradi oprijemamo starega načina dela. Sicer nas pa delo samo sili k novi organizaciji.« Šifrer Ivanka s Sovodnja, ijg„ menovodja: Bila je med prvimi delavkami v Termopolu in pričela je kot va-rilka na varilnem stroju. »Najprej smo delali polietilenske vrečke, vrečke na vrvico, otroške hlačke, dežne plašče itd. Bilo je hudo začeti. Šest delavk nas je bilo in kar same smo se morale znajti. Kako veliko je bilo podjetje, pove že to, da nas je bil0 v začetku 6, ko nas je bilo pa 10, smo morale delati v dveh izmenah! Koliko smo se namučile! Nekaj strojev v kleti, nekaj na podstršju, prikrojevalnica v baraki ... Danes pa kar ne morem verjeti, da imamo tako lepo. Če bi nam Še pred desetimi leti kdo rekel, da bomo imeli takole, bi se mu smejali ... In zdajle, za 20-let-. nico bo to lep delovni dosežek! Veliko truda nas je stalo in odpovedovanj in zagotovo tisti, ki bo prišel v podjetje na novo, ne bo znal vsega tega ceniti. Kapacitet je dovolj in lahko se bomo Še razvijali. Sam kraj pa je z novo tovarno spet ogromno pridobil. Koliko ljudi je zdaj ostalo, ki so že mislili iti drugam za zaslužkom. Kredite so dobili, popravili in zgradili nove domove in zadovoljstvo je v kraju. Zaposlovali bomo še, kolikor bo pač narekovala nova, razširjena proizvodnja, toda bolj planirano, vse v skladu z možnostmi in razvojem podjetja.« Torek, 9. januarja 1979 ^JELOVICA JELOVICA i| Jelovica iz Škofje Loke, ki je Sirom Po Jugoslaviji in tudi prek meja znana po svojih oknih in vratih, brez katerih skoraj ni slovenske hiše ali stanovanja in montažnih hiš, ki se lahko vključijo v vsako okolje, je *ani uspešno poslovala. V celoti je k>il izpolnjen letni plan, medtem ko je obseg proizvodnje povečal za 6 odstotkov. Ker je število zaposlenih ostalo enako, ta podatek priča, da se je za enak odstotek povečala Produktivnost, kar so dosegli z večjo opremljenostjo dela, visoko tehnologijo proizvodnje in boljšo organizacijo delovnih postopkov. Prodali pa So za 2 odstotka manj kot so planirali, vendar pa kar za petino več kot leta 1977. Zanimivo je tudi, da je Jelovica Prej iz svoje trgovske mreže, ki jo *rna razvejano po vsej Jugoslaviji, Prodala kar 94 odstotkov svojih izdelkov in je v lastnih trgovinah letos Povečala prodajo za tretjino. Dosegla je milijardo dinarjev skupnega Prihodka in tudi ostanek dohodka je veČji, kot je bil kdajkoli v zgodovini 'Jelovice. Temu primerno so porasli tudi osebni dohodki, ki so lani znašali v poprečju 5700 dinarjev na zaposlenega in so med najvišjimi v les-Pi industriji v Sloveniji. Nova tovarna Jelovice za izdelavo montažnih hiš že več kot pol leta čaka na del opreme. JELOVICA Okno, vrata ali hiša Boljše gospodarjenje, višji prejemki Letos v Preddvoru Jelovica ima danes 1300 zaposlenih, njena dejavnost pa se odvija v ^reh glavnih vejah proizvodnje oziroma prodaje: s svojim programom Kvalitetnega stavbnega pohištva se Pvršča s TOZD, ki ga proizvajajo, v lesno industrijo. Program montaž-Pih objektov, od šol, vrtcev, ambulant, poslovnih prostorov in provizo-**ijev, do montažnih hiš in vikendov Sodi v gradbeništvo. TOZD Trgovina S svojimi 18 poslovalnicami po vsej Jugoslaviji s prodajo skoraj celotne Jjelovške proizvodnje in drugih lesnih izdelkov, se uvršča v trgovino. Takš-Pa usmeritev in pa čvrsta medsebojna tehnološka, organizacijska in dohodkovna povezanost zagotavljata Jelovici nadaljnji razvoj in Piožnost stalne rasti in napredka. Velja pa ob tem poudariti zlasti Samoupravno organiziranost delovne organizacije. Jelovica in 5 TOZD |*1 delovno skupnost skupnih služb, **i vsaka s svojim programom dopol-Pjuje celotni program. Njihov sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pa je sestavljen tako, da je v kar največji meri osebni dohodek delavca in celotne temeljne organizacije odvisen od osebnega prizadevanja oziroma dobrega gospodarjenja vsakega delavca in celotne temeljne organizacije. Odvisnost osebnega dohodka od poslovnih rezultatov kot tudi dejstvo, da samoupravni organi in družbenopolitične organizacije vsake temeljne organizacije redno zasledujejo poslovanje svoje in celotne delovne organizacije in s tem tudi gibanje osebnih in drugih dohodkov, so zelo povečala zanimanje za poslovanje in za razne odločitve v podjetju. Hkrati pa se je močno približalo odločanje delavcem, ki odločitve sprejemajo veliko bolj resno in se potem tudi veliko bolj zavzemajo za njihovo uresničevanje. Zato se lahko po enem letu nove organiziranosti v Jelovici pohvalijo, da je decentralizacija upravljanja in odločanja ne le samoupravno, temveč tudi ekonomsko potrdila pravilnost samoupravne organiziranosti, kot*jo predvideva zakon o združenem delu. Trbovelj ponudile, da izdelajo transportno opremo v vrednosti 7,5 milijona dinarjev, kar je imelo za posledico, da Jelovica za to opremo ni dobila uvoznega dovoljenja. Jelovica je tako sklenila s Strojnimi tovarnami pogodbo o izdelavi transportne opreme, ki naj bi jo proizvajalke naredile do aprila lani. Zal pa se je kasneje izkazalo, da Strojne tovarne opreme ne morejo narediti v roku, niti do avgusta, niti do decembra in tako tovarna montažnih hiš še kar čaka, čeprav bi v njej že nekaj mesecev morala teči poskusna proizvodnja. Sedaj imajo obljubljeno, da bo oprema končno prispela v Jelovico do konca meseca ali februarja. Del avci Jelovice lahko še kako razumejo težave, s katerimi so se srečevale Strojne tovarne, ko so iskale potrebna dovoljenja za uvoz določenih delov in njihove težave s potrebnimi materiali. Vendar pa menijo, da to sploh ne more biti opravičilo za nespoštovanje dogovorjenih rokov, ker bi morali na to misliti že takrat, ko so ponudili svoje Podobno investicijo, kot so se je lotili lani v Škofji Loki, bodo letos začeli v Preddvoru, kjer bodo obnovili žago. Tudi vrednost bo enaka in znaša po investicijskem načrtu 75 milijonov dinarjev. Z novo tovarno v Preddvoru bodo lahko povečali proizvodnjo, hkrati pa bodo izboljšali delovne pogoje, ki so na sedanji zastareli žagi, z zastarelo tehnologijo, izredno težki. Omenjena naložba je v skladu s srednjeročnim planom, ki ga v Jelovici uspešno uresničujejo. Zavedajo pa se, da hitrejšega razvoja ni brez združevanja dela in sredstev, zato je Jelovica decembra podpisala dva pomembna sporazuma. Enega s tovarno 5. maj Pula, kateri je odstopila določen program oken s tem, da je prispevala tudi svojo tehnologijo in razvoj ter se obvezala, da vse izdelke te tovarne proda prek svoje trgovske mreže. Drugi sporazum je sklenila z Marmorjem Hotavlje, kjer prav tako gre za sovlaganje Jelovice v delovno organizacijo Marmor. Jelovica je vložila del denarja za gradnjo nove tovarne, obvezala pa se je, da bo prek svoje trgovske mreže prodala del Marmorjeve proizvodnje. Pogovarjajo pa se še z drugimi delovnimi organizacijami, ne le v Sloveniji, temveč tudi v drugih republikah. Ob tem pa ugotavljajo, da gre najteže v domači lesarski stroki, kjer bi imeli od takšnega povezovanja vsi največ koristi. Tovarna je zgrajena, a ne bo odprta • će se sprehodimo skozi delovne Prostore Jelovice, lahko takoj ugoto-viriio poleg splošnega napredka, da v tem kolektivu vsako leto odpirajo P0ve pridobitve. Pred letom, dvema, bila to nova tovarna oken, nato *>ova tovarna izolacijskih stekel, ^Ukrat so to obrati družbene prebrane, nova zobna in splošna ambulanta, skratka, vsako leto je kaj *>0vega. Največji korak pa je želela napra-viti v letu, ki se je pravkar izteklo in občinskem prazniku izročiti na-*Penu novo tovarno montažnih hiš, katero lahko mirne duše trdimo. V Jelovici dobite... Graditelje hiš in vse druge občane prav gotovo zanima, kaj vse lahko dobijo v Jelovici. V svojih trgovinah imajo okna v »natur« obdelavi s polkni ali drugimi senčili, termoton stekla in okna zasteklena s temi stekli, najrazličnejša vrata oziroma kompletno stavbno pohištvo, stanovanjsko hišo najrazličnejših velikosti in izvedb, provizorije, vrtce, ambulante, poslovne hiše in vikende ter ostale gradbene materiale da je s svojimi 7500 kvadratnimi metri delovnih prostorov največja tovarna v Škofji Loki. Vendar pa kljub temu, da je kolektiv naredil vse, da bi proizvodnja že stekla, danes otvoritve ne bo! Kje so vzroki? V skladu z vse večjim popraševan jem na tržišču, ker je interes občanov po hitri in ceneni gradnji vse večji in s tem tudi zanimanje za montažne hiše, se je Jelovica, ki je že vrsto let znana kot proizvajalka montažnih objektov, odločila zgraditi novo tovarno za proizvodnjo kompletnih hiš — hiš Jelovica — modernih, sodobnih in ne predragih stanovanj, ki sicer ne bi bile v celoti njeno delo, temveč plod skupnega sodelovanja vseh gorenjskih lesarjev in gozdarjev, združenih v poslovni skupnosti GLG. Nova tovarna naj bi veljala 75 milijard dinarjev, pri čemer polovica stroškov odpade na gradnjo tovarne, polovica pa na domačo in uvoženo opremo. Po investicijskem programu bi morala biti celotna investicija končana v desetih mesecih in lani avgusta bi že morala začeti s poskusno proizvodnjo. V skladu z investicijskim programom so bile sklenjene ustrezne pogodbe z izvajalci del. SGP Tehnik, ki je gradil tovarno, je svoje delo opravil v rekordnem času. Prav tako so bila pravočasno pridobljena vsa soglasja in dovoljenja ter sklenjene pogodbe o uvozil potrebne opreme, ki je prispela v dogovorjenem roku. Zataknilo pa se je pri domači opremi, in sicer so se Strojne tovarne iz usluge. Vse bolj se ob tem vsiljuje misel, da so v Strojnih tovarnah znali izkoristiti težnje po zmanjševanju uvoza zato, da so dobili naročilo, čeprav so že takrat vedeli, da ga v tako kratkem času ne bodo mogli uresničiti. Posledica tega pa je, da 75-mili-jonska investicija zaradi opreme v vrednosti 10 odstotkov investicije, že štiri mesece čaka in stoji. Vsak »čakalni« dan pa je tudi izgubljen dohodek in manjši izvoz, kajti hiše predstavljajo več kot 90 odstotkov izvoza Jelovice. Tega ne morejo odtehtati skromni penali v vrednosti 2 promili na dan. V primerjavi z izgubljenim dohodkom so le ničvreden drobiž. Izdelava termoton stekel.v Jelovici Ob prazniku občine Škofja Loka delovni kolektiv Jelovice čestita vsem občanom in jim želi veliko uspehov pri delu, poslovnim partnerjem pa uspešno sodelovanje. MIG ŠKOFJA LOKA Ob prazniku novi silosi Danes bodo na Trati predali namenu nove silose za žito. Delovna organizacija Mesna industrija iz Škofje Loke, ki je pomemben člen sestavljene organizacije združenega dela KIT — Kmetijstvo, industrija, trgovina — je med večjimi škofjeloškimi delovnimi organizacijami. V temeljnih organizacijah združenega dela Mesoizdelki Škofje Loka, Posestvo in tovarna močnih krmil Škofja Loka, Farma prašičev Stična in Klavnica Jesenice, dela 550 ljudi, njen prihodek pa je lani presegel 650 milijonov dinarjev. O mesni industriji Gorenjske pa ob .škofjeloškem občinskem prazniku pišemo predvsem zaradi orjaških silosov, ki jih bodo predali namenu. Zgradili so jih na Trati ob Železniški postaji, tik ob Tovarni močnih krmil in so namenjena za shranjevanje žitaric in koruze. Gradijo pa še silose za izdelke v razsutem stanju. Zamisel o gradnji silosov se je porodila že leta 1975. Tedaj so izdelali idejne programe, odkupili zemljišče in kmalu poskrbeli tudi za lokacijsko dokumentacijo. Leta 1976 je bil že izdelan glavni projekt, predlani pa podpisan samoupravni sporazum o gradnji. Vrednost investicije je 26 milijonov dinarjev, od tega so osnovna sredstva vredna 20 in obratna 5 milijonov dinarjev. Investitor je temeljna organizacija združenega dela Posestvo in tovarna močnih krmil Škofja Loka, razen nje pa sodelujejo še TOZD Posestvo Ljubljana, Kmetijska zadruga Ljubljana in TOZD Stična, dobrodošla pa je tudi pomoč Temeljne banke oziroma njene škofjeloške enote, Zvezne direkcije za rezerve živil in Investicijske banke Beograd. Silosi so zahtevali izredno natančno gradnjo in od graditeljev veliko znanja. So namreč med najvišjimi zgradbami v Škofji Loki. Vsak ima šest celic, od katerih bo lahko vsaka sprejela 1000 ton žitaric. K objektu sodijo tudi sprejemni in oddajni kamionski in vagonski jaški, strojnica in 60-tonska tehtnica. O izrednem pomenu silosov za gorenjsko kmetijstvo ni potrebno posebej govoriti, vendar naj povemo, da je njihov glavni pomen v tem, da se gorenjski kmetijski proizvajalci lahko oskrbijo s krmo za živino. S tem, da bo koruza v silosu, bodo kmetje že vsako jesen vedeli, koliko krmil lahko pričakujejo in po kakšni ceni. Hkrati pa ima objekt velik strateški pomen, saj pomeni ogromno zalogo hrane za celotni gorenjski prostor in to za živino, v izjemnih okoliščinah tudi za ljudi. Delovni kolektiv Mesne industrije Gorenjske ob škofjeloškem občinskem prazniku čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem in jim želi veliko delovnih uspehov. POLIKS ŽIRI Pripravljeni so elementi za vgradnjo v prezračevalne in odsesovalne naprave Hitra gospodarska rasi POLIKS, podjetje kovinske in obutvene stroke iz Zirov, beleži v zadnjem letu pomemb poslovne uspehe. Poglejmo si nekaj kazalcev hitrega gospodarskega vzpona. Koncem meseca oktobra so v Poliksu letni plan dosegli že v višini 93,2 odstotka. Poda: ob koncu leta 1978 bodo torej nedvomno pokazali, da so naredili veliko več, kot so si začrta Vendar pa je treba povedati, da so plan v primerjavi s prejšnjim letom močno poveča kar za približno 80 odstotkov. V letu 1977 je namreč znašal 19,6 milijona dinarjev, v letu 19' pa 35,2 milijona dinarjev. Tudi vrednost realizacije je do meseca oktobra močno porasla, kar za 178,6 od stoti s čimer so dosegli najvišji odstotek v škofjeloški občini. V letu 1977 so realizirali 16,097.0 dinarjev, v letu 1978 pa 28,757.000 dinarjev. Močan porast realizacije in veliki uspehi pri doseganju plana pa niso šli na račun večjef zaposlovanja, saj se je zaposlenost povečala le za dva odstotka. Tudi investicij v preteki« letu ni bilo. Uspeli so predvsem z boljšo organizacijo dela, z izkoriščanjem skritih rezerv, y$t poudarek pa so dali kooperantskim delom. Zelo uspešno sodelujejo z LTH iz Škofje Lok zlasti z Zavodom za hladilno tehniko pri klimatizaciji računskih centrov, z Jelovico iz Škof Loke pri opremljanju montažnih objektov, pravkar pa montirajo prezračevalne in od.se> valne naprave v obratu Gradisa v Škofji Loki, podobne naprave pa montirajo tudi v Oorer ski predilnici. Tesno poslovno sodelovanje jih veže s Filbo iz Bohinjske Bistrice, skup nastope na tržišču pa iščejo tudi z Instalacijami iz Škofje Loke. Za LIV Postojna so v pr teklem letu izdelali 140.000 ogrodij za samokolnice, kar je za 80.000 več kot v letu 19' To pa pomeni za 18 milijonov dinarjev večjo realizacijo. Poliks vse bolj neguje dve proizvodni usmeritvi — kovinsko in obutveno. V obutvene obratu izdelujejo predvsem lahko obutev, telovadne in druge copate, v sodelovanju z Alpi: pa notranje elemente za smučarske čevlje. V kovinsken. obratu pa postajajo vse pornerr nejše prezračevalne, odsesovalne in klimatske naprave. Ob tem pa se s kovinskimi izdet vključujejo tudi v opremo stanovanjskih hiš in v zaključna dela v gradbeništvu. Takšna proizvodna usmeritev je dobila v mesecu decembru svojo potrditev v odloči: delavcev, da organizirajo dve temeljni organizaciji združenega dela. Morda je bila njt odločitev malce pozna, pravijo v Poliksu, saj je pri hitrem gospodarskem vzponu sac upravno delovanje nekoliko zastalo. Vendar pa smo hoteli dati obema temeljnima or^anir cijama združenega dela gospodarsko utemeljenost, na osnovi katere bosta lahko pol; zaživeli. Delovni kolektiv Poliksa želi ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem in občanom srečno in uspešno novo leto. EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE i : MM W "% 1 iT i S i § S sodobno opremo dosegajo večjo kakovost Vitrino EGP krasijo Številni oskarji za embalažo. Dvajsetletna tradicija embalaže Delovni kolektiv Embalažno grafičnega podjetja iz Škofje Loke bo letos proslavil 20-letnico dela. Zavod za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov in dela manjzmožnih oseb v Škofji Loki, ki je predhodnik EGP, je bil sicer ustanovljen že decembra 1958, vendar je začel delati šele naslednje leto. Potem seje zavod še nekajkrat preimenoval, spreminjal proizvodni program in si leta 1974 nadel ime Embalažno grafično podjetje. Leta 1959 je začel z obratom knjigoveznice in s 16 zaposlenimi, ki so ustvarili 95 tisoč dinarjev prometa, lani pa je 210 zaposlenih ustvarilo 100 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Ze po treh letih obstoja, leta 1961, so razširili dejavnost na kartonažo, lesno galanterijo, tiskarno in krojaštvo. Ko pa so postali podjetje, so sprejeli tudi nov proizvodni program: izdelovanje embalaže iz valovite, trde lepenke, delo v tiskarni in knjigoveznici, izdelovanje lesne galanterije in PVC izdelkov. Preimenovanje v podjetje je sovpadalo z izgradnjo novih prostorov v industrijski coni na Trati. Pred tem so se stiskali v starem puštalskem gradu. Preselitev v novo tovarno jim je omogočila velik napredek proizvodnje in pa tudi omogočila, da so se začeli specializirati za posebne vrste embalaže. Novi prostori so namreč omogočili investiranje v nov strojni park. tako da imajo sedaj najsodobnejšo opremo in sklenjeno celotno linijo za izdelovanje komercialne embalaže. V srednjeročnem programu predvidevajo še večjo specializacijo proizvodnje v kartonaži. Opustili bodo v kar največji meri PVC izdelke, del knjigoveznice in lesne galanterije. Poseben poudarek dajejo izdelavi embalaže — PAL — box palete — za kar so edini proizvajalci v Jugoslaviji in jo izdelujejo po licenci ameriškega partnerja ter proizvodnji embalaže iz vodoodporne lepenke. O kakovosti izdelkov EGP iz Škofje Loke priča 12 jugoslovanskih oskarjev za embalažo in 2 EUROSTAR, ki sta svetovno priznanje za embalažo Iskrinih izdelkov. Delovni kolektiv Embalažno grafičnega podjetja iz Škofje Loke čestita vsem delovnim ljudem in občanom ter poslovnim partnerjem ob občinskem prazniku in jim v letu 1979 želi obilo uspehov. Lepa živina je po nos kmeta, vendar prinaša premajhen dohodek KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Vse bolj kvalitetna čreda govedi Najpomembnejša panoga kmetijske proizvodnje na škofjeloškem področju je govedoreji in pri kmetijski zadrugi Škofja Loka oziroma njeni pospeševalni službi ji dajejo tudi največ pozornosti ter skladno s tem dosegajo tudi izredne uspehe. V Poljanski in Selški dolini ir okolici Škofje Loke imajo kmetje 10.000 glav goveje živine, od tega je 4000 krav, ostalo pa j, mlada plemenska živina in pitanci. Vendar pa se tudi sama panoga spreminja. Pred leti je področje kmetijske zadrug? Škofja Loka veljalo kot najbolj primerno področje za pitanje živine, v zadnjem času pa tud pridelovanje mleka dobiva vse večji pomen. S tržno govedorejo se ukvarja 1500 kmetij, mleko za trg pridelujejo na 1000 kmetijah drugi pa se ukvarjajo le s pitanjem mlade živine. Slednje so predvsem hribovske kmetije, k nimajo možnosti za oddajo mleka Vsa ta proizvodnja je kooperacijsko organizirana v okviri kmetijske zadruge. Kmetje na osnovi pogodb o trajnem sodelovanju sklepajo letne pogodb; za pridelovanje mleka in rejo živine. Za škofjeloško območje je bilo še pred dvema desetletjema, preden so uvedli umetni osemenjevanje krav, značilno cikasto govedo, sedaj pa je že skoraj vsa čreda lisaste pasme S tem se je močno povečala prireja kvalitetnega mesa in se je močno povečala pridelavi mleka. Osemenjevanje izvaja, kot povsod na Gorenjskem, Živinorejsko-veterinarski zavod i: Kranja. Pa tudi vse druge ukrepe za napredek živinoreje, predvsem pa selekcijske ukrepe, pri kmetijski zadrugi izvajajo v čvrstem sodelovanju s tem živinorejsko-vetennarskini zavodom. Osnova za selekcijsko delo je kontrola proizvodnje, ki se izvaja v treh oblikah: kontroli A, kontroli B in kontroli Z. V A kontroli so najboljše krave, čiste lisaste pasme z rodovnikom. V tej kontroli je na območju zadruge 520 krav na 66 kmetijah. V kontroli B je 12011 krav in v kontroli Z je 1500 krav. Leta 1974 pa je bilo v A kontroli 380 krav, ki so dak poprečno letno 2880 litrov mleka, sedaj pa krave v kontroli A dajo v poprečju letno 3220 litrov mleka. Na osnovi rezultatov kontrole proizvodnje se slabše krave izločajo, od boljših krav pa s« za pleme privežejo vse telice, nekaj telic pa imajo rejci tudi za prodajo. Tako od leta 1974 naprej vsako leto prodajo 20 do 25 rodovniških plemenskih brejih telic drugim kooperantom pri katerih je potrebno sposobnosti živine še veliko izboljšati. Pomemben ukrep za izboljševanje črede in spodbuda rejcem je premiranje brejih plemenskih telic, ki se izvaja od leta 1971 naprej. Telice so v glavnem lisaste pasme in so take vzrejene, da ustrezajo tudi najstrožjim zahtevam. Pri kmetijski zadrugi pospeševalna služb« letno pregleda, strokovno oceni in potrdi za premije okoli 500 telic, kar daje solidno osnove za obnovo črede in hiter napredek. Kolektiv kmetijske zadruge ob občinskem prazniku čestita vsem kooperantom in drugim kmetom ter vsem občanom in jim želi obilo uspehov pri delu. NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PRVO MESTO ZA KRAJEVNO SKUPNOST GRAD Cerklje — Na tekmovanju med .šestimi krajevnimi skupnostmi pod Krvavcem, ki ga je organiziralo turistično društvo Cerklje o urejenosti pokrajine in kraja, je bila najboljša krajevna skupnost Grad. Komisija je ocenjevala urejenost gozdnih površin, urejenost obeležij in spomenikov NOV in ostalih kulturnih spomenikov, izgled in stanje cest ter izgled in urejenost kraja, parkov, zelenic, nasadov in vrtov. Turistično društvo Cerklje je najboljše krajevne skupnosti nagradilo, nagradilo pa je tudi po pet gospodinj iz vsake krajevne skupnosti. V skupnem seštevku točk je bila najboljša krajevna skupnost Grad s 119 točkami pred Cerkljami s 117, Poženkom in Veleso-vim s 106 točkami, peta je krajevna skupnost Zalog s 77, šesta pa krajevna skupnost Brnik s 76 točkami. J. Kuhar Sani a sodobno vprego — Dokler so na cestah prevladovala vpreina vozila, je bilo moč pozimi povsod videti sani. Danes, v času avtomobilizma, ko so ceste v glavnem celo leto kopne, so vprežne sani že prava redkost. In še bolj redko je videti konja, vpreženega v sani. Mladi Ratečan, ki je prišel v trgovino po krmila, je svoje sani vpregel kar v traktor. — B. B. IJolj mirna vas — Odkar so lani ob Ratečah speljali obvoznico, je sredi vasi več prostora in miru, saj poteka skozi naselje dosti manj prometa. Tod se s svojimi vozili zdaj ustavljajo le domačini in redki gostje, ki iščejo okrepčilo ali prenočišče v enem od rateških gostišč. - B. B Za krajše vrste na smučiščih - Smučišče v Kranjski gori obiskuje vedno več smučarjev. Zato bodo letos začeli širiti smučišča in žičnice z Vitranca proti Ratečam in Planici. Nadaljevali bodo s pripravami za ureditev smučišč v Trebežu, na Ravnah in Kurjem vrhu. Da bi gostje poleg hotelskih uslug imeli tudi primeren prostor za zabavo, pa v Kranjski gori načrtujejo izgradnjo večnamenske dvorane, v kateri bodo pripravljali kulturne in druge prireditve. — B. B. UPOKOJENCI V PLANIKI Kranj - Kranjska tovarna Planika povabi vsako leto na ogled tovarne, pogostitev in družabno srečanje Upokojene delavce. Letošnje srečanje upokojencev je bdo pred novim letom. Udeležba je bila dobra, nekdanji delavci Planike pa so bili zadovoljni zaradi izredno obetavnega razvoja tega kranjskega delovnega kolektiva. Upokojenci se zahvaljujejo delovnemu kolektivu Planike za sprejem in mu želijo še večje uspehe. I.Petnč Nov teptalni stroj — Delovna organizacija Gorenjka z Jesenic — TOZD Žičnice Kranjska gora je pred nedavnim dobila nov teptalni stroi na turbinski noeon z Jesenic — TOZD Žičnice Kranjska gora je pred nedavnim dobila nov teptalni stroj na turbinski pogon. Ta stroj ima večje zmogljivosti od prejšnjih, saj lahko premaga tudi najbolj strme vzpetine. Zato bo služil za pripravo tekmovalnih prog v Kranjski gori in teptanje smučišč na Španovem vrhu. — B. B. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM 70 let Turističnega društva Radovljica Novo kopališče v Radovljici je povzdignilo turistični pomen kraja — Priznanja najbolj delovnim turističnim delavcem ob sedemdesetletnici Radovljica - Pred novoletnimi Prazniki so na skromni slovesnosti v graščinski dvorani, s kratkim koncertnim programom in z dokumentarno razstavo, ki jo je po govoru odprl predsednik društva Žvonko Savnik, počastili 70-Ietnico obstoja Turističnega društva Radovljica. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1908 na pobudo tedanjega župana, Odvetnika dr. Vilfana. Delovalo je ha področju nekdanjih občin Radovljica Lesce in Begunje pod hradnim nazivom Društvo za priva-bitev tujcev za občine Radovljica, hesce, Begunje in okolico v Radovljici. Glavni pogoj za ustanovitev društva je bil prav gotovo izredna lega in lepota tega kraja in okolice *h evropsko priznana zdrava klima. Nadaljnji • pogoj so bile „zelo dobre Prometne zveze, zlasti železnica in !*eveda bolj razvito gostinstvo, obrt *h zasebne turistične sobe. Gostje so prihajali iz večjih mest, posebno iz ^rsta in Gorice zaradi poletne vročine. Nekateri od njih so celo zgradili letoviške hiše, kamor so ^ato stalno zahajali. Med prvo svetovno vojno je turizem zamrl, formalno je bilo društvo obnovljeno leta 1933, vendar so Posamezniki začeli z delom že prej. ^ove meje Jugoslavije so namreč vso Gorenjsko in s tem tudi Radov- ljico odprle širšim področjem, od koder so prihajali gostie Najpomembnejši mejnik predstavlja izgradnja letnega kopališča pod Oblo Gorico leta 1933. Ta objekt in nekaj let pozneje zgrajeni hotel Grajski dvor sta povzročila pravi razmah turizma. V Radovljico so začeli prihajati gostje z vse Jugoslavije in tudi iz tujine, predvsem Čehi, Avstrijci in Italijani. V tem obdobju je bilo okoli 14.000 do 21.000 prenočitev. S pridobitvijo novih prostorov se je vsa turistična dejavnost vodila na organizirani osnovi. Ze v tem časi je društvo izdalo tri prispekte, razne brošure z opisom Radovljice in cenike. Razen tega je društvo skrbelo za ureditev kraja, postavilo sprehajalne poti in poživilo zabavno življenje s prireditvami na kopališču in plašno glasbo v hotelu O rajski dvor ter skrbelo za izlete. Novo kopališče, eno najlepših v Sloveniji je tako povzdignilo turistični pomen Radovljice, število gostov pa je nenehno naraščalo. Po drugi svetovni vojni seje spet začelo intenzivno delo. Aprila 1946 je bil sklican občni zbor, s katerim je društvo začelo ponovno delati. Najprej je bilo nekaj težav s prostori, vendar je kljub temu odprlo recepcijo za posredovanje turističnih informacij in zasebnih turi- stičnih sob. Z zgraditivijo nove poslovne stavbe pri avtobusni postaji je društvo dobilo lepo urejeno turistično pisarno, ki še danes deluje. Rast števila gostov najbolje ilustrira podatek, da je bilo pred vojno do otvoritve radovljiškega kopališča v letu 1933 od 2.000 do 3.000 prenočitev, nato pa je število vsebolj naraščalo, tako, da jih je bilo leta 1937 že skoraj 14.000, največ pa leta 1939 z več kot 21.000 prenočitvami. Število gostov v Radovljici v zadnjih 20 letih se je gibalo od 4.000 na 15.000, število prenočitev pa od 34.000 do 67.000, pri čemer je bilo več kot polovica tujih gostov. Društvo je dobro sodelovalo z drugimi dejavniki v kraju, predvsem pa z gostinstvom in trgovino. Zlasti tesno je bilo sodelovanje s hotelom Grajski dvor in počitniškim domom Slavko Šlander Uspešno je bilo sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, s krajevno skupnostjo in z občinsko skupščino. Razen tega so delavci društva sodelovali tudi z drugimi ustanovami in društvi. Največje zasluge za razvoj in uspeh društva ima veteran, dolgoletni tajnik Vilko Bole, ki je bil imenovan za častnega člana Gorenjske turistične zveze in prejel posebno priznanje Turistične zveze Slovenije. S posebno hvaležnostjo se radovljiški turistični delavci spominjajo tudi pokojnega slikarja, Prešernovega nagrajenca Franca Boltarja, ki je več kot osemnajst let sodeloval v društvu kot član izvršilnega odbora in s svojim umetniškim zanosom pomagal pri oblikovanju domala vseh edicij in propagandnega gradiva društva, s svojimi risbami, akvareli Radovljice in okolice pa je prikazoval lepote mesta in krajine ter tako bistveno prispeval k njeni popularizaciji v bližnji in daljnji okolici. JR (1. zapis) Za uvod bom povzel nekaj besed iz lepega prospekta, ki ga je pred leti izdalo Turistično društvo Domžale: V prijaznih Domžalah in njihovi širši okolici se lahko sprehajate na svežem subalpinskem zraku po zelenih travnikih, po poljskih stezah in gozdovih ter ob prijetnih rečicah in potokih, kjer je še dosti možnosti za ribolov. Vse to je na nadmorski višini okoli 305 m. — Ljudje so marljivi in delavni. Nekoč so tlačanili grašča-kom — na ta čas spominjajo še danes nekateri obstojni gradovi ali pa stare grajske razvaline. Kasneje se je prebivalstvo oprijelo umnega kmetijstva in domače obrti, predvsem pletenja kit in slamnikarstva. — Kamorkoli se ti oko ozre, povsod vidiš okrog naselij lepo obdelana polja in gojene gozdove — a vendar je občina Domžale industrijsko razvita. V zadnjih petih desetletjih so tu nastale usnjarsko-galanterijske industrijske delavnice, tovarna papirja, sanitetnega materiala, platna, zdravil, klobukov, športne konfekcije, več mlinov, kemična tovarna in oljarna. Tako prospekt. Popotnik sam pa si bo, utrujen od sprehodov, kar izbiral med številnimi hišami, kjer »bog roko ven moli«. Toliko lepo urejenih gostinskih lokalov, kolikor jih imajo v Domžalah in okolici, zlepa ni drugje najti. Ne bi rad delal reklame — toda le-to povem, da prihajajo v tukajšnja gostišča tudi Ljubljančani in Kranjčani — toliko prijazne domačnosti je najti prav v go-steh pri domžalskih gostincih. Tudi trgovine so tu nenavadno dobro založene — vodi vsekakor sodobni »Napredek«, ki je kot uspešno podjetje kraju lahko v ponos. NOVA OBČINA Seveda Domžale v svoji zgodovini niso bile nikoli tako pomemben in velik kraj. Šele od 1. 1959, ko smo pri nas odpravili okraje in formirali velike, obrežne občine, so Domžale eno izmed sedmih gorenjskih upravnih središč, sedežev občin. Pred 1. 1959 je obstajalo na področju sedanje domžalske občine kar šest samostojnih občin (Domžale, Moravče, Blagovica, Radomlje, Lukovica in Mengeš). — Še •prej, 1. 1945 je obstajalo poleg že naštetih še več manjših občin (Dob, Homec, Ihan in Trzin). Ravan, ki daje naselitveni prostor Domžalam in okoliškim vasem, je pravzaprav ustvarila hudourniška Kamniška Bistrica. V davni pliocenski dobi je z nasipavanjem oblikovala današnjo pokrajino — mirno, nerazgibano, rodovitno pa tudi ne preveč sušno. Narobe, včasih je vode celo preveč — o tem priča dosti zamočvirjenih zemljišč, tudi Pšato so pred leti komaj utesnili v regulirano strugo, moravska Rača pa že od" pamtiveka prinaša obilje vode prav v sredino Domžal, kjer se združi z Mlinšico — ali pa Mlinšica z njo. STARI GRADOVI Ne morem se ogniti pripovedi o nekaterih starih gradovih tudi to pot, ko se bom sprehajal po domžalski okolici. — No, tokrat sem si za prvi izlet izbral kraj, kjer je stala graščina kmetom nenavadno naklonjeneg. fevdalca — kar je tudi zgodovinsko nekaj posebnega. V mislih imam Dragomelj. Zdaj vas spokojno živi, gradu ni več; le nekaj sledov okolnega nasipa in varovalnega jarka še kaže na položaj nekdanje graščine. Ze 1. 1312 je v listinah omenjen manjši dvorec, o obstoju utrjenega stolpa pa govori listina iz 1. 1386. — Kot pravi grad je bil Dragomelj pri-poznan šele 1. 1411. Do tega leta se je tako razširil in utrdil, da ga tudi Turki, ki so semkaj pridrli 1. 1528, niso mogli zavzeti. Le vas in okoliško grajsko posest so popolnoma iz-ropali. Med prvimi lastniki gradu omenja zgodovina Franca Glanhoferja. Simpatični možak se je 1. 1515 pridružil upornim kmetom zoper černelskega graščaka Lamberga. (O graščini Crnelo pri Radomljah bo še tekla beseda.) Glanhoferji se po tem dogodku najbrž niso dobro počutili v krogu ostalih, okrutnejših fevdalcev. Saj so pričeli veljati kot črne ovce zaradi svoje naklonjenosti do kmečkih pravic. In tako so že v prvi polovici 16. stoletja prodali grad grofom Thumom z gradu Križ pri Kamniku. Ze ob koncu 16. stoletja pa preide dragomeljska graščina v roke Her-bersteinom. V prvi polovici 19. stoletja je grad pogorel. Kamenje in opeko so okoličani raznesli; porabili za gradnjo svojih domov. Kar nekako prav! V Dragomljah ima svoje kmetijsko posestvo podjetje Emona iz Ljubljane. Goje zlasti povrtnino (čebulo, zelje, kumarice). Tu so tudi veliki hlevi za svinjerejo in živinorejo. Stara dragomeljska šola je bila 1. 1943 požgana, po osvoboditvi pa obnovljena in poimenovana po narodni heroini ( ljudski junakinji) Rezki Dragarjevi, ki je nekaj let svoje mladosti tu preživela. Tudi v bližnji (le poldrug km daleč) Mali Loki imajo svoj gradič, ki pa je še ohranjen. Graščinico je dobil 1. 1332 v fevd Herman Mengeški od koroškega vojvode. V 19. stoletju je prešla graščina v last slovenskih Staretov. Od njih pa so jo 1. 1918 kupile redovnice sv. Križa in se v njej naselile. Obdelujejo zemljo, izdelujejo prešite odeje in avbe za narodno nošo ter negujejo bolnike po domovih. L. 1966 je bila graščinica Mala Loka temeljito prenovljena. Dragomeljska graščina, kakršno je videl še Valvazor Pogrešamo smučarski muzej zaslovelo ime Janeza Hlebanje in v skokih Jožeta Pogačarja. Tn leta kasneje so naši smučarji Že na Olimpiadi v Chamonixu. Rojevala se je naša Planica, kjer je leta 1936 Avstrijec Sep Bradi prvič premagal 100 metrov in dosegel svetovni rekord. Velika imena pozna naša smučarska zgodovina. Nekatere smo že omenili, njima pa moramo dodati Tomaža Godca, Petra Klofutarja in Lea Knapa iz Kranjske gore, Poldo, Klančnike in Jakopiče. Njihovo poslanstvo so in še nadaljujejo Mulej, Praček, Štefe, Slavica Zupančič, Majda Ankele, brata Janša, Hleba-nja, Križaj, Norčič, Strel in drugi. Zato bi se morali resneje pogovarjati o ureditvi zgodovinske in vzgojne zbirke o našem smučanju. Dokumenti preteklosti izginjajo in propadajo. Čim prej jih bomo rešili in uredili, tem večjo uslugo bomo naredili Jesenice - Slavni slovenski zgodovinar Janez Vajkard Valvazor je smelo trdil, da smo bili Slovenci v Srednji Evropi in na Balkanu pred 500 leti prvi, ki smo znali s skijami, smečami in drkalicami (predhodniki smuči) vijugati in krmariti po visokem snegu. Na to bi morali biti bolj ponosni. Zgodovinsko resnico je v Kmetijskih in rokodelskih novicah potrdil tudi dr. Janez Bleivveis. Mojstri smučanja so bili znani naši planinci in raziskovalci gorskega sveta Jože in Pavel Kunaver, Rudolf Ba-djura itd. Pred več kot osmimi desetletji so krpi je zamenjali z doma izdelanimi smučmi. Prva svetovna vojna je v goratem svetu pospešila razvoj smučanja, januarja leta 1914 pa je bil v Bohinju prvi smučarski tečaj za lovce, gozdarje in gorske vodnike. Februarja leta 1921 je bila v Bohinju že prva smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije. Takrat je v teku zgodovini! U. Zupančič G LAS 12. stran KLADIVAR ŽIRI HIDRAVLIČNA STISKALNICA je na zadnjem beograjskem sejmu tehnike dobila diplomo za dizajn. Povezava proizvodnje in znanosti Zirovski KLADIVAR, tovarna elementov za avtomatizacijo in precizno mehaniko, je spodbuden primer učinkovitega preusmerjanja v industriji. Specializacija in vse več vloženega znanja sta osnovni značilnosti njegove proizvodne usmeritve. Kladivar že beleži uspehe tako zasnovanega dela tudi na inovacijskem področju. Prva prelomnica v njegovem razvoju je bilo leto 1965, ko je osvojil proizvodnjo vibracijskih dodajalnikov in elektromagnetov za krmiljenje hidravličnih sistemov. V letih 1968 in 1969 je podjetje že pričelo izdelovati nekatere komponente za hidravliko. Razvile so se na osnovi proizvodnje elektromagnetov kot enega ključnih elementov za krmiljenje hidravličnih sistemov. Pravo preobrazbo je podjetje doživelo z vključitvijo v Združena podjetja strojegradnje. Kladivar je že od leta 1961 razmeroma veliko vlagal v kadre, tehnologijo in v opremo. Sestavljena organizacija ZPS pa je finančno in vsestransko podprla izgradnjo nove proizvodne hale. Pri nadaljnjem razvoju proizvodnega programa hidravličnih elementov in njihovih sestavin v naprave in stroje višje stopnje pa v Kladivarju sami niso bili več kos zahtevnim strokovnim nalogam. Toda niso segli po tujih licencah. Obrnili so se na domače strokovnjake. Povezali so se s fakulteto za strojništvo v Ljubljani, ki je takoj pokazala pripravljenost za sodelovanje na raziskovalnem, strokovno-tehničnem in izobraževalnem področju. 10. novembra lani je bil podpisan samoupravni sporazum, s katerim so se obvezali za skupna uresničevanja nalog še posebno na področju hidravlike, pnevmatike in avtomatizacije strege. Sodelovanje, ki je dejansko zaživelo že pred podpisom sporazuma, je zgleden primer uvajanja dosežkov znanstveno raziskovalnega in izobraževalnega dela v neposredno proizvodnjo zaradi potrebe po novih proizvodih in tehnologijah, posodobitve in racionalizacije obstoječe proizvodnje ter zaradi potrebe po ustrezno usposobljenih strokovnjakih. Koristi od takega sodelovanja ima seveda tudi fakulteta, saj tako najlaže v praksi preverja in potrjuje vrednost raziskovalnega in znanstvenega dela svojih strokovnjakov. V okviru tega sodelovanja je že zastavljen širok projekt na področju hidravlike, ki ga je Kladivar prijavil pri republiški raziskovalni skupnosti, saj gre za inovacijsko dejavnost. Z raziskovalnim in poskusnim delom je že preverjeno sedem skupin komponent, ki so se pokazale kot dobre. Da bo stekla njihova proizvodnja, bodo nabavili nekaj NC numerično krmiljenih strojev, za katere je značilno, da je delavec le še upravljavec stroja. Hkrati pa so ti stroji zelo prilagodljivi in primerni za izdelavo manjših serij. Poleg industrijske pa bo Kladivar začel osvajati tudi mobilno hidravliko. Osnovni cilj razvijanja te tehnologije je zmanjšanje teže prevoza in večji izkoristek energije. Na področju avtomatizacije strege se je Kladivar odločil za celoten razvoj. Tu se odpirajo možnosti širokega razmaha, saj avtomatizacija vse bolj spodriva ročno strego; z njo namreč skrajšujejo izdelavni čas v proizvodnji, hkrati pa odpravljajo težko in nevarno delo. Na tem področju naj bi prišli do končne proizvodnje industrijske robotike. Za naše gospodarstvo pa je nedvomno zelo pomembno, da bodo domači izdelki, ki bodo prišli iz Zirov, nadomestili uvožene. Prednost Kladivarjevih izdelkov pa bo tudi tipizacija opreme na jugoslovanskem trgu in seveda, poskrbljeno bo za rezervne dele. Delovni kolektiv Kladivarja želi ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem in občanom srečno in uspešno novo leto. ; SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA______Torek, 9. januarja 19 Ob občinskem prazniku Škofje Loke kolektiv Splošnega gradbenega podjetja TEHNIK Škofja Loka čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem ter jim želi še mnogo delovnih uspehov. ■ Starega loškega smetišča ni več — ob betonar-ni rastejo nove in nove proizvodne hale Investicije kot Š€ nikoli Pravijo, da v vseh petindvajsetih letih obstoja podjetja niso skupaj toliko investirali, k prav v zadnjem srednjeročnem obdobju 1976—80. Prej je šlo več za opremo in mehanizaci Tega tudi zdaj ne zanemarjajo, saj je namenjenih tudi za mehanizacijo kar staro milijart in pol, toda glavni so objekti. Investicijski program za izgradnjo investicijskih obratov v Starem dvoru, kjer Že str betonarna in separacija, so bili izdelani že pred osmimi leti. S kasnejšim razvojem pa ugotovili, da kovinski in mehanični obrati, železokrivske delavnice in lesna skladišča pn?r ščajo prostor tam za Kamnitnikom. Zaprosili so za novo lokacijo v okviru betonarne, kare naj bi v prihodnjih dveh letih preselili vse dejavnosti — le samski dom in delavska restavr cija ostaneta tam. Dosedanje delavnice za Kamnitnikom pa bodo podrli in naredili rekreac ski prostor za njihovo samsko naselje. V okviru samskega doma bodo zgradili tudi nov objekt s 160 ležišči, del starega don ki ni v mejah minimalnih stanovanjskih standardov, pa tudi porušili. Za novi del samske doma imajo že lokacijo, glavni projekt pa je v izdelavi. Kar dve stari milijardi bo st> vse skupaj. V začetku leta 1978 je na Starem dvoru že začela poskusno delovati železokrivska dels niča, ki je sodobno opremljena, zdaj pa gradijo nov objekt, v katerem bo centralno skladih remontne delavnice za gradbene stroje in kamione ter kovinske delavnice. Naslednji obje ki bo prišel v gradnjo še letos, pa bodo garaže za specialna vozila — av.tomešalca, dviga betonske črpalke in podobno. V okviru teh gradenj bo tudi obrat za gradbene polizdel1 kot so montažne plošče, preklade itd. ter tesarske delavnice. Še letos, ob koncu leta, bodo pričeli z obnovo in rekonstrukcijo separacije, naslednje lt pa postavili novo betonarno, eno od starih pa opustili. Drage investicije so to. Investicijski elaborat predvideva zanje samo na področju Start dvora 5 milijard brez betonarne in separacije, skupaj pa približno 6,5 milijarde. Ogromno investirali v zemljišče samo, saj so dobili eno najslabših zemljišč v okolici Škofje Loke: sn loško smetišče. Velike sanacije so bile potrebne, da so zemljišče usposobili. Zdaj je popolnor komunalno opremljeno: asfaltna cesta vodi tja, ima industrijsko ograjo in čistilne napra O smetišču seveda ni več ne duha ne sluha, v dolinici pa rastejo stavba za stavbo. Za vse te nove investicije bodo dali pretežno svoja sredstva, 30 odstotkov banka, nel* pa kooperanti, ki sodelujejo pri gradnji. Tako bo Gradiš Ljubljana kreditiral pri morita: hali, Inštalacije Škofja Loka, ki izvajajo vsa inštalacijska dela vključno s kotlovnico, | inštalacijah, delno pa dobavitelji opreme. Predvidevajo, da bodo remontne delavnice usf sobljene do konca letošnjega I. polletja, ostali prostori osrednjega objekta do 29. novemb garaže in tesarske delavnice pa v začetku prihodnjega leta. ALPINA Smučarski čevlji brez napake Počitnice in vikendi na snegu so tesno povezani z imenom Alpine iz Žirov, naše najbolj znane proizvajalke smučarskih čevljev in druge težje športne obutve. Njihova kvaliteta in priznanost je prav gotovo povezana z dolgoletno čevljarsko tradicijo, saj so bili Zirovci že davno nazaj znani po svoji i gojzerjih in ne nazadnje tudi v tridesetletni industrijski proizvodnji, saj je A Ipina predlani praznovala že tridesetletni jubilej. Če se na kratko ozremo v zgodovino, vidimo, da je najprej Alpina izdelovala gojzer-šiva-no obutev, kasneje pa se je program razširil na vse vrste obutve, ki se je času ustrezno menjal, tako da danes Alpina izdeluje modno žensko obutev, planinsko obutev - gojzer-šivana izdelava, delavsko obutev s posebnim postopkom obdelave, ki ji zagotavlja veliko obstojnost in že zgoraj omenjeno smučarsko obutev za alpsko smučanje in teke na smučeh. Lani so izdelali 1,200.000 parov čevljev, od tega 200.000 smučarskih - pancer-jev, približno 200.000 tekaških čevljev in 40.000 parov gojzer-šivane obutve, ostalo pa je ženska, modna in otroška obutev. Alpina veliko svoje obutve izvozi in se je tako lani uvrstila prav v vrh velikih izvoznikov v občini. Izvažajo skoraj celotni program tekaške obutve in to v zahodne države. Tja so lani prodali tudi 50.000 pancerjev. Hkrati pa je Alpina tudi močan izvoznik v vzhodne dežele, in sicer izvozijo na vzhod letno okoli 350.000 parov lahke obutve in 60.000 pancerjev. Za blago prodano na zahodu so lani iztržili 4,600.000 dolarjev, na vzhodu pa 8 milijonov dolarjev. Prav velik izvoz dokazuje, da so Alpinini čevlji kvalitetni in lepo oblikovani in ne zaostajajo za izdelki sorodnih firm v Italiji niti po izgledu, niti ne po uporabnosti. Izdelava smučarskih čevljev je zelo zahtevna, saj zahteva posebno tehnologijo in posebne stroje in orodja. Zato je razvoj smučarske obutve zelo drag, saj je potrebno izdelati tudi vrsto posebno zahtevnih orodij. Tehnologija izdelave smučarskih čevljev je namreč popolnoma drugačna od tehnologije proizvodnje klasičnih čevljev. Zunanji deli so vliti iz poli-uretana ali termoplasta, potem pa se vanje naknadno vstavljajo notranji čevlji. Notranji čevlji so lahko usnjeni ali iz drugih materialov. Še nekaj velja ob tem omeniti. Pri smučarskih čevljih ni »škarta«. Čevelj mora biti brezhiben ali pa ga ni. Vse čevlje, ki imajo kakršnokoli napako, izločijo in maso ponovno raztopijo in porabijo za vlivanje novih gornjih delov pancerjev. Kaj v Alpini načrtujejo za letos? Predvsem predvidevajo povečanje izvoza v zahodne države in nekaj manjši izvoz na vzhod. Hkrati pa bodo posvetili vso skrb tudi domačemu trgu, predvsem pri proizvodnji in prodaji smučarskih čevljev. Menijo namreč, da morajo zato, ker šo edini proizvajalci tovrstne smučarske obutve v Jugoslaviji, narediti toliko pancerjev, da jih prihodnjo zimo v nobeni trgovini ne bo zmanjkalo. Takšna usmeritev je sicer samo nadaljevanje letošnjih prizadevanj, ko se je proizvodnja pancerjev v primerjavi z letom prej podvojila. Ob prazniku občine Škofja Loka Žirovci - delavci Alpine želijo vsem občanom uspešno delo in jim čestitajo ob prazniku. Iskra, naša industrijska velikanka v zadnjem času postaja vse bolj znana s svojimi zahtevnimi programi mikroelektronike, računalništva in ptt naprav. V sleherni dom pa prihaja s svojimi izdelki za široko potrošnjo, kot se imenuje celotni program aparatov za osebno nego in gospodinjstvo. S proizvodnjo teh izdelkov se ukvarja več njenih tovarn. Združene so v delovno organizacijo Iskra — Široka potrošnja, ki ima šest temeljnih organizacij. Njihov proizvodni program se deli v dve skupini; prva je rjava tehnika, kamor spadajo radio in TV sprejemniki ter akustični aparati, druga pa bela tehnika, ki zajema gospodinjske aparate in male motorje. Tri TOZD se ukvarjajo z belo in tri z rjavo tehniko. Tovarna gospodinjskih aparatov in elektromotorjev Železniki V Iskri Železniki izdelujejo kolek-torske motorje in male gospodinjske aparate. Slednje izdelujejo v sodelovanju z najbolj znanimi evropskimi firmami kot so AEG, Telefunken in Braun iz ZRN in Girmi iz Italije. Posebno so znani njihovi sesalniki višjega kvalitetnega razreda, namizni in ročni mešalniki s priborom, ma-sažni aparati in drugi za osebno nego. Zelo močna pa je dejavnost, ki spremlja proizvodnjo električnih strojev — to je produkcija orodij in druga proizvodnja, ki jo omogoča orodjarna. To je izsekavanje lamel za elektromotorje, livanje aluminija in aluminijevih legur ter izdelava gredi. Prihodnost Iskra Železniki gradi predvsem na večji kvaliteti vseh izdelkov, manj pa na večjem izboru. Povečevali bodo tudi izvoz. Tovarna gospodinjskih aparatov Reteče Njihov proizvodni program obsega gospodinjsko opremo in male gospodinjske aparate. Med gospodinjsko opremo spadajo štedilniki, vgradni številniki, vgradne pečice in drugi vgradni elementi za kuhinje, plinske peči za ogrevanje itd. Še bolj znani so mali aparati za obdelavo živil, opekači, žar plošče in mikrovalovne pečice. Naslednjo skupino izdelkov predstavljajo aparati za ogrevanje in ventilacijo, kamor spadajo več vrst kaloriferjev, prenosni aparat za ogrevanje, žarilne, modulne in plinske peči. Vse lahko pritrdimo na tla ali steno ali pa so prenosne. Med aparati za osebno nego in higieno so najmočneje zastopani su-šilniki las. Izdelujejo sušilce las z močjo od 380 do 1200 VV, asinhronske in glasne, kodralnike las, pripravljajo pa tudi izdelavo masažnih aparatov. Srednjeročni program predvideva povečanje izbora in kvalitete programa, da bodo lahko konkurirali tudi na tujem trgu. Masažni aparat SKRIN ZNbK M MS&KI JUGOSLOMNSKI HISI nosni, s kasetofoni in gramofoni in izdelani v stereofonski in Hi-Fi tehniki; druga skupina so individualne in serijske ojačevalne naprave in nuđenje celotnega izženiringa na področju elektroakustičnih sistemov za ozvočevanje celotnih stavb, stadionov, velikih dvoran, prireditev in podobno; tretja skupina pa so transformatorji in stabilizatorji. V prihodnje bodo skrbeli predvsem za sodobnost in kvaliteto vseh treh programov, zlasti na področju radijske tehnike in ojačevalnih naprav. Tovarna TV aparatov Pržan V tej Iskrini tovarni izdelujejo več vrst črnobelih TV sprejemnikov, namizne in prenosn^ z različnimi ekrani, barvne TV sprejemnike, elektro-akustične aparate kot so gramofoni in drugi zvočni aparati v stereo in Hi-Fi tehniki in razne dele za aparate zabavne elektronike. Izdelujejo tudi brivnik v sodelovanju z zahod-nonemško firmo Braun. Tudi v pri- V proizvodni program Anten Vrhnika spada tudi izdelava domo-fonskih naprav ter izdelava nekaterih elektronskih instrumentov, ki jih potrebujejo v zvezi s to dejavnostjo. Navedeni program bodo obdržali tudi v prihodnjih letih. Začeli pa bodo razvijati antenske sisteme, ki bodo omogočali sprejemanje televizijskih signalov prek satelitov. Jugoslavija je podpisnica mednarodnega sporazuma o satelitskem prenosu slike in v naslednjem desetletju bomo prav gotovo že lahko gledali TV programe z drugih celin. Zato so Pri vseh aparatih in izdelkih, ki jih izdelujejo v Iskrinih tovarnah široke potrošnje, zasledujejo predvsem kvaliteto in lepo obliko, funkcionalnost, praktično uporabnost in zanesljivost in to se je potrdilo tudi pri uporabi. Iskrini aparati so namreč boljši in trajnejši. Vse temeljne organizacije Široke potrošnje sedaj pripravljajo investicije za posodobitev tehnologije, in sicer to nameravajo doseči s posodobitvijo amortiziranega strojnega parka in z uvajanjem novih dosežkov v proizvodnjo. Će še na kratko spregovorimo o celotni delovni organizaciji Iskra — Široka potrošnja, lahko zapišemo, da je med sedmimi delovnimi organizacijami SOZD Iskra, Široka potrošnja druga po obsegu celotnega prihodka. Takoj za kranjsko Iskro. Lani so namreč naredili za 3 milijarde dinarjev izdelkov. S svojimi aparati pa prinašajo Iskrino ime v sleherno jugoslovansko hišo. Iskrini izdelki so namreč na trgu zelo iskani, ker imajo poleg kvalitete tudi zagotovljeno dobro servisno mrežo, ki postaja eden glavnih elementov proizvodnega procesa in uveljavljanja na trgu. Hkrati pa v Iskri — Široka potrošnja posvečajo vso skrb izvozu in proizvodnim kooperacijam z različnimi evropskimi proizvajalci. Zavedajo se, da se lahko v hudi šoli zahodne Evrope obrusijo in potem lahko tudi domačemu kupcu ponudijo najboljše. Lani so izvozili za 11 milijonov dinarjev, od tega Iskra Železniki za 5 in Iskra Reteče za milijon dolarjev izdelkov. Za letos pa planirajo 18 milijonov dolarjev izvoza. S tako dinamiko uresničujejo srednjeročni program, ki si ga je Iskra zastavila tudi v okviru republiškega plana. Letos bodo tudi zelo povečali izvoz v dežele tretjega sveta, in sicer bodo prodali v Irak z? 5 milijonov dolarjev in v Niger za 600.000 dolarjev izdelkov it* . Vendar to predstavlja šele odriv za prodor v dežele v razvoju. Sesalnik za prah Sodobne peči iz Iskre hodnje bodo razvijali omenjeni program, zlasti pa barvne TV sprejemnike, katerim bodo začeli vgrajevati bolj kvalitetne dele, zlasti pa bodo razvijali daljinsko upravljanje. Nova veja proizvodnje, ki se v Iskri Pržan tudi vse bolj uveljavlja, je sistem televizije zaprtega kroga, ki je sestavni del inženiring ponudbe Iskre. Ta sistem se uporablja v industriji, v šolah in drugod, kjer želijo doseči daljinski nadzor nad celotnim zaprtim območjem. Montaža kaloriferjev v Iskri Reteče Montaža * \# Spodnja filrija Iskrina tovarna v Spodnji Idriji je predvsem usposobljena za proizvodnjo manjših kolektorskih motorjev za sušilnike las, kavne mlinčke, ribeze za sir, avto sesalnike, za mešal-nike itd. Izdelujejo tudi brezšumne motorje za gospodinjske aparate kot so motorji za pralne stroje, za pogon ventilatorjev in drugih večjih aparatov. Začenjajo tudi izdelovati motor za hladilniški kompresor, ki ga sedaj «.«celoti uvažamo. Usmeritev za prihodnja leta je na razvoju sedanjega programa s poudarkom na nekaterih novih vrstah elektromotorjev, predvsem pa si bodo prizadevali za posodobitev tehnologije in s tem za večjo konkurenčnost tako doma kot na tujem trgu. Antene Vrhnika Temeljna organizacija Iskra — Antene Vrhnika je najmanjša temeljna organizacija v Iskri in se ukvarja s proizvodnjo vseh vrst anten, ki so potrebne za sprejem TV in radio signalov. Izdelujejo takšne, ki se lahko namestijo na strehi, sobne, zidne, palične, avtomobilske in druge. Hkrati izdelujejo tudi antenske ojačevalnike in ves pribor, ki spada k omenjenim antenam in antenskim sistemom. seveda potrebne primerne antene in te bodo začeli izdelovati v Iskrini tovarni na Vrhniki. rejemnik Sežana Iskrina tovarna v Sežani ima tri glavne grupe proizvodov; prva so radijski sprejemniki in to namizni, pre- Sodobni mešalniki iz Iskre Ob škofjeloškem občinskem prazniku delavci Iskre čestitajo občanom in sodelavcem in jim želijo veliko uspehov pri delu. XXIV. mednarodno FIS A tekmovanje v smučarskih tekih Naši mladinci izredni BOHINJSKA BISTRICA - Na štiriindvajseti izdaji mednarodnega FIS A tekmovanja v smučarskih tekih so se izredno odrezali nafti mladinci. Med najboljfto druftčino Evrope so v tej konkurenci dosegli imeniten uspeh. Ivo Čarman je v teku na 10 km premagal vse najboljše mladince v Evropi, Dušan Djuričič pa je bil takoj za Carmanom drugi. Tudi v teku štafet je bila nafta mladinska trojka prva in boljša od članske jugoslovanske štafete. Na odlično pripravljenih progah v Bohinjski Bistrici in prav enaki organizaciji je pod pokroviteljstvom skupščine občine Radovljice nastopilo oseminsestdeset tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Bolgarije, ČSSR, Finske, Francije, Italije, Romunije, NDR, Švice, SZ in Jugoslavije. Na prihodnjem jubilejnem petindvajsetem tekmovanju bodo Bohinjcki skušali dobiti tekmo za svetovni tekaški pokal v moftki in ienski konkurenci ali pa vsaj v enem nastopu. Jugoslovanska mladinska štafeta - Dušan Djuričič, Dušan Podlogar, Ivo Čarman je v razburljivem štafetnem teku na 3 x 10 km prepričljivo opravila z vsemi nasprotniku IVO ČARMAN HITREJŠI OD VSEH Mladinska tekma na 10 km v solo tekih prvi dan tekmovanja v smučarskih tekih Bohinj '79 je prinesla največji uspeh našim mladincem. Med skoraj vso najmočnejšo mladinsko evropsko elito je član kranjskega Triglava Ivo Čarman dosegel izreden uspeh. Uspelo mu je premagati vse ostale konkurente za ta naslov. Uspeh v tej konkurenci je dopolnil Mojstrčan Dušan Djuričič, ki je bil takoj za Ivom na drugem mestu. Dušan Podlogar iz Gorij pa je dopolnil ta odličen mednarodni uspeh, saj je bil med devetintridesetimi vrstniki štirinajsti. Tekmovanje se je pričelo z velikim zmagoslavjem naših mladincev. Kmalu po startu je v vodstvo prišel Mojstrčan Dušan Djuričič, ki je vodil vso ostalo kolono. Naj-nevarneje se mu je približeval triglavan Ivo Čarman in Švicar Ambuehl. Vendar je imel Djuričič se na sedmem kilometru tega razburjljivega in kvalitetnega teka kar petnajst sekund prednosti. Čim bolj pa se je približeval cilju, tem bolj je njegove prednost kopnela, saj se Ivo ni predal. Nekako osemsto metrov do cilja je bila Dušanova prednost se tri sekunde. V finišu pa je imel Kranjčan, sicer doma pri Sv. Duhu, več moči in zmaga je bila njegova. Takoj za Dušanom pa se je nato uvrstil Švicar. Tudi štirinajsto mesto Podlogarja ni slabo. V teku članov na petnajst kilometrov je bil tokrat najhitrejši reprezentant SZ Leo-nid Oljušin. ki je opravil z vsemi osemindvajsetimi. Čeprav naši člani niso tekli slabo, pa hi lahko dosegli boljša mesta kot so jih. Še najboljši od ostalih je bil Vinko Od naših se je v članski konkurenci najbolje odrezal Vinko Po-klukar iz Gorij Zmagovalec članskega solo teka na 15 km je bil reprezentant SZ Leonid Oljušin Poklukar iz Gorij, ki je bil petnajsti. Ce bi Vinko tekel bolje kot je v tej tekmi, bi bil lahko med prvimi desetimi. Tako pa je to petnajsto mesto dobro, a vendarle premalo za sposobnega tekača iz Gorij. Članice so morale preteči toliko kot mladinci. Tu se je boj za prvo mesto vnel med Nemko Andingovo in predstavnico SZ Su-slovo. Vendar je bila Nemka hitrejša od Sovjetinje in tretje Čehinje Pasiarove. Ec"-na naša predstavnica Kranjčanka Jeli Je-lovčan j«- bila enaindvajseta. Kaže, da je jugoslovanski ženski tek v manjši krizi. Čeprav imamo med mladinkami in pionirkami dobre tekmovalke, pa je odločitev, da nastopi le Jelovčanova, nekoliko zgrešena. Ali ne bi bilo bolje, da bi se naše mlade tekmovalke kalile na takih domačih mednarodnih tekmah, čeprav so nekoliko slabše pripravljene kot druge. 0 tem bo potrebno razmisliti . . . Bohinjska dirka je prav v mladinski konkurenci pokazala, da se trojki Čarman. Djuričič, Podlogar in tudi ostalim že pozna načrtno dvoletno delo sovjetskega trenerja Mihaila Prjahina. Ta trojica je pokazala največ. Če bodo tako nadaljevali, potem se našemu tekaškemu športu pišejo lepši časi. Kako prav je imel predsednik smučarske zveze Slovenije Janez Kocijančič, ki je p«) uspehu dejal, da smo tudi v tretji smučarski disciplini napredovali. Carola Anding iz NDR si je z odličnim tekom pritekla zmago med članicami na 10 km Rezultati - člani (15 km): I. Oljušin (SZ) 45:23,01, 2. Pietilae (Finska) 45:52,76, 3. Gruenenfelder (Švica) 46:15,21. 4. Pellinen (Finska) 46:17,84, 5. Junušov (SZ) 46:29,41. 15. Poklukar 48:32.36, 17. C. Podlogar 49:00,96. 18. Rebršak (vsi Jugoslavija) 49:15,00, 19. T. Djuričič (Slovenija)49:30,79; članice(10 km): 1. Anding (NDR) 35:09,32, 2. Suslova (SZ) 35:10,84. 8. Pasiarova (ČSSR) 35:39,71, 4. Scharf 35:52.33. I. Rohrmann (obe NDR) 36:08,49, 21. Jelovčan (Jugoslavija) 42:11,06: mladinci (10 km): 1. Čarman 31:09.32, 2. D. Djuričič (oba Jugoslavija) 31:31,94, 3. Ambuehl (Švica) 31:57,18, 4. Henriet (Francija) 32:00,57, 5. Faehndieh (Švica) 32:00,95, 14. D. Podlogar 32:42,77, 25. Krši-nar 34:53,84, 26. Klemenčič 34:55,54. 27. Rodman (vsi Jugoslavija) 35:08.21. PONOVNO ZMAGOSLAVJE MLADINSKE TROJKE V štafetnih tekih smo bili ponovno priča izredni tekmi v mladinski konkurenci. V tekmi 3x 10 km so bili na cilju najbolj zadovoljni v jugoslovanskem taboru. Kako bi ne bili! Trener Jugoslovanov Prjahin ter Gašper Kordež in ostali so se znašli v objemu naših mladincev. Čarman, Dušan Pod- Od Jugoslovank je v solo teku članic nastopila le Kranjčanka Jeli Jelovčan logar in Dušan Djuričič so prekosili sami sebe, saj so naredili podvig in zmagali. To je bil res izreden tek! Ivo Čarman je naše povedel v vodstvo. V drugi predaji je Dušan Podlogar jugoslovanski štafeti še vedno pritekel majhno prednost pred žilavimi Švicarji. V zadnji odločilni predaji je Dušan Djuričič bil odločilni boj s Švicarjem Ambuehlom. Toda Djuričič je imel dovolj moči, da je naši trojki pritekel prvo mesto. V članski konkurenci so bili najboljši Finci, ki so bili boljši od Švicarjev in Rusov. Jugoslovani — Poklukar. Rebršak in Tone Djuričič — so bili šesti, vendar je mladinska trojica dosegla boljši čas kot oni. V članski konkurenci bi bili celo tretji, pred reprezentanti SZ. Meta Munih, Jeli Jelovčan in Milena Kordež so bile med ženskami štafetami sedme, slavile pa so tekačice NDR. Rezultati - člani (3 x 10 km): I. Finska 1:31:16.09, 2. Švica 1:31:17.34. 3. Sov. zveza 1:32:51,42. 6. Jugoslavija I 1;36:54,85. 7. Jugoslavija II (Burgar. Jelene-. Mrak) 1:39:46,92: 1:39:46.92: članice (3 x 5 km): 1. NDR 50:29,83. 2. ČSSR 52:57.47. 3. Francija I 53:53.34. 7. Jugoslavija I 57:02.88, 8. Jugoslavija II (M. Martinovič, Smolnikar, B. Martinovič) 58:11 02. 8. Jugoslavija III (Sušina. Vrho-vec. Čebuli) 59:51,18; mladinci (3 X 10 km): 1. Jugoslavija I 1:32:41.04. 2. Svita 1:32:58.09. 3. ČSSR 1:33:38,04. 8. Jugoslavija II (Kršinar. Klemenčič. Kodman) 1 :t2:50,l2. D lllllMCI Kolo- F I Vitlan Po vitranški dirki za svetovni pokal Kranjska gora naj bi živela s prireditvijo KRANJSKA GORA - Pred novoletnimi prazniki se je tu sestal organizacijski komite z vsemi tehničnimi službami za izvedbo dveh dirk v tehničnih disciplinah, slalom in veleslalom, moških za svetovni alpski pokal. Na skupnem sestanku so ocenili prireditev. Vsi razpravljavci so ocenili, da je bila prireditev kvalitetna. Nihče jim ne more očitati, da niso naredili vsesa, da je ta prireditev naletela na ugoden odmev v vseh časnikih po svetu. Prireditev v Kranjski gori je namreč spremljalo preko dvesto tujih in domačih časnikarjev in TV ter radijskih reporterjev. Zastopane so bile vse največje tiskovne hiše na svetu. Le-ti pa so v svojih poročilih res dobro predstavili Kranjsko goro in objektivno poročali o prireditvi. Naj navedemo le nekaj objektivnih izjav razpravljavcev: Brez vojakov, kadetov, miličnikov, šolske mladine in ostalih delavcev ta prireditev ne bi uspela. Svetovni pokal je namreč prireditev, ki nima samo športnega značaja, temveč je tudi lepa turistična propaganda kraja. Prenose so videli Švedi, Avstrijci, v ZRN in Ameriki. Ali ni to dobra naložba za prihodnost turizma v Kranjski gori? Ne morejo pa mimo ugotovitv da so zatajili prav hotelirji v ranjski gori. Se največ so .pomogli v hotelu Lek in A^ini. To pa ni nič čudnega, saj je direktor LekajVojteh Budinek sekretar organizacijskega odbora ter ima največ zaslug, da v Kranjski gori sploh prirejajo take in podobne prireditve. Direktor Alpine Oitzel pa je v komiteju. Ostali pa so razočarali. Še največ so pomagali zasebni gostinci. Gostišči Kotnik in Miki sta bili tisti, ki sta stali organizacijskemu odboru ob strani. Pa tudi sami krajani niso prav živeli s to dvodnevno dirko. Preveč so stali ob strani in si mislili, da je to tekma organizacijskega komiteja. To pa ni tako. Vsi m v teh dneh morali živeti s prireditvijo. Upajmo, da so se vsi kaj naučili od te dirke. D. Humer Ivo Čarman — Potrjevati uspeh Bohinja BOHINJSKA BISTRICA - Uapeh, ki mu ni para. Prvo mesto v izredno moćni mladinski konkurenci v smučarskih tekih Bohinj '79 ni od muh. Zato je bilo potrebno preteči pred novo smučarsko sezono na suhem in teku na smučeh okoli 5000 km. Imeti pa moraš se izredno voljo in biti uporen tekmovalec. Ne ameft se predati do zadnjih metrov. In to je v solo tekih v Bohinjski Bistrici dokazal Ivo Čarman, devetnajstletni telefonski mehanik v Iakri-Labore, član SK Triglav iz Kranja, doma pa je iz Sv. Duha. Ivo je aloki mladenič, ki je v petek s svojim tekom in prvim mestom presenetil vse tekaške strokovnjake. Čeprav fte mlad po stažu v smučarskem teku, mu je z izrednim tekom, dobro izbranimi Elanovimi smučmi in dobro maio uspelo doseči prvo mesto. Skromni fant, ki se ima za vse uspehe zahvaliti svojemu delovnemu kolektivu Iskri, ki ima razumevanje, da Ivo lahko nemoteno trenira, prvemu trenerju Gašperju Kordetu in sedanjemu trenerju jugoslovanskih tekačev Mihailu Prjahinu. Ivo, kako ste začeli v tem garaškem športu? »Na trening me je leta 1976 povabil trener Gašper Kordež. In to kar iz telovadnice šolskega centra Iskre. Takrat sem bil že mladinec in začel teči. Čeprav pozno, pa se mi to ne pozna. Ni mi žal, da moram toliko trenirati in preteči toliko kilometrov.« In vasi uspehi? »Vsekakor petkov na mednarodni tekmi v Bohinjski Bistrici. Sicer pa sem drugo leto svoje smučarske tekaške kariere na državnem prvenstvu pri starejših mladincih osvojil drugo mesto. Bolje je bilo lani. Pri mlajših članih sem na Jezerskem osvojil republiški naslov. Tudi na državnem prvenstvu v Žlebeh mi ni šlo slabo. Kot mlajši član sem osvojil državni naslov v teku na 16 in 25 km. V mednarodni areni pa sem bil lani v Reit im Winklu štirinajsti v teku na 15 km.« Vaši načrti? »To mesto, ki sem ga dosegel v Bohinju '79, bo treba potrditi na mednarodnem tekaškem tednu v Reit im Winklu. Tu me čaka solo tek in tek v štafeti. Če mi bo Slo tako dobro kot v Bohinju, potem se ni treba bati za nastop na svetovnem prvenstvu v Kanadi. V pokrajini Quebec St. Anna v Kanadi bo od 28. februarja do 1. marca svetovno mladinsko prvenstvo.Tu bi rad dokazal in opravičil zaupanje, da sem lahko videl tudi Ameriko.« Na pot v Kanado bodo odšli med tekači Ivo, Dušan Djuričič in Dušan Podlogar. Prav je, da se ti mladi obetajoči tekači udeleže svetovnega prvenstva. Dokazali so, da znajo teči. Če ne bi Sli, bi bil to korak nazaj v našem smučarskem tekaškem •portu. D. Humer XXVII. mednarodna novoletna skakalna turneja Intersport Nor čiče v največji uspeh BISCHOFSHOFEN - Tu se je končala 27. skakalna turneja Intersport, ki je vsako leto največja smučarska skakalna prireditev sezone, saj nastopajo vsi najboljši skakalci sveta. Tako je ta preskušnja uvod v sezono in odličen pregled pripravljenosti posameznih skakalcev oziroma skakalnih velesil. Ker nastopajo lahko za vsako deželo več kot štirje skakalci, je na tej turneji vedno tudi večja konkurenca kot na olimpijskih igrah ali svetovnih prvenstvih. Med 80 skakalci iz 18 držav (manjkali so le Bolgari) je bila ekipa NDR kot celota spet najmočnejša, čeprav niso zabeležili skakalci niti ene posamične zmage. Velik napredek so pokazali Finci, pa tudi njihovi sosedi Norvežani. Izmed srednjeevropskih skakalcev so še najbolj uspeli Švicarji, predvsem Sumi. Junak letošnje predstave pa je bil nedomno Finec Kokkonen, ki je skakal najbolj zanesljivo in prepričljivo ter zasluženo zmagal na obeh skakalnicah v Avstriji in bil nato tudi končni zmagovalec letošnje turneje. Vse do nedavnega odlična ekipa Avstijcev je bila tokrat komaj opazna, v primerjavi z lansko sezono pa so napredovali Čehi, ki jih sedaj vodi Jiri Raška. Prvič pa se je pojavila v tako veliki mednarodni konkurenci Španija. Zastopal jo je komaj 17-letni Cano, ki je začel svojo kariero v Kranju pred tremi leti in je bil doslej vedno na poletnih pripravah na kranjskih plastičnih skakalnicah. Letošnja konkurenca je bila izredno izenačena, saj je bil npr. Rus Ivanov zmagovalec prve tekme v Oberstdorfu, nato pa se je uvrščal okoli 30. mesta. Enako velja tudi za Sameka (ČSSR), ki je bil zmagova- lec v Garmischu. To je nedvomno dokaz, da vsak najmanjši spodrsljaj na odskočni mizi lahko pomeni tudi za 30 mest slabšo uvrstitev. Organizatorji vseh štirih skakalnih prireditev so imeli obilico dela, da so pripravili skakalnice, saj v niti enem kraju ni bilo snega in so na vse štiri 100-m skakalnice navozili sneg iz vise ležečih krajev. Pa tudi vremenske prilike so se menjavale, tako da so bili tekmovalni pogoji na vsaki skakalnici drugačni. Naši skakalci so bili letos uspešnejši kot lani. Kranjčan Bogdan Norčič je vidno napredoval in je z 2. mestom v Garmischu dosegel svoj največji uspeh. Njegovo 15. mesto v skupni razvrstitvi pa predstavlja v zadnjih 10 letih najboljšo uvrstitev jugoslovanskih skakalcev. Škoda je, da je odpovedal v Innsbrucku, pa tudi v Bi-schofshofnu mu ni šlo najbolje, sicer bi se zanesljivo uvrstil v deseterico, v katero nedvomno sodi. Od ostalih gre pohvaliti mladega Tepeša, ki je dobro prestal krst na Intersport turneji. Svoj največji uspeh pa je dosegel tudi Mlakar z uvrstitvijo na 14. mesto v Garmischu. Kajzer je precej odpovedal, saj je bil pred turnejo solidno pripravljen in tehnično vodstvo je bi|0 prepričano, da bo drugi mož v ekipi. Predvsem pa ni sodil na turnejo Bogataj. Trener Tomin ga ie odpeljal na turnejo kljub temu, da je bil odbor za skoke SZS proti njegovemu nastopu, saj ni pokazal v pripravljalnem obdobju primernega odnosa do treninga, pa tudi njegova forma ni bila takšna, da bi se lahko primerno kosal z najboljšimi skakalci sveta. J. Javornik 105 skakalcev v Celovcu CELOVEC — Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju za Postrane pokal je na dveh skakalnicah nastopilo več kot 100 skakalcev iz Avstrije in Jugoslavije. Pionirji so se pomerili na 25-m skakalnici, mladinci in člani pa na 50-m skakalnici. Zlasti zanimivo je bilo tekmovanje na večji skakalnici, kjer so nastopili številni državni reprezentanti Avstrije in Jugoslavije, razen tistih, ki so tekmovali na Intersport turneji. Izmed naših skakalcev je dosegel največji uspeh Kranjčan Brane Benedik, ki je zanesljivo zmagal med mlajšimi člani. Rezultati: ČLANI: 1. Koch (Avstrija) 235.5 (43, 43), 2. Baehler (Avstrija). 4. Križaj (Ilirija). 8. Čimžar, 7. Zelnik, 8. Peternel (vsi Triglav): MLAJŠI ČLANI: 1. Benedik (Triglav) 218.H (42. 41), 3. Bantan (Ilirija). 4. Velikonja (Predmeja). 5. Anžel (Ilirija); STAREJŠI MLADINCI: 1. Schluga (Celovec)-208.2 (39,5, 39.5). 3. Einžgar. 6. Šink. 7. Kancilia. K. Martinjak (vsi Triglav); MLAJŠI MLADINCI: I. Schvvarz (Avstrija) 208.« (38,5. 39). 4. Beton. 10. Gašpirc. I«. Bernard (vsi Triglav); STAREJŠI PIONIRJI: I. Hirner (Avstrija) 205.0 (24. 23.5). I. Polane (Križe). 8. Zabkar (Križe) 10. Zor- Prvič skoki na Obirskem OBIKSKO - V okviru kulturnopros vit -nega društva na Obirskem so pred tremi leti ustanovili tudi smučarsko skakalno sekcijo in ob pomoči smučarskih delavcev in trenerjev kranjskega Triglava takoj začeli z redno vadbo mladih skakalcev. Kranjski Triglav jim tako že tretje leto nudi trenerja, saj jih je prvi dve leti treniral Vido Peternel, letos pa je začel z vadbo Brane Einžgar. V letošnjem letu pa j«' kranjska TKS prevzeta pokrovitclistvo nad lem slovenskim društvom na Koro- škem, kranjski Triglav pa je odgovoren za tehnično pomoč. V soboto so organizirali prvo tekmovanje, na katerem so poleg domačinov nastopili še mladi skakalci kranjskega Triglava. REZULTATI: MLAJŠA SKUPINA; l Škrjanc 175.0 (II. 15,5). 2. Semenič, 3. Jagodic. 4. Kešnar (vsi Triglav). 5. Karničar (Ohirsko). ti. (Jorjup (Triglav); STAREJŠA SKUPINA: I. Polanftek (Ohirsko) 191.5 (19. 19), 2. Melin. 3. Česen. 4 Stirn (vsi Tri glav), 5. Ojstcr (Ohirsko). ti. Slatner. 7. Zorni un (oba Triglav). .1 .lavim nik man. 11. Slatner, 13. Melin, 14. Stirn, 15. Česen (vsi Triglav). 16. Mandcljc (Križe). 21. Silar (Trigfav); MLAJŠI PIONIRJI: 1. Schracker (Avstrija) 173.5 (20,5, 21). 4. Pogačnik (Križe), 5. Škrjanc, 6. Semenič (oba Triglav), 7. Zupan, 11. Jekovec (oba Križe), 13. Gorjup. 16. Jagodic, 17. Kešnar (vrJ Triglav). .J .Javornik Globo č nik četrti v Planici PLANICA - Smučarski delavci z Jesenic so na planiški 65-m skakalnici organizirali prvo letošnje tekmovanje mladincev za pokal SRS. Na prvi tekmi je zanesljivo zmagal Ljubljančan Komel. medtem ko je bila borba za drugo mesto med Ulago. Baj-cem in Globočnikom. To pa je bila hkrati tudi zadnja pregledna tekma naših najboljših mladincev, ki bodo od petka do nedelje nastopili na treh tekmovanjih v okviru turneje treh dežel, ki se bo začela v I rbižu. nadaljevala v Beljaku in zaključila v nedeljo v Planici na 90-m skakalnici, če ne ho snega v Mariboru. , ,„ „n A REZULTATI: 1. Komel 236.0 («2, MS). 2. Ulaga 228,2 (60,5. 58.5), 3. Baje (vsi Hi-rija) 224,9 (59. 59), 4. Globočnik (Triglav) 224,0 (57, 60,5), 5. Bizjak (Triglav) 2 9.7 (58.5. 58). 6. Jemec (Jesenice). 7. Soba (Ilirija!, 8. Eerlan (Žiri). 9. Baloh. 10. Lotnč (oba Jesenice), 12. Beton. 13. Einžgar (oba Triglav), 16. Škrjanc (Krite). J. Javornik Finžgar zmagovalec v Zahomcu Z A HOMEC - Na 55-m skakalnici je bil« mednarodno tekmovanje za člane in fnlti-dinee. Letos se je pomerilo za Ziljski pokal 46 tekmovalcev. Izmed naših skakalcev se je najbolj odlikoval Bogdan Einžgar (I n-glavl. ki je zmagal med starejšimi mladinci. Rezultati: ČLANI: I. Koch (Beljak) (57. 57.5), 4. Peternel. 5 Zelnik. «. < 'm*Hr (vsi Triglav); STAREJŠI MLADINU: l. Einžgar 181,9 (50, 50.5). 3. K*n*l\'\'i2i Šink. II. Martinjak (vsi Triglav); Ml ™',SI MLADINCI: I Kaiser (Zahomecl 1»& 2 (53.5. 53). 3 Iteton (Triglav). I Javornik j Svetovni alpski pokal — moški Križaj in Strel spet odlična COURCHEVEL - Naša dva alpska re-prezentanta sta se v nadaljevanju svetovnega moškega pokala ponovno izredno izkazala. Bojan Križaj je dosegel v veleslalomu enak uspeh kot na kranjskogorski prireditvi, tretje mesto, Ločan Boris Strel pa je skupaj z Italijanom Pierom Grosom na odličnem dvanajstem mestu. Borisa Strela je le sedemnajst stotink sekunde ločilo, da bi osvojil prvo točko v svetovnem pokalu. Uvrstitev najboljše trojke curchevelske-ga veleslaloma je enaka kot v Kranjski gori. Zmagal je Stenmark, drugi je bil vodilni v svetovnem pokalu Peter Luescher in tretji nas Bojan Križaj. Razplet dogodkov na progi je pokazal, da bi bil Bojan lahko celo drugi. Stenmark pa je že preveč pobegnil vsem zasledovalcem za prvo mesto. Križaj je imel na drugi progi boljši vmesni čas kot Švicar. Vendar je Bojan v spodnjem delu napravil nekaj manjših napak. Te pa so ga stale drugega mesta. Vseeno pa moramo biti izredno zadovoljni z njegovim tretjim mestom. Tudi Strelu se je nasmihala prva uvrstitev med prvo desetorico. Tako kot Bojan je tudi Boris v zaključnem delu proge naredil nekaj napak in to ga je pokopalo. Oba naša reprezentanta sta tokrat dokazala, da jima ustreza tudi položna in ne ledena proga. Tu je bil veleslalom lahak in ne preveč strm, pa tudi mehak. To je še bolj razveseljivo, saj so Bojanu ležale le strme in ledene proge. S to peto letošnjo in sedemnajsto uvrstitvijo nasploh v svetovnem pokalu si je Bojan z devetinštiridesetimi točkami pri-smučal v skupnem seštevku četrto mesto, v veleslalomski uvrstitvi pa je tretji. Takoj za Stenmarkom in Lucscherjem. Rezultati — 1. Stenmark (Švedska) 2:54,33, 2. Luescher (Švica) 2:58.06, 3. Križaj (Jugoslavija) 2:58,13, 4. Fournier 2:59,85, 5. H. Hemmi (oba Švica) 2:59,96. 6. Ortner 3:01,55, 7. Heidegger 3:01,47, 8. Stock (vsi Avstrija) 3:01,55, 9. Burger (ZRN) 3:01,98, 10. Ph. Mahre (ZDA) 3:02,02, 11. Jaeger (Avstrija) 3:02,06, 12. Strel (Ju- foslavija) in G ros (Italija) 3:02,19, 40. .Koželj 3:07,17, 42. Kuralt 3:07,48, 57. Zibler (vsi Jugoslavija) 3:08,36. Svetovni pokal — skupno — 1. Luescher 105, 2. Stenmark 100, 3. Read (Kanada) 65, 4. Križaj 49, 5. Mueller 41; veleslalom: 1. Stenmark 75, 2. Luescher 60, 3. Križaj 30, 4. Fournier 24, 5. H. Hemmi 21; moštveno - 1. Švica 250, 2. Italija 184, 3. Avstrija 138, 4. Švedska 127, 5. Kanada 115, O.Jugoslavija 57. Danes bo karavana mošega alpskega cirkusa nastopila za točke v svetovnem prvenstvu v Črans Montani v Švici. Tu bodo vozili slalom. -dh V tekmi za svetovni pokal v Courchevelu v veleslalomu je bila enaka slika kot v Kranjski gori. Tometova in Horvat KRANJSKA GORA - Na FIS progi je bilo tekmovanje v veleslalomu, na katerem so sodelovali najboljši jugoslovanski smu- Pred petdesetimi leti teki v Tržiču TRZIC - To mesto pod K aravankami je dalo že vrsto odličnih smučarjev v alpskih disciplinah (Mulej, Štefe, Luka ne in sedaj I Zibler ter Križaj). Ker Tržič leži v kotlini in je obdan s strmimi pobočji, ni pravih pogojev za smučarski tek. Prav zato so Trti-čani dobri alpski smučarji. Vendar je bila pred petdesetimi leti prav v Tržiču organizirana prva tekaška tekma. Proga je bila dolga od devet do deset kilometrov in je prav zaradi lege Tržiča imela veliko vzponov. Prvi zmagovalec tega zanimivega tekaškega obračuna je bil Avgust Primožič. Za progo je potreboval oseminpetdeset minut. Zanimivo bi bilo to tekmo ponoviti, čeprav bi bila proga tokrat težja. Tudi pripraviti bi jo bilo potrebno, saj so vse ceste v Tržiču sedaj asfaltirane. Tekma bi vzbudila precej zanimanja, saj bi smučina potekala po središču mesta. Morda bi jo organiziral SK Tržič ali pa domače turistično društvo. J. Kavar Hokej Zmagi Jesenic in Bleda JESENICE - Tekmovanje v 1. zvezni hokejski ligi je minilo brez presenečenj. Jeseničani so v gosteh premagali Celje z 2:14 (1:3, 1:5, 0:6) in popravili slab vtis s prejšnjih srečanj. Zadetke za Jesenice so dosegli Ivan Sčap in Hafner po tri, Suvak 2 in S. Košir, T. Košir, D. Horvat in Pristov po enega. Olimpija je na Jesenicah porazila Kranjsko goro z 9:0. Kranjskogorci so igrali premalo napadalno, zaradi nepreciznosti pa so zapravili redke priložnosti pred nasprotnikovimi vrati. Pri Kranjski gori seje odlikoval le vratar Tičar. Derbi druge zvezne hokejske lige med Bledom in Triglavom je bil dramatičen. Triglav je igral celo zrelejše od Bleda, vendar se je po vodstvu prekmalu umaknil v obrambo. Blejci so zmagali s 5:4 (2:1, 0:2, 3:1). Vendar Kranjčani niso znali športno prenesti poraza. Krivdo za poraz so neupravičeno valili le na sodnika. Zadetke za Bled so dosegli Endlihar 3, Pirih in Kunšič pa po enega, za Triglav pa so bili uspešni Verglez, Pavlica, Grmovšck in Smolej. V mladinski ligi so Jeseničani doma premagali Tivoli z 10:6 in povečali možnosti za osvojitev republiškega prvaka, Kranjska gora pa je igrala z Olimpijo 4:4. carji in smučark«- z izjemo moške A in B reprezentance. Z zmagama sta dosegla največji uspeh smučarja Alpetoura iz Škofje Loke Nuša Tome in Matija Horvat. Od Gorenjcev so se dobro odrezali še Jeseničan ki Benedičičeva in Tržičani Pehar-čeva, Ribnikar in Klemene. Progi sta bili težki. Postavila sta ju trener Jesenic Smi-tek in trener Kranjske gore Edi Slivnik. Za kranjskogorsko tekmovanje je značilen izreden uspeb mladih smučarjev. REZULTATI - mlajše mladinke: 1. Jerman (Olimpija), 2. Benedičič (Jesenice). 3. Pehare (Tržič), 4. Ravnikar (Alpetour), 5. Vesek (Jesenic«-); starejše mladinke: 1. Košir (Tržič), 2. Govekar (Novinar), 3. Kej-žar (Jesenice); članic-«-: 1. Tom«-(Alpetour). 2. Zavadlav, 3. Dornig (obe Olimpija); članice skupno: 1. Tom«- (Alp«-tour) 2:17.29. 2. Zavadlav (Olimpija) 2:18.58. 3. Dornig (Olimpija) 2:19,07. 4. Jerman (Olimpija) 2:20.92. 5. Benedičič (Jesenice) 2:20,92. 6. Pehare (Tržič) 2:21,81. 7. Oblak (Alpetour) 2:22,62, 8. Ravnikar (Alpetour) 2:24,60, 9. Vesek (Jesenice) 2:25,12; mlajši mladinci: 1. Klak«>čar (Izletnik) 2. Kokntcc (Kamnik). 3. Št«-fanovič (Eužinar); star«-jši mladinci: 1. Horvat (Alpetour), 2. Ribnikar (Tržič). 3. Dekleva (Alpetour); člani: I. A. Stefanovič (Eužinar), 2. Klemene (Tržič). 3. Pleterš«-k (Branik); člani skupno: 1. Horvat (Alpetour) 2:09,24, 2. Stefanovič (Eužinar) 2:10,60. 3. Ribnikar (Tržič) 2:14.47, 4. Klemene (Tržič) 2:11.99, 5. Pl<-teršek (Branik) 2:16.15. 6. Klak«»čar (Izletnik) 2:16.65. bel Sprejem za športnike TRŽIČ - Telesnokulturna skupnost Tržič j«- pripravila sprejem za športnike in športnice tržiške občine, ki so v letu 1978 dosegli v panogah, v katerih so tekmovali, kakršnekoli vidnejše uspehe. Tako so se poleg članov izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti in predsednika skupščine telesnokulturne skupnosti Franca Homana, ki je v uvodnem govoru pozdravil vse navzoče, zbrali še smučarji Bojan Križaj, Janez Zibler in Polona Pehare, skakalca in kombinatorec Bojan in Peter Jošt ter Robi Kaštrun, alpinisti Borut Bergant in Iztok Tomazin, ki sta v letu 1978 plezala v ZDA ter Zeljko Perko, ki je bil dvakrat v Sovjetski zvezi, Jolanda Meglic kot najboljša športnica ŠŠD Polet, Natalija Gačnik kot rokometašica ženske ekipe, ki nastopa v slovenski ligi, ter motokrosista Branko Mežnar in Slavko Dovžan. Na sprejem in prijeten klepet pa so povabili tudi marljivega športnega delavca Janeza Kališ-nika, ki je v letošnjem letu prejel Bloudkovo nagrado. Vsem povabljencem so pripravili skromna spominska darila. J. Kikel bel Finale plavalnega pokala PZ Slovenije Borut enajstkrat prvi, Vesni pa pet rekordov Vesna Praprotnik je v finalu pokala PZS dosegla pet novih rekordov. KRANJ — Ob zaključku prvega dela zimske plavalne sezone je zimski plavalni bazen gostil nad 100 najboljših slovenskih plavalcev in plavalk iz osmih plavalnih kolektivov, ki so se borili v finalnem delu za plavalni pokal PZ Slovenije. Vsi nastopajoči so pokazali izredno pripravljenost, saj so dosegali v vseh disciplinah skoraj najboljše letošnje zimske rezultate. Pri moških je bil najuspešnejši Kranjčan Borut Petrič, ki je zmagal v enajstih nastopih, na 200 m hrbtno pa je postavil tudi nov slovenski rekord. Pri ženskah je štiri naslove osvojila Barbara Štembergar iz Triglava. Barbara pa je v treh nastopih postavila tudi nove slovenske znamke. Je slovenska rekorderka na 200, 400 in 800 m kravi. Nasploh so največ pokazali kranjski plavalci, saj so pobrali večino prvih mest. Med novimi rekordi, državnimi in republiškimi, je prednjačila Vesna Praprotnik. Vesna je dosegla dve zmagi, postavila pa je en državni in pet republiških rekordov. Ima najboljšo znamko v državi za starejše pionirke in mlajše mladinke na 100 m delfin ter republiške na 200, 400 in 800 m kravi. V moštvenem delu so ponovno največ dobili Kranjčani, saj so premočno osvojili pokal. Dobro so se držali tudi plavalci in plavalke iz Raven ter Trbovelj. Vrstni red — moštveno: 1. Triglav 651, 2. Fužinar 502, 3. Rudar 340, 4. Ljubljana 264, 5. Branik 98, 6. Ilirija 90, 7. Velenje 43, 8. Neptun (Celje) 2. Rezultati - moški - 200 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 2:01,58, 2. Novak 2:02,70, 3. Agrež (oba Rudar) 2:05,34. 4. D. Petrič (Triglav) 2:07,13, 200 m prsno: 1. T.Rodič 2:34,97. 2. Pavliha (Branik) 2:37.25. 3. B. Petrič 2:38,25, 4. Globočnik (oba Triglav) 2:38,74, 100 m hrbtno: 1. B. Petrič (Triglav) 1:02,68, 2. Novak (Rudar) 1:02,82, 3. M. Kos (Fužinar) 1:03,27, 400 m mešano: 1. B. Petrič (Triglav) 4:52,68, 2. Novak (Rudar) 4:53,22, 3. Vočko (Fužinar) 4:57,63, 4. D. Petrič (Triglav) 5:02,63, 400 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 4:15,20, 2. Novak (Rudar) 4:15,35, 3. Vilar (Ljubljana) 4:25,25. 4. D. Petrič (Triglav) 4:25,53, 200 m hrbtno: 1. B. Petrič (Triglav) 2:12,43 (rekord SRS), 2. M. Kos (Fužinar) 2:13,35, 3. Novak (Rudar) 2:17,76. 100 m delfin: 1. B. Petrič (Triglav) 59,61, Šahovske novice ZELEZNIK VODI - Na kvalifikacijskem turinirju, ki ga igra 14 mojstrskih kandidatov in 10 prvokategornikov enkrat tedensko v Lescah, se šahisti potegujejo za sodelovanje na g«>renjskem prvenstvu. Kot gostje igrajo mojster Osterman in 11 igralcev z nižjim naslovom. Doslej so odigrali štiri kola, sicer pa bo obsegalo prvenstvo, ki ga sodi Majtan, 11 kol. Turnir ho predvidoma zaključen 16. februarja. Vrstni red: 1. Železnik 4, 2. Osterman 3.5, 3. in 4. Krcič in Hribar 3, 5. Krek 2,5 (1) itd. SEMINARJI - Šahovsko društvo Murka Lesce bo pripravilo med 12. in 19. februarjem v blejskem hotelu Golf seminarje za zvezne in r«'publiške šahovske sodnike. Prijave sprejemajo do 25. januarja na Šahovski zvezi Slovenije, Cankarjeva l/I, Ljubljana. ZMAGA HROVATA - Na novoletnem hitropoteznem šahovskem turnirju je nastopilo 42 šahistov, ki so bili razvrščeni v štiri predtekmovalne skupine. V prvi skupini je zmagal Hrovat, v drugi Petretič. V tretji Rcnko in v četrti Mujakič. Najbolj«-uvrščeni nižjekategorniki Hrovat, Dragan in Erzar ter mladinka Kasteličeva so prejeli posebne nagrade. Turnir sta pripravili šahovski društvi Murka in Radovljica. MOŠTVENO PRVENSTVO GORENJSKE — Na moštvenem prvenstvu G«ircnj-ske nastopa pet prvakov iz gorenjskih občin. V moštvu je šest članov, po dve članici in mladinca. Po tretjem kolu vodita šahovski sekciji Tomo Zupan iz. Kranja in Radovljice z 18 točkami, pred Tržičem 8,5. Svobodo Javornik 8 in Skofjo Loko 7.5. Zmagovalec bo zastopal Gorenjsko na kvalifikacijah za letošnjo slovensko šahovsko ligo. V IViovir Nad 1000 nogometašev Prvi zimski turnir v malem nogometu Kranj 79 ho presegel pričakovanja. Prijavilo sej«- kar 99 ekip, 13 v konkurenci veteranov, ostal«- pa v neomejeni starostni skupini. Izreden odmev te množičn«' rekreativne manifestacije j«' znova dokazal, da je nogomet izr«-dno priljubljen. Organizator, OZN Kranj, s«- je potrudil in propagiral dragoceno obliko rekreacije delovnih ljudi v zimskih mesecih. Tako so se prijavljale ekipe iz. Ljubljane. Kamnika, Pirnič in z vse Gorenjske. Iz Kranja je največ ekip iz Iskre — več kot 10. Delovni ljudje in občani so tor«-j potrdili d«>bro potez«) ONZ Kranj in Gorenjskega sejma. Čdeležba je presegla vsa ugibanja in na žrebanju, ki je bilo v nedeljo, so že izžrebali pare prvega kola. Turnir se bo začek v petek, 12. januarja, oh 15. uri v hali Gorenjskega sejma. V soboto in nedeljo bodo igrali od osme ure zjutraj do 21. ure zvečer. Nadaljevanj«' turnirja bo 18. januarja, finale pa ho predvidoma 22. januarja. Zmagovalce čakajo pokali, več «>d tega pa bo nedvomno p«>mc-nila zagrizenost bojev prek 1000 nogometašev iz 99 ekip, sklepanje novih prijatelj-st«-v pa je sploh temeljni cilj takih množičnih rekr«-ativnih tekmovanj. V petek se bodo pomerili: TERMITI : GRUPA TNT (15.00), ISKRA (nabava) : IHAN (15.45), ISKRA (Otoče) : Cl ŠIMIC (16.30), RCSKI CAR : MOŠNJE (17.15), PIRNIČE : FLA-MENGO (18.00), MLADINSKA KNJIGA : ŠTEPANJCI (18.45), KOKRICA : PLANIKA (19.30), ZVEZDA : LIRA-TAROR (20.15). PLAMEN : KOKRICA B (21.00). Vstopnine ni, vabljeni pa so vsi prijatelji športa, ki si želijo ogledati zanimive boj«-! m šimic 2. Vočko (Fužinar) 1:02,20, 3. Botteri (Ljubljana) 1:02,24, 100 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 55,72, 2. Novak (Rudar) 55,66, 3. D. Kos (Fužinar) 57,09, 100 m prsno: 1. B. Petrič (Triglav) 1:11,05. 2. Brlič (Branik) 1:12,30, 3. T.Rodič (Fužinar) 1:12,30, 200 m delfin: 1. B. Petrič (Triglav) 2:13,95, 2. Vočko (Fužinar) 2:18,04, 3. D. Petrič (Triglav) 2:23,98, 200 m mešano: 1. B. Petrič (Triglav) 2:17,34, 2. Vočko (Fužinar) 2:18,50, 3. Novak (Rudar) 2:19,28, 1500 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 16:28,07, 2. Novak (Rudar) 16:29,29, 3. D. Petrič (Triglav) 17:03,03; ženske - 200 m kravi: 1. Štembergar (Triglav) 2:15,73 (rekord SRS), 2. Krašovec (Ilirija) 2:17,52, 3. Merhar (Branik) 2:18,69, 4. Praprotnik (Triglav) 2:18,87 (rekord SRS za st. pionirke), 200 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 2:52,41, 2. Dvoršak 2:54,15, 3. Štembergar (obe Triglav) 2:55,28, 100 m hrbtno: 1. Blažič (Rudar) 1:12,98, 2. Cestnik (Fužinar) 1:13,22, 3. Štembergar (Triglav) 1:13,29, 400 m mešano: 1. Štembergar 5:24,28, 2. Praprotnik (obe Triglav) 5:29.48. 3. Blažič (Rudar) 5:36,67. 400 m kravi: 1. Štembergar 4:39,81 (rekord SRS), 2. Praprotnik (obe Triglav) 4:41,32 (rekord SRS za st. pionirke in ml. mladinke), 3. Krašovec (Ilirija) 4:47,65, 200 m hrbtno: 1. Blažič 2:33,24, 2. Kolenc (obe Rudar) 2:35,28, 4. Štembergar (Triglav) 2:37,66, 100 m delfin: 1. Praprotnik (Triglav) 1:09,64 (rekord SFRJ in SRS za st. pionirke in ml. mladinke), 2. Pisnik (Fužinar) 1:10,30. 3. Močnik (Ljubljana) 1:12,56, 100 m kravi: 1. Merhar (Branik) 1:03,18, 2. Pisnik 1:04,24, 3. Rodič (obe Fužinar) 1:04,34, 100 m prsno: 1. Rodič 1:19,57, 2. Brumen (obe Fužinar) 1:21,66, 3. Štembergar (Triglav) 1:21,97, 200 m delfin: 1. Praprotnik (Triglav) 2:34.36, 2. Močnik (Ljubljana) 2:39,56, 3. K. Berložnik (Triglav) 2:41,89, 200 m mešano: 1. Rodič (Fužinar) 2:32,74, 2. Štembergar 2:32,78, 3. Dvoršak 2:35,93, 4. Praprotnik (vse Triglav) 2:37,22, 800 m kravi: 1. Štembergar 9:31,12 (rekord SRS), 2. Praprotnik (obe Triglav) 9:32,80 (rekord SRS za st. pionirke in ml. mladinke), 3. Krašovec (Ilirija) 9:33,08. D Humer ZBOR KRANJSKIH ALPINISTOV - Pretekli teden so se v prostorih Planinskega društva Kranj zbrali člani alpinističnega odseka, ki je med najmnotičnejšimi v Sloveniji in med najuspešnejšimi po številu vzponov. Alpinisti, štirje med njimi so med udeleženci letošnje odprave na Mount Everest, se vključujejo v društvene akcije, za letos, ko slavi kranjsko društvo 80. obletnico delovanja, pa načrtujejo skupaj z Jezerjani samostojno alpinistično odpravo v Ande. (jk) — Foto: F. Perdan Alpinistične novice SLAB ZAČETEK ZIMSKE SEZONE Vsako leto so alpinisti zadnjih nekaj zim, koledarski začetek zime pričakali dobesedno v stenah. Letošnje vreme in razmere, ki vladajo v gorah, pa tega niso dovolile. Snega ni veliko, kar pa ga je, ga je veter nanesel izredno neenakomerno; stene so povsem zasnežene, povrhu pa še vreme ni najboljše. Kljub temu pa verjetno tudi letošnja zima ne bo minila brez velikih uspehov v težkih stenah, ki so zadnja leta postali pravilo. PREDLOGI DEŽUJEJO V času, ko se je porajala kategorizacija dosežkov v alpinizmu, so bili njeni ustvarjalci pogosto osamljeni, brez predlogov, ki bi bili še kako dobrodošli. Letos, ko mineva drugo leto, od kar je kategorizacija stopila v veljavo, so pričeli predlogi kar deževati. Vzrok temu je verjetno v tem, da so nepravilnosti, ki so nastale pri vrednotenju vrhunskih dosežkov, prizadele nekatere alpiniste, ki so se šele sedaj začeli zavedati vzrokov in posledic kategorizacije in so začeli o tem razmišljati. Predlogi so seveda še sedaj dobrodošli, kajti kriteriji se bodo korigirali. Člani AO Matica so npr. predlagali, naj bi bila minimalna višina smeri, ki pridejo v poštev za kategorizacijo 250 m, pogoji za dosego posameznih razredov pa naj bi bile le »točke«. Ome- jeno naj bi bilo tudi število vzponov, ki bi prišli v poštev (25), katere naj bi izmed svojih vzponov izbral vsak posameznik sam. PREGLED PRETEKLE SEZONE Na srečanju alpinistov Slovenije, ki je bilo v Ljubljani smo izvedeli nekaj zanimivih podatkov. 2 al so ti nepopolni, ker je poročila poslalo le 27 AO in AS od 45 registriranih. Teh 27 alpinističnih kolektivov je skupaj opravilo 10.931 vzponov, od tega 695 šeste težavnostne stopnje. Številčno najmočnejši je AO Kranj s 70 člani, največ vzponov ima AAO (870), največ vzponov na posameznika pa pride v Celju. Na smučarskem prvenstvu je bila prva Mojstrana, kateri sledi AO Jezersko, tretje pa so Jesenice. V letošnjem letu je bilo organiziranih 6 odprav v tuja gorstva. Komisija za odprave v tuja gorstva pa je poleg tega organizirala še zamenjavi s SZ in ZDA ter udeležbo na šampionatu v skalola-zenju. fi Ob koncu pa je udeležencem letošnjega leta spregovoril še predsednik PZS dr. Miha Potočnik in jim čestital za dosežene uspehe, ki zagotavljajo, da bo naš alpinizem še naprej ostal v svetovnem vrhu. Predsednik KA Tone Sazo-nov pa je podelil pohvale in priznanja za najboljše. A.Š. Tavčarjevo predavanje v Naklem Naklo — Podmladek Turističnega društva Naklo pripravlja v soboto, 20. januarja, ob 19. uri v dvorani doma družbenopolitičnih organizacij v Naklem jubilejno predavanje popotnika Staneta Tavčarja iz Kranja »Lepote slovenske zemlje v slikah in melodijah«. Skoraj vsa Slovenija in tudi izven njenih meja poznajo Staneta Tavčarja, popotnika, ki je s kolesom, mopedom ali peš vandral po Evropi, Aziji in Afriki. Za 20. obletnico teh popotovanj, ki jih je kot predavatelj približal tudi nam, pa je pripravil predavanje »Lepote slovenske zemlje v slikah in melodijah«. 435 velikih barvnih diapozitivov ob spremljavi glasbe prikazuje folklorne in pokrajinske motive Slovenije: kmečko oheet. razstavo cvetja, Arboretum v Volčjem potoku, narodne noše. Belo krajino, jur-jevanje. Primorje, Skofjo Loko z iz-seljeniškim piknikom. Prekmui je, naš gorski in alpski svet itd. Turistični podmladek v Naklem je prva tovrstna organizacija pri gorenjskih turističnih društvih. Mladi Naklanci so v kratkem času izvedli številne uspešne akcije in se izkazali na najrazličnejših tekmovanjih. Turistično društvo jim je preskrbelo posebne izkaznice, s katerimi se ponaša vedno več mladih v Naklem. Veseli so vsakega novega člana. Člani podmladka so uspešno pisali domače naloge na temo Kaj lahko pokažem turistu v svojem kraju. Vključili so se tudi v mladinski turistični kviz Gorenjske. Zmagali so Naklanci in prejeli prehodni pokal ter posebno priznanje. Samostojno so izvedli očiščevalne akcije, krajane pa s svojim delom redno obveščajo v krajevnem glasilu Naklanc. Pripravili so tudi potopisni predavanji Toma Križnarja Student gre okrog sveta. D.Papler ALPLES ŽELEZNIKI Še vedno prevladuje na trgu njihov sestavljivi program TRIGLAV — kot da je zlati ključ, ki jim je bil zanj podeljen pred leti, odprl vrata v svet in se zdaj sploh ne zapro več. Spet so pripravili dve novi varianti iz naslova TRIGLAV - natural, vendar tokrat z neprimerno boljšo površinsko obdelavo, ki odgovarja vsem testom in se eno varianto povrhu, z novimi barvnimi frontami, ki so jo razstavili pred kratkim v Zagrebu. Torej glavni program ALP-LESA je Se vedno sestavljivo pohištvo za vse bivalne prostore. Izdelujejo pa seveda tudi garniture in komadno pohištvo in iz tega programa pripravljajo nov program SAVA, ki je bil v novembru razstavljen v Beogradu in pri publiki in strokovnjakih lepo sprejet. Leseno tudi za vrt Iščejo pa novosti. Z vso vnemo. Svoje arhitekte so poslali ven: po Evropi in Ameriki. Da spoznajo, kaj je na njihovem področju novega, kaj išče praktičen in kaj razvajeni ameriški kupec. Kam se nagiba? Ugotovili so, da se spet porajajo želje po stari težki klasiki. In njihov TOZD Masovne predelave že izdeluje težke lesene karnise z lesenimi rinčki, kotne letve, zaporne elemente, nov program dekorativnih oblog za stene in strope itd. Vse gre za med! Domislica, na katero so posebno ponosni. strijo. Veliko inženirjev in tehnikov bodo rabili. Prodajati je treba pamet: v lesnem delu bodo širili inženiring, obstoječo proizvodnjo hočejo maksimalno avtomatizirati. Z avtomatizacijo so že začeli. Najnovejši dokaz za to je linija mehanske obdelave ploskovnih elementov, ki ima osnovne operacije formatni obrez po širini in dolžini z robnim furniranjem ali foliranjem, izdelavo izvrtin za spojno okovje z možnostjo profiliranja robov itd. Vsi deli linije so povezani med seboj s trakovi.. . Drag, a odličen stroj. Zaposluje pa le šest (6) ljudi! Naloga inženiringa bo ustreči vsaki kupčevi želji. Tu ima proizvodnja prednost pred trgovcem, kajti ona zna izdelati tudi po naročilu, če je treba. Popolna ponudba pa distribuira, kreditira, montira in servisira. Ni več fizičnega delavca Če bodo hoteli vse to uresničiti, bo treba najprej poskrbeti za kadre. Delavce je treba prilagajati novim tehničnim pridobitvam tovarne. Začeti pa že pri polkvalificiranih, kvalificiranih delavcih. »Vsi inženirji ti ne dajo nič, če nimaš pri stroju delavca, ki bo kos vsem tehničnim novostim. Danes delavec ni več fizični delavec, ampak delavec z glavo. Pri taki mehanizaciji in avtomatizaciji, kot jo ima danes pri nas moderna lesna indu- V novem salonu pohištva, ki bo odprt do 1. maja letos, se bodo zbirale tudi želje kupcev. je njihova nova vrtna garnitura. Danes je moderno naravno okolje: lesen plot, lesena ograja na balkonu, lesene obloge se izpod strehe spuščajo vse nižje in včasih oblečejo cele stene . . . Zato v vrt nikakor ne sodi plastificirana vrtna garnitura, temveč lesena. Seveda iz trdega lesa, da bo redno vzdrževana kljubovala vsem vremenskim neprilikam. ki jo bod 0 doletele. Gospodinja bo menjavala le prte in sedežne blazinice za udobje in jih pred dežjem pravočasno umaknila. Les je dobro impregniran, okovje površinsko obdelano, da ne zarjavi. Vzdrževanje pa je lahko. Iz izredno kvalitetnega lesa jih izdelujejo in zato se na prvi pogled zde drage. Vendar, če hočemo kvaliteto, in to ALPLES nudi, potem je treba poseči tudi globlje v žep. Sicer pa se kvaliteta vedno tudi obrestuje, tega pa le ne pozabiti! Pri fonskem pohištvu brez konkurence Zanimiva proizvodnja je njihovo Jonsko pohištvo. V Sloveniji so brez Konkurence. Ne da bi imeli monopol to ne. Prvi so ga prj na.s začeli izdelovati in ta dolgoletna tradicija jim daje možnosti hitrih tehničnih menjav pri zahtevni fonski tehniki Samo za GORENJE izdelajo 250.000 ohišij letno. Drugi večji odjemalec je ISKRA, po petnajstih letih pa so jih nehali delati za El Niš. Ni kapacitet Avtomatizacija, inženiring I delali »o generalni razvojni pro. I do leta 199(). Po letu 1981 se « io dejavnostjo ne bodo več širi-«'unajo pa na povečano kovin-st< -javnost, ki bo delala transport-ne lprave m stroje za lesno indu- strija, je potrebno le intelektualno delo. Zato je prav tu izobraževalni proces izrednega pomena. Številne mlade ljudi, ki prihajajo iz šole. je treba pravilno usmerjati v to, kar smo zanj predvideli, ker bodo delali na višjem nivoju. Stroj, ki stane milijardo, mora upravljati vsaj človek s srednjo izobrazbo!« poudarja direktor ALPLKSA Jože Demšar Novo samoupravno organiziranje in dobro gospodarjenje Z novim letom so pri ALPLESU pričeli delati po novi organizaciji: zakon o združenem delu jim je omogočil 6 TOZD. TOZD Sestavljivo pohištvo, TOZD Konsko in garnitur-no pohištvo. TOZD Masivne predelave, TOZD Kovinske predelave in energetika, TOZD Blagovni promet, TOZD Gostinstvo in Delovna skupnost skupnega pomena. Za največji organizacijski uspeh v letu 197H pa štejejo ureditev aktov; vse interne akte imajo usklajene z zakonom o združenem delu in med prvimi potrjeno zunanje trgovinsko registracijo po novem. So pa tudi rezultati gospodarjenja prav zavidanja vredni. V primerjavi z letom 1977 se je v letu 1978 fizični obseg proizvodnje dvignil za 36, prodaja za izvozv za 48('), celotni dohodek za 42 in dohodek za 52 odstotkov. Vse pod enakimi pogoji kot v letu 1977. Produktivne«! pa se je dvignila za 12 odstotkov. Za letošnje leto načrtujejo to povečanje za 15 odstotkov in izvoz bodo povečali za nadaljnjih 40 odstotkov! Razširili bodo svoje prodajne poti. našli nove kooperante Dobri stari TRIGLA V dobiva nove in nove variante Želimo odprt trg Kupcu svetovati, ga izobraževati Spomladi bo v sklopu tovarne odprt nov salon pohištva, kjer bo kupec lahko videl vse vrste pohištva v vseh direktnih variantah, postavljeno v pravo okolje. Ljudje iz inženiringa bodo svetovali, izobraževali: o vrstah lesa, o načinu čiščenja, o vzdrževanju. Danes ni dovolj, da opremo samo prodaš. Pohištvo je drago in kupec mora dobiti tiko, da bo zadovoljen. Če bo treba, mu bodo kak kos naredili tudi po želji. Saj danes človek raje počaka, le da imaš potem tako, kot si si želel. In pri ALPLESU obljubljajo, da bodo ustregli vsem željam, kar bo le v njihovi moči. Prav tu v salonu se bodo zbirale želje potrošnika, tu bodo dobili tudi povratno informacijo — izhajati je treba iz trga in vse reševati na nivoju, pravijo. Če bo treba, bodo drago pohištvo v bodoče tudi popravljali. Ne samo zamenjavali okovja, kot to delajo zdaj. Mogoče bo treba obnoviti površine. Čistila so danes pomembna stvar in ALPLES se že dogovarja s Fakulteto za kemijo, z laboratorijem Renolit in VVormse ter firmo ALKOR. ki se ukvarjajo s folijami, da bi jim dobavljala kvalitetna čistila za novo površinsko obdelavo. Veliko bodo vložili tudi v servis. Dober servis, dobra montaža je najboljša reklama za tovarno. Če je že drago pohištvo, ga je treba tudi kvalitetno montirati! Težko pa je dobiti kader za dobre serviserje. Pri ALPLESU so že začeli s to vzgojo in upajo, da jim bo uspelo. Za cel kraj en sam dimnik! Z ostalimi delovnimi organizacijami v dolini so se lotili rekonstrukcije toplarne. Združili so sredstva. S skupno toplarno se že ogrevajo v šoli, tovarna NIKO. bazen, del stanovanjskih blokov, blagovnica ABC tovarna Ratitovec in vse TOZD AI plesa. Po rekonstrukciji se bodo nanjo priključili tudi ostali — Iskra, del stanovanjskih blokov, počasi, tja do leta 1990 pa bo cel kraj imel en sam dimnik! Tako bo tovarna še tesneje povezana s krajem, s krajevno skupnost jo. Zaslužki dobri, a individualna gradnja ostaja le pri željah ... Zal je v Železnikih in okolici individualna gradnja še vedno zaprta Upajo, da se bo sprostila še prodno bi ljudje žareli odhajati. 500 let so se tu naseljevali in te tovarne so garant, da bodo tu tudi ostali, če bodo le imeli stanovanja. Od daleč prihajajo danes na delo, visoko s hribov: iz Davče, Petrovega brda, Sorice itd. Tovarna poskrbi tudi za pluženje, da delavci ob še hujšem sneženju lahko pridejo na delo. Zadovoljni so. Tudi osebni dohodek jf dober. Najvišji v naši lesni industriji. Primer: Novembra lani so izplačali poprečno Ob prazniku občine Škofja Loka kolektiv ALPLESA čestita vsem občanom, kupcem, kooperantom in se priporoča za sodelovanje tudi v bodoče. 6688 din na zaposlenega. In če bodo gospodarski kazalci tako ugodni kot doslej, oziroma kot načrtujejo, še višji, tudi OD ne bo manjši. Brez kooperantov danes ne gre Danes dobro gospodariš, če pridobiš čim več kooperantov. ALPLES ima v okviru SOZD GLG razvitih veliko kooperantov. Za LIKO Vrhnika dela ALPLES podboje za vrata. Tovarna obešalnikov HOJA Podpeč jim daje nosilne bukove elemente, LIGNOŠPER jim dobavlja furnir. ZLIT Tržič izdeluje zanje oblazinjeno pohištvo, za katerega so naredili načrte ALPLESOVI arhitekti itd. Dobra prodaja doma — izvoz po vsem svetu Želijo si odprt jugoslovanski trg, da bi jih v plasmajih nihče ne obremenjeval in želijo si še novih kooperantov. Svojo potniško mrežo imajo: komercialiste in potnike. Sodelujejo na vseh sejmih doma in posredno tudi zunaj. Izvažajo največ v ZDA; s firmo GERDAU so lani zaključili za 2 milijona dolarjev izvoza, za letos načrtujejo 3 milijone dolarjev. Največ gredo pohištva za muzikalije in kredence v kolonialnem stilu. Njihove izdelke poznajo tudi v Ara- biji, v Kuvvaitu, v Arabskih emira-tih. Svoj čas so delali veliko za Sovjetsko zvezo in Madžarsko. Na Madžarskem so tudi montirali sami! Zdaj je izvoz na vzhod malo pojenjal, se zde predragi. Pripravljajo pa se spet na velik izvoz v Nemčijo. Težave so edinole z uvozom. Te zapore ne bi smelo biti, saj če ne bo uvoza, tudi izvoza ne bo. Kar za svojo reprodukcijo potrebuješ, pa£ moraš dobiti. Upajo le, da ne bo to leto tako hudo. Tudi v bodoče uspešni Veliko delo stoji pred tem 870-Član-skim kolektivom v ALPLESU v letošnjem letu. Najprej bo treba utrditi novo organizacijo, aktivirati linijo oplemenitenja iveric v tovarni pohištva, izpolniti vse plane, tehnološko dopolniti posamezne linije, zgraditi toplarno, razširiti proizvodno in prodajno kooperacijo, p0_ speševati izobraževanje, kulturo in športno kreativnost, izboljšati koordinacijo med TOZD ter poglabljati samoupravne odnose znotraj delovne organizacije in v okviru krajevnih skupnosti. Plan za leto 1979 nakazuje tudi povečano stanovanjsko gradnjo, nadaljnja vlaganja v okviru krajevne skupnosti, tvorno sodelovanje v okviru SOZD in še večjo povezanost z gozdarstvom. In skoraj nobenega dvoma ni, da bi ne uspeli! Os Nova vrtna garnitura iz kvalitetnega trdega lesa se bo lepo podala v naravno okolje Del nove avtomatske linije za mehansko obdelavo ploskovnih elementov — strojtki ne zahteva več fizičnega delavca, ampak strojnika. MODNA KONFEKCIJA »KROJ« ŠKOFJA LOKA KVALITETA POROK ZA USPEH Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim sodelavcem čestita ob občinskem prazniku Škofje Loke in jim želi veliko uspeha LOKAINVEST IškofjTTokaI LOKAINVEST Vsem občanom čestitamo za praznik občine Škofja Loka 9. januar — PRAZNIK OBČINE ŠKOFJA LOKA Kemična čistilnica in pralnica ><3i6tca« Skorja Loka p. o. Spodnji trg 27 Dejavnosti: kemično čiščenje vseh vrst oblačil, usnja, velur, tepihov in talnih oblog, pranje in likanje perila. Poslovalnice: ŠKOFJA LOKA: KRANJ: KOKRICA: ŠENČUR: MEDVODE: LJUBLJANA: Mestni trg 1, tel. (064) 61-746 Spodnji trg 12, tel. (064) 60-317 Koroška 37, tel. (064) 21-508 Huje 33, Kranj Cesta na Rupo 13, tel. (064) 24-325 Pajerjeva 2, tel. (064) 41-087 Medvode št. 47, tel. (061) 71-110 Titova 93, tel. (061) 315-056 Moše Pijade 8, tel. (061) 317-100 Rožna ulica 37, tel. (061) 24-463 Rimska cesta 11, tel. (061) 22-532 Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke in želimo srečno novo leto 1979 Del drsnega tira z elevatorjem za nakladanje in razkladanje avtomobilov /K Avtokovinar iA) Škofja Loka ^ % ti Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke. Za občinski praznik vam iskreno čestitamo in vabimo, da obiščete prodajalne Kokra, Kranj: Metka, Škofja Loka Zala, Gorenja vas Slon, Žiri Novost, Žiri Zirovka, Žiri VjoUajol ZA OBČINSKI PRAZNIK SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA čestita vsem občanom Škofje Loke delovna skupnost Trgovskega podjetja nama Ljubljana i l i še posebej pa kolektiv TOZD VELEBLAGOVNICE nama Škofja Loka f PREDILNICA Škofja Loka C Vsem občanom in sodelavcem občine Škofja Loka čestitamo za občinski praznik in v novem letu želimo veliko delovnih uspehov. 9. januar PRAZNIK OBČINE ŠKOFJA LOKA 1 instalacije ŠKOFJA LOKA Projektiva, proizvodnja, montaža Čestita ob občinskem prazniku vsem občanom in vsem poslovnim prijateljem MIKA LJUBLJANA n. sol. o TOZD Proizvodnja Škofja Loka, o. sub. o. 64220 Škofja Loka, Trata 32 I 0§ ^3 nO<°^ rV\es° **V HO«** t* \0 1/se/r? delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kupcem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke in želimo mnogo delovnih uspehov v novem letu 1979 proizvodno trgovsko in »jostmsko pod|et|f LOKA Škofja loka TOZD PRODAJA NA DEBELO škofja Loka, Kidričeva c. 54 TOZD PRODAJA NA DROBNO Škofja Loka, Kidričeva c. 54 A TOZD JELEN-GOSTINSTVO Kranj, Ljubljanska c. 1 A TOZD PEKS-PROIZVODNJA Škofja Loka, Kidričeva c. 53 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Škofja Loka, Kidričeva c. 53 VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU Ob občinskem prazniku Škofje Loke čestitamo vsem občanom loške tovarne hladilnikov Škofja Loka tth čas kolin — čas zamrzovalne skrinje r piccadilly piccadiily piccadilly piccadilly piccadilly piccadilly piccadilh — piccadilh —piccadilh — piccadih — piccadilh' — piccadiUy Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka pivcaduh —piccadilh — piccadilly — 'piccadilh —piccadilh — piccadilh priporoča svoje izdelke in čestita vsem poslovnim sodelavcem ter občanom za občinski praznik Škofje Loke r 7nik <^čin€ Š^aLOk: ČESTITKE Živila Kranj iS KRENE Veletrgovina Živila Kranj Kolektiv Čevljarna Ratitovec Železniki izdeluje kvalitetno moško in otroško obutev Ob 40-letnici obstoja se pridružuje čestitkam delovnih ljudi občine Škofja Loka za občinski praznik. Cenjenim potrošnikom pa priporoča svoje kvalitetne proizvode. Obrtnik Škofja Loka, Blaževa ulica 3 nudi vse vrste storitev, gradbeno obrtnih storitev s strokovnimi nasveti v svojih obratih mizarstvo parketarstvo polaganje vseh vrst plastičnih podov keramičarstvo steklarstvo trgovino na drobno za gradbeni material trajnejše poslovno tehnično sodelovanje z obrtniki — kooperacija Kolektiv podjetja čestita občanom za občinski praznik Škofje Loke ODEJA Tovarna prešitih odej Škofja Loka, Kidričeva 80 vam priporoča bogat izbor najkvalitetnejših prešitih odej, okrasnih posteljnih pregrinjal, nadvložkov za ležišča, vzglavnikov in spalnih vreč \ Ob občinskem prazniku Škofje Loke česti-J tamo vsem naših poslovnim prijateljem, občanom in družbenopolitičnim organiza- _] cijam ter jim želimo obilo uspehov pri _y nadaljnjem delu. Mizarsko podjetje Žiri Vsem občanom na območju občine Škofja Loka čestita za občinski praznik I I I izdeluje: vse vrste stavbnega pohištva opremo za poslovne lokale po načrtih in standardno solidna izdelava — garancija Industrija naravnega kamna HM Marmor Hotavlje Gorenja vas nad Škofjo Loko Pridobiva in obdeluje — naravni hotaveljski marmor _ naravni kamen LEHNJAK JEZERSKO _ naravne jugoslovanske in uvožene marmorje Izdelujemo kvalitetne breton plošče Delovni kolektiv čestita cenjenim kupcem in občanom za občinski praznik občine Škofja Loka. Vse naše izdelke — stopnice, okenske police, tlake, obloge fasad, profilne izdelke in drugo tudi montiramo. Naši izdelki iz marmorja in lehnjaka so zelo cenjeni doma in v tujini. OZD SLIKOPLESKARSTVO Škofja Loka SLIKOPLESKARSTVO škofja loka izvaja ysa giikopleskarska dela vsem občanom občine Škofja Loka čestita za občinski praznik in jim želi veliko delovnih uspehov. kmetijsko gozdarska zadruga SORA žiri Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke in srečno novo leto 1979. r • Gimnazija Škofja Loka • Poklicna lesna dola Škofja Loka usposablja široke in ozke profile poklicev delavcev za lesarstvo • Čevljarski šolski center Žiri usposablja široke in ozke poklice čevljarjev • Šolski center za kovinsko in avtomehansko stroko usposablja široke profile avtomeha-nikov, kovinarjev in strokovnjake hladilne tehnike. mi usraTrinasfl ŽELEZNIKI PODJETJE PRECIZNE MEHANIKE Izdeluje: posebej priporoča avtomatske precizne in analitske tehtnice, ki jih proizvaja v kooperaciji s priznano zahodnonem-ško firmo Sauter, laboratorijske centrifuge, mehanske in magnetne mešalce, precizne in analitske tehtnice, centrifuge za določevanje maščobe v mleku in mlečnih izdelkov in šolska šestila. Podjetje opravlja servisna popravila navedenih izdelkov. Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ter želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Škofja Loka. kovinarsko podjetje Železniki vam nudi: vse vrste mahanizmov za registratorje, brzo- . veze za mape, papirne sponke in risalne žebljičke, palične sponke za pisarne, lesno, tapetniško, obutveno in druge industrije ter termično obdelanih trakov, vsi izdelki podjetja »NIKO« so prvovrstne kakovosti, priznani na domačem in tujem trgu. Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Stara Loka 31, Škofja Loka — usposablja, priučuje slepe in slabovidne osebe — zaposluje slepe in slabovidne v kovinski, mizarski, pletarski in ščetarski delavnici — daje celotno oskrbo in varstvo slepim in slabovidnim osebam. Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestita za občinski praznik Škofje Loke etiketa žiri PROIZVAJA Za vse artikle iz našega programa vam zagotavljamo kvalitetno kreacijo, izvedbo in dobavo. — kartonske etikete v rolah s strojnim dotiskavanjem — etikete na traku — samolepilne etikete reklamne ter jubilejne embleme, nalepke in zastavice etiketa žiri Vsem prebivalcem škofjeloške občine, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke ALPETOUR škofja loka titov trg 4/b združene delovne organizacije za transport, turizem in proizvodnjo z n sub o telefon (064) 61961 Čestita vsem občanom občine Škofja Loka za občinski praznik in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov. Obrtno podjetje DOM-OPREMA ŽELEZNIKI - tel. 67094 izdeluje kvalitetno najrazličnejše mizarske izdelke po želji naročnikov. Dela se izvajajo po prinesenih ali lastnih načrtih. Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke. GRADIŠ Škofja Loka Vsem občanom, organizacijam združenega dela in poslovnim sodelavcem čestita za praznik občine Škofja Loka ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA KOŽA Koteks tobus In zbiralnice kmetijskih zadrug J SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Remont Kranj obvešča vse cenjene stranke, da smo se preselili v nove prostore v Komunalno cono na Primskovem. Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje Gorenjska oblačila Kranj Delovna skupnost skupnih služb, Cesta JLA 24/a Kranj Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna področja: 1 4 VRATARJE -TELEFONISTE 2. POMOŽNEGA DELAVCA 3. KOMISIONARJA V SKLADIŠČU GOTOVIH IZDELKOV Pogoji: pod 1.: poklicna izobrazba primerne moralnopoli-tične lastnosti. Kandidati bodo morali uspešno opraviti preskus znanja, poskusno delo 3 mesece, pod 2.: dokončana osnovna Sola, poskusno delo 2 meseca pod 3.: poklicna izobrazba trgovske ali konfekcijske stroke, poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj svoje prijave poSljejo na splošno-kadrovsko službo, Cesta JLA 24/a, Kranj, V 15 dneh od dneva razpisa. Kandidati bodo o sklepu odbora za medsebojna razmerja obveščeni pismeno v 5 dneh. m \ 1 t INO «OL IZDELKOV | : sukno : ; zapuže i Pogoji: Sukno Industrija volnenih izdelkov z n. sol. o. Zapuže razpisuje naslednja prosta dela in naloge: Delovna skupnost skupnih služb VODENJE NABAVNEGA SEKTORJA — višja sola ekonomsko ali tekstilne smeri, — znanje enega tujega jezika (antrleški ali nemški) — 3 leta delovnih izkušenj na področju nabave. Imenovani kandidat bo za razpisana dela in naloge imenovan za dobo 4 let. RAZVAŽANJE IN DOSTAVA BLAGA S KOMBIJEM Pogoj: — šoferski izj)it H kategorije TOZD Tekstilna tovarna Zapuže VODENJE OBRATA VZDRŽEVANJA IN ENERGIJE Pogoji: — srednješolska izobrazba ustrezne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja. Prijave poslati na naslov: SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže, kadrovski sektor, do 30. januarja 1979. Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh. Komisija za delovna razmerja Osnovne šole JANKO IN STANKO MLAKAR ŠENČUR razpisuje proste delovne naloge in opravila 1. računovodje šole Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima srednjo ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, 2. da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na tem področju dela. Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusna doba je tri mesece. Prijavo pošljite na zgornji naslov v 15 dneh od dneva objave z ustreznimi dokazili. A Odbor za delovna razmerja Cestnega podjetja v Kranju objavlja dela in naloge 1 PROJEKTANTA 2 PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ZA INVESTICIJSKA DELA 3 TEHNOLOŠKA PRIPRAVA DEL 4 VODJE KOVINSKE DELAVNICE 5 2 KV AVTOMEHANIKOV Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1.: — diplomirani gradbeni inženir, — strokovni izpit, — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj; Pod 2.: — gradbeni inženir, — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj; Pod 3.: — gradbeni tehnik, — strokovni izpit, — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj; Pod 4.: — strojni tehnik, — izpit iz varstva pri delu, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; Pod 5.: — avtomehanik, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 14 dneh po objavi v kadrovsko službo podjetja. Kmetijsko živilski kombinat Kranj V Kranju, C. JLA 2 — z n. sol. o. TOZD Tovarna olja Oljarica Britof objavlja na podlagi sklepa Komisije za medsebojna razmerja prosta dela oziroma naloge OPRAVLJANJE DEL NA TRANSPORTU (2 delavca) za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece Posebni pogoji: — PK transportni delavec ali NK delavec z odsluženim vojaškim rokom Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh od objave. LIP lesna industrija, n. sol. o. Bled TOZD lesna predelava Tomaž Godec, n. sol. o. Bohinjska Bistrica V razpisu prostih del in nalog direktorja TO za TOZD Tomaž Godec, n. sol. o. Bohinjska Bistrica, objavljenem v Glasu dne 29. 12. 1978, je v drugi točki razpisnih pogojev nastala napaka in se 2. točka pravilno glasi: — da ima visoko šolsko izobrazbo lesne, gozdarske, ekonomske ali organizacijske smeri s tremi leti delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v lesni industriji ali višjo šolsko izobrazbo lesne, ekonomske ali druge ustrezne smeri s 5 leti delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v lesni industriji. Komisija za delovna razmerja Psihiatrične bolnice Begunje na Gorenjskem objavlja prosta dela in naloge 4 STREŽNIKOV (STREŽNIC) za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — osnovna šola, - starost 18 let, Vloge naj kandidati naslovijo na naslov: Kadrovska služba Psihiatrične bolnice Begunje v 15 dneh po objavi. Krajevna skupnost Poljane nad Škofjo Loko razpisuje s 1. marcem 1979 prosto delovno mesto tajnika — tajnice KS Pismene prijave s kratkim življenjepisom pošljite do 20. januarja 1979. Pogoji: — kandidat naj ima dokončano administrativno šolo z nekaj let prakse na ustreznem delovnem mestu. Prednost imajo kandidati s stanovanjem v Poljanah, oziroma v bližnji okolici. MALI OGLASI PRODAM Ugodno prodam KOKOSI. Zadra-ga 18, Duplje 9606 Prodam PRAŠIČE. Polica 1, Naklo 16 Prodam VOLČJAK A, starega 5 mesecev. Naslov v oglasnem oddelku. 38 Prodam 40 kg težke prašičke. Pra-protna polica 4, Cerklje 92 Prodam črnobel TELEVIZOR Iskra, star 3 leta. Peric, Planina 38, Kranj, tel. 24-561 93 Prodam KRAVO, brejo sedem mesecev in garažna VRATA. Čebulj, Suhadole 8, Komenda 94 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Brnik 46, Cerklje 95 Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg. Zadraga 6 96 Prodam MAGNETOFON (4-stez-ni), grundig TK 248 hi-fi, stereo MAGNETOFON, Philips 4302 avto-matik in starejši GRAMOFON. Gre-gorič, Gubčeva 6, Kranj — Planina 97 Prodam KRAVO. Cvenkelj Pavel, Brezje 43 98 Prodam PRAŠIČA za zakol. Škofjeloška 30, Kranj 99 Prodam URO za merjenje nočnega in dnevnega toka z garancijo. Eterovič, Benedikova 26, Kranj 100 Ugodno prodam SPALNICO in globok športni VOZIČEK z avtose-dežem. Informacije od 19. do 20. ure na tel.25-193 101 Prodam AVTORADIO znamke Grundig. Mravlje, Govjek 2, Spodnja Idrija 102 Prodam domačega PRAŠIČA, težkega 140 kg. Pivk, Gabrk 3, Škofja Loka 103 Prodam tri KRAVE v devetem mesecu brejosti. Smokuč 23, Žirovnica 104 Prodam universalno STRUŽNICO »Maximet« V 10 P, malo rabljeno. Jereb Franc, Podjelovo brdo 19, Sovodenj 105 Prodam PRAŠIČA za zakol. Selo 14. Žirovnica 106 kupim; Kupim okrogel LES za ostrešje. Dine Loparnik, Pot na Jošta 51, Kranj 116 Kupim TRAKTOR, 15 KM s hidravliko in priključki ter ZAGO »kontraštilerco«. Edo Rostohar. Rožna 48, Blanca 117 Kupim suhe macesnove DESKE, debeline 80, 50, 30, 25 mm. Trček Jože, Nova vas 92, Ziri 73 Kupim brejo SVINJO. Kunšič, Perniki 4, Zg. Gorje 11^ iVOZILA Prodam LADO special, staro dve leti. Ogled možen v torek in četrtek popoldan. K u ratova 42. Kokrica 129 Kupim LADOSL, tudi karamboli-rano, staro do 5 let. Naslov v oglasnem oddelku 58 Prodam SIMCO 1000 special, letnik 1971 Gorjam Anton. Voglje 43, tel. 49-071 60 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971, v voznem stanju, za 13.000 din. Cankarjeva 2, Tržič. tel. 50-301 107 — Izdaja CP (Jlas, Kranj, Tlita Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk K run j., tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: Klavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860. malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarjev. — Oproftće-no prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 /72. Prodam FIAT 750, letnik 1970, po zelo ugodni ceni. Dvorje 44, Cerklje 108 Prodam PRIKOLICO za avto, nosilnost H0O kg. Zadružna 8, Kranj 109 Prodam R-5TL, letnik 1975, oranžne barve, odlično ohranjen, ga-ražiran, za K) milijonov. Kocjan Milan, Zg. Jezersko 106/b 110 Poceni prodam R-16, letnik 1966, 15.000 km po genera'ni. Potreben manjšega popravila. Jesenovec Drago, Novi svet 15, Škofja Loka 111 Prodam VVARTBURG, letnik 1968, dobro ohranjen. Golobic, Novi svet 6, Škofja Loka, tel. 60-693 popoldan 112 Prodam RENAULT 8 v nevoznem stanju, registriran. Škofjeloška 3, Kranj 113 Prodam avto FORD TAUNUS 17-M v voznem stanju. Štilec, Dra-gočajna 4, Smlednik 114 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVA 750, letnik 1973. Pogačar Jože, Sp. Gorje 43 115 ^STANOVANJA! Miren fant išče sobo v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe pod »Pošten« 119 Uslužbenec srednjih let, Slovenec, išče GARSONJERO ali SOBO v Kranju. Cenjene podnube pod »Dober plačnik« 120 Mlada zakonca iščeta ENOSOB-NO STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Cvetkov Radoslav, Jenkova 8, Kranj 121 POSESTI= GOSPODARSKO POSLOPJE za preureditev v delavnico, tudi v slabem stanju, kupim v bližini Kranja. Ponudbe pod »Za obrt« l27 Na osnovi sklepa 11. seje zbora delavcev delovna skupnost centra služb SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKA objavlja proste delovne naloge ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA v enoti skupnih služb Pogoji: — 4-letna administrativna šola, — znanje strojepisja in stenografije, — vsaj eno leto delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek v skladu s pravilnikom, stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: Center služb SIS občine Šk. Loka, Spodnji trg 40, Škofja Loka. dežurni veterinarji DEŽURNI VETERINARJI OD 12. JANUARJA 1979 DO 19. JANUARJA 1979 TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 Rudež Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, telefon 23-055 za občino Kranj Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 Oblak Marko, dipl. vet., Šk. Loka, Novi svet 10, telefon 60-577 ali 44-518 za občino Škofja Loka Plestenjak Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske Komisija za delovna razmerja pri osnovni šoli Josip Broz-Tito Predoslje % razglaša prosta dela in naloge računovodje šole za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Za opravljanje del in nalog je potrebna dokončana srednja ali višja šola ekonomske smeri in dve leti prakse. Nastop dela takoj. Rok za prijave 15 dni po objavi. ZAPOSLITVE; Honorarno delo nudim tistemu, ki mi v Kranju ali okolici odstopi manjšo delavnico za mirno obrt. Ponudbe pod »Zaslužek« 89 ELEKTRIKARJA ali KOVINARJA za posebna maloserijska dela sprejmem. OD po dogovoru. Peter A vbelj, Kajuhova 23, Bled 90 Zaposlim pomočnika KLEPARJA ali delavca za priučiteV. Bohinc Janez, Radovljica, Šercerjeva 1 123 Takoj zaposlim delavca za delo na stružnih avtomatih. OD po dogovoru. Jenko, Šenčur, Kuraltova 2 124 Zaposlimo kvalificirano PREŠI-VALKO. Nudimo možnost priučit-ve, osnove strojnega šivanja zaželene. OD po sindikalni listi. Usnjena galanterija, Kranj, Kebetova 11 125 HIŠNI SVET C. JLA 6 (nebotičnik), zaposli SNAŽILKO za 20 ur tedensko. Informacije tel.: 23-233, vsak dan od 12. do 14. ure. 126 Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. KRANJ, Moše Pijadeja 1 objavlja prosta dela in naloge za TOZD BLAGOVNI PROMET 1. 1 delavec v skladišču materiala Pogoj: — končana osnovna šola, odslužen vojaški rok. Delo je enoizmensko in .se združuje za nedoločen delovni čas. in za TOZD TISK 1. 1 delavec za negovanje strojev — nočno delo Pogoj: — končana osnovna šola, odslužen vojaški rok. Delo je samo v nočnem času in se združuje za nedoločen delovni čas. 2. 1 delavec v proizvodnji Pogoj: — končana osnovna šola, odslužen vojaški rok. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen delovni čas. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj, Moše Pijadeja 1, 15 dni po objavi. Za vsa dela velja 3-me-sečno poskusno delo. jO B VESTI LA! Če želite imeti hitro popravljen PRALNI STROJ, se oglasite. Pegan Ljubo, Zupanova 5, Šenčur 128 OSTALO Prvega januarja zvečer je bil povožen v Kranju na Cesti Staneta Žagarja, nasproti bencinske črpalke, lovski pes Break — jazbečar, star pet mesecev, rjave barve. Kdor je psa odpeljal ali kaj ve o njem, prosimo, naj sporoči na tel. 26-777 122 Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge voznika tovornjaka — šoferja Pogoj: — končana šola za šoferje in eno leto delovnih izkušenj pri vožnji tovornjaka. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti dostaviti tajništvu Kmetijske zadruge Škofja Loka v 15 dneh po objavi. OBLETNICA . i Ob boleči izgubi naše drage tete in sestre MARIJE KRČEVE roj. Šenk se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Žgajnarju za zdravljenje, g. župniku in organizaciji ZB Jezersko za poklonjeni venec. Iskrena hvala vsem sosedom za nesebično pomor ter cvetje. Žalujoči vsi njeni! Jezersko, 4. januarja 1979 ZAHVALA Ob prerani smrti drage sestre MARIJE MOHORIČEVE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sto se od nje poslovili. Hvala dobrim sosedom za njihovo nesebično pomoč. g. Župniku za duhovno tolažbo, dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, sodelavcem Mladi rod za darovano cvetje. Hvala vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: bratje Janko. Vinko in Albin z družinami Njivica, 29. decembra 1978 Traktorji 4006 in 7206 in 70 KM Močni traktorji z velikim učinkom in malo porabo goriva po licenci DEUTZ. Motorje zračno hlajen, z dolgo življenjsko dobo. Enostavno vzdrževanje in vsestranska uporabnost. Rezervni deli in servis gžahnaa tj sanci gaaar/ii groga ■m laaa 33339 zagarantirani. Prodaja: Agrotehnika Ljubljana, Titova 38 s prodajnimi mesti še v: Celju, Mariboru, M. Soboti, Lendavi, Škofji Loki, Poreču, Žminju in Buzetu. TRGOVSKO PROIZVODNA IN SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA agrotehnika JU = LJUBLJANA o- »• ■_ KUPON S tem odrezkom kupona zahtevajte prospektni material in cene od prodajalca v navedenih krajih. Ime in priimek...................................................................... Ulica, št.: ............................................................................ Št. pošte, pošta: ...........,...................................................... Žito Ljubljana, n. sol. o. TOZD Gorenjka, n. sub. o. tovarna čokolade Lesce, Alpska 45 komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 2 DELAVCEV -ČUVAJEV Pogoj za sprejem: — KV delavec Rok za prijave je 15 dni od dneva objave. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti Carinarnice Jesenice razpisuje dela in naloge za uvozno in izvozno carinjenje in vodenje izmen na mejnih prehodih Pogoji: — dokončana višja šola ekoi i mske, pravne ali tehnične smeri, — v poštev pridejo samo moški kandidati, ki imajo odslužen vojaški rok, — kandidati morajo biti mlajši od 30 let, — kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v Odloku o posebnih pogojih za sprejem v carinsko službo (Uradni list SFRJ št. 64/74 od 13, 12. 1974). Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje razpisa, bodo pred sprejemom testirani. Stroške prihoda na testiranje nosijo kandidati. Prošnje z obširnim življenjepisom, kolkovane z 2 din državne takse, pošljite ali osebno oddajte v Odseku za splošne zadeve Carinarnice Jesenice, 64270 Jesenice, Ulica maršala Tita št. 37. Razpis je odprt 15 dni od dneva zadnje objave. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat Skorja Loka vabi k sodelovanju za opravljanje prostih delovnih nalog: 1. ORGANIZIRANJE IN VODENJE PRIMARNE PREDELAVE LESA Pogoji: — visoka ali višja šola lesarske ali gozdarske smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece 2. ZAHTEVNA KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA Pogoji: — poklicna šola kovinske stroke — 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo traja 1 mesec 3. ČIŠČENJE PREBIVALNIH PROSTOROV Pogoji: — osemletka Poskusno delo traja 1 mesec Za vse zgoraj navedene proste delovne naloge se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: GRADIŠ TOZD LIO Skorja Loka, Kidričeva c. 56 i INEX adrla aviopromet ^jj ljubi jana Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. v sektorju tehničnega vzdrževanja letal VODJE TEHNIČNE OPERATIVE na Brniku 2. v oddelku za oskrbo potnikov SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA za oskrbo potnikov Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. — visoka izobrazba strojnotehnične ali letalskotehnične smeri, — štiri oziroma pet let delovnih izkušenj v letalstvu, — organizacijske sposobnosti, — znanje angleškega jezika, — dovoljenje zveznega komiteja za promet in zveze za delo kontrolorja III. razreda, komunikacijske sposobnosti. 2. — višja izobrazba ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri, — tri leta ustreznih delovnih izkušenj, — aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje enega od ostalih tujih jezikov, — organizacijske sposobnosti. Kandidati naj vlože pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov INEX ADRIA Aviopromet Titova 48, Ljubljana. Podrobnejše informacije lahko dobe kandidati po telefonu 064-23-647. OBLETNICA 10. januarja bo minilo dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric ANDREJ ERŽEN iz Nove Oselice — poštar Andrej, le kdo od nas bi lahko pozabil tvoj vedno nasmejani obraz, tvoj humor. Hi/ si vedno eden tistih, ki si razume/ vse, od tebe nikoli ni bilo slišati besede ne morem, nimam časa. Bil si človek in prijatelj v pravem pome nu besede. Pogrešali te bomo; ne samo pogrešali, ampak sploh si ne moremo predstavljati, da te ne bo več med nami. Žalujoči: mati Ana, brat in sestre Nova Oselica, 9. januarja 1979 Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj razpisuje prosto delovno mesto Davčni inšpektor v davčni upravi Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske ali upravne smeri, — dve leti delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo, — moralno politična neoporečnost. Za razpisano delovno mesto je delovno razmerje za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Istočasno preklicujemo objavo prostega delovnega mesta pisarniške moči — strojepisca v oddelku za ljudsko obrambo, ki je bilo objavljeno v Glasu dne 5/1-1979, ker je prišlo do tehnične napake. PREDDVOR — Nizke temperature v zadnjih dneh so prekrile z ledom marsikatero vodno gladino. Tudi jezero Črnava ob hotelu Bor v Preddvoru je zamrznilo. Led je že toliko debel, daje na njem možno varno drsati. Tako je minulo nedeljo lepo vreme zvabilo Številne občane v Preddvor. Mnogi obiskovalci so pohiteli na ledeno ploskev, kjer so se lahko do dobrega natelovadili in naužili svežega zraka. Poudariti pa je treba, da so delavci hotela Bor poskrbeli tudi za razvedrilo in okrep-čilo gostov. Tisti, ki so bolj vešči drsanja, so lahko celo zaplesali ob glasbi iz zvočnikov, vsi obiskovalci pa so se lahko ogreli ob toplih pijačah, ki so jih zunaj stregli natakarji. Če bo hladno vreme trajalo še naprej, bo zamrznjeno jezero v Preddvoru prav gotovo privabilo še več ljubiteljev drsanja. (S) — Foto: F. Perdan o značilno podobo otočka sredi jezera in gradom, ki se privlačen tudi pozimi. Zdaj se gostom razen umetnega drsališča ponuja še jezerska ledena ploskev, ki bo kmalu, če bo mraz le držal, privabila najbolj vnete drsalce in sprehajalce. (H. J.) — Foto: F. Perdan Neprimerna hitrost Neprimerna hitrost voznika -Jožeta Novaka iz Radovljice je n'. januarja povzročila nesrečo na avtobusnem postajališču na Črnivcu. Omenjeni je vozil v smeri Poaavca mimo postaje, ko je izza stoječega avtobusa stopil na cesto Jože Man-keč. Voznik ga je zbil po cestišču, pri čemer je pešec dobil lažje telesne poškodbe. Vinjeni pešec povzročil nesrečo Voznik osebnega avtomobila Marjan Benet s Podkorena je 6. januarja vozil iz Kranjske gore v Podkoren. Pri hiši številka 2 je opazil vinjenega pešca Janeza Gregorja, ki je hodil DEŽURNI NOVINAR: 21-860, LJUBLJANA - Tu je bila včeraj 3. redna seja centralnega komiteja ZK Slovenije, na kateri .se razpravljali o aktualnih vprašanjih delovanja, organiziranosti in razvoja Zveze komunistov. RUŠE — Rusani so te dni svečano proslavili svoj krajevni praznik, ki ga imajo 8. januarja v spomin na zadnji dan bitke Pohorskega bataljona. Včeraj so s številnimi gosti obiskali Osan-karico in Tri žeblje. TEHERAN - V Iranu je bila včeraj splošna stavka, ki jo je sklical verski poglavar Humeini. Na glavnih ulicah in cestah so bile kolone demonstrantov; ocenjujejo, da jih j«' bilo več kot 50.000. Nadzorovali so jih vojaki, vendar pa do spopadov ni prišlo. Prava zmeda je tudi na iranskih naftnih poljih, kjer je proizvodnja padla na 50.000 .sodčkov surove nafte. V Iranu z zanimanjem pričakujejo nadaljnji razplet dogodkov, sti zaradi napovedanega odhoda saha Pahlavija na daljši oddih. V Shirazu so danes ukinili izredno stanje, kar pomeni prvi korak k demokrntičnejšim odnosom. SNKC! IN VREME - Na Krvavcu je okoli KO centimetrov snega, vse naprave obratujejo, na Veliki planini 2fl centimetrov, nihalka in sedeznica delujeta, na Soriški planini 70 centimetrov, vlečnica dela. na Zatrniku .tO centimetrov, na Pokljuki 50 centimetrov, na Voglu 120 centimetrov, na Kobli 20 do 15, v Kranjski gori 10 do HO centimetrov, naprave povsod obratujejo. Za danes ho od zahoda napovedane zmerne pooblačitve, najvišje dnevne temperature pa se bodo gibale med 2. in .'i. stopinjo pod ničlo. II ) j po levi strani ceste. Nameraval se mu je izogniti, vendar je pešca zaneslo proti sredini ceste. Zbil ga je po cestišču, vendar je bil pešec pri tem le laže poškodovan. D. Ž. Eksplozija v rezervoarju mazuta V tovarni »Elan« Begunje je 4. januarja prišlo do eksplozije v 5()<).(XX)-litrskem rezervoarju mazuta. V črpalki in tlačni cevi je namreč po Črpanju ostalo še nekaj mazuta, ki se je zaradi nizke temperature strdil. Pri prečrpavanju mazuta je v rezervoarju nastala statična elektrika, ki je povzročila vžig mazutnih hlapov. Nastalo škodo cenijo na HK).(KK) dinarjev. Zastrupitev z monoksidom 5. januarja so v stanovanju v Bohinjski Bistrici našli mrtvega Franca Arha. Pokojni je zaspal na (Kvanti s prižgano cigareto, posteljnina se je vžgala, ker pa okna in vrata niso bila odprta, je tleča posteljnina napolnila prostor z ogljikovim monoksidom, ki je povzročil zast rupitev. Popravek V petkovem poročilu o poskusu uboja v Tržiču je tiskarski škrat zamenjal imeni, pravo poročilo pa se glasi: 31. decembra ponoči se je v samski dom Peka vrnil Radiša Ma-tovič in začel razbijati po vratih, ker ni imel ključa. Ko mu je prišel od-pret hišnik Bečir Cehič, je med njima prišlo do prepira in pretepa. Posredovala je Cehičeva žena Hajra, ki je Matoviču zagrozila z orožjem, če se ne umakne. Ker je ni ubogal, je ustrelila vanj in ga težko ranila. Za neljubo pomoto ne opravičujemo. D. Z. Doma sneg najlepše bleš V Kranjski gori je do 1.1. januarja v šoli v naravi 65 otrok naših delavcev na začasnem delu v Stuttgartu in njegovi širši okolici — Spoznavanje domačega okolja, lepot ter kulturnih in zgodovinskih znamenitosti — Domači sneg najlepše blešči, pravijo otroci, ki jim tujina ne izpolnjuje želja Kranjska gora — Dan se je že prevesil v večer, ko se je v Porento-vem domu v Kranjski goii zbralo 65 otrok s svojima dvema in štirimi »sposojenimi« učitelji. Obrazi, rdeči od mraza in veselja na snegu, sem in tja begajoče živahne oči, razposajen pogovor. Kot čebele v panju. Prav takšni so kot naši šolarji. Navihani, hrupni, veseli. Le da je kdaj pa kdaj pogovor med njimi stekel tudi v tujem jeziku. To sem jim malo zamerila. Le v začetku. Saj niso sami krivi, če jim tuje besede v tujem okolju hitreje in lažje privrejo, ko pa slovenskih tako malo slišijo. Od staršev še, v šoli, na cesti ali v trgovini pa morajo slovenščino zavreči, jo poteptati, čeprav neradi. So le tujci. Dejan Bonač je bil rojen v Celju. Ko je bil star tri leta in pol, sta ga starša vzela s seboj v Nemčijo. Pravi, da zato, ker mami doma ni dobila dela. Zdaj ima Dejan že dvanajst let in prav lepo govori po slovensko. »V tujini mi ni všeč,« pravi in komaj čaka, da se bodo za vedno vrnili domov. Cez dve ali tri leta, ko bo hiša dokončana. Upira se mu nemška šola, tudi prijateljev tam ni lahko dobiti. »Vsak teden hodim k dopolnilnemu pouku slovenščine. Berem samo slovenske knjige,« zatrdi ponosno. Najbolj srečen je, ko s staršema preživlja počitnice doma. Dvakrat v letu pridejo. »Tudi v Kranjski gori mi je zelo všeč. Veliko smučamo, se drsamo in hodimo na izlete.« Samo Kladnik, doma iz Stranj pri Kamniku, je starejši. 16 let ima. Mami in očka že dvanajst let živita v Ludvvigsburgu. Tam je bila rojena tudi 9-letna sestrica. »Do pred pol leta sem bil doma pri stari mami. Tu sem končal osnovno solo. Mami je pri slovenskem društvu Triglav v Stuttgartu zvedela, da bi lahko obiskoval slovensko ekonomsko šolo. Drugače bi gotovo ostal doma. V tujini mi ni všeč; nimam prijateljev, nimam kam iti. Ko naredim šolo, se bomo vrnili. Zal bo to šele čez štiri leta ...« Skupino otrok od 6. do 16. leta vodita pedagoga Marija in Franc Belec. Svoj poklic opravljata med slovenskimi otroki v okolici Stut-tgarta že poldrugo leto. »Sem profesor dopolnilnega pouka slovenščine v pokrajini Baden Wirten-berg. Delo je precej naporno,« pravi Franc, »saj vsak dan potujem iz enega v drug konec pokrajine. Otroci obiskujejo dopolnilni pouk enkrat na teden. V skupini so otroci od prvega do devetega razreda. Vendar drugače ne gre, saj razen naju dela le še pet slovenskih učiteljev. V petih šolskih urah otroci obnavljajo in spoznavajo predvsem jezik svojih staršev, pri predmetu ,moja domovina' pa spoznavajo zgodovino jugoslovanskih narodov, zemljepis in družbeno ureditev matične domovine. Mislim, da smo v dopolnilni pouk uspeli zajeti večino otrok delavcev na začasnem delu v Stuttgartu in širši okolici. Manjkajo le tisti, ki jih ne poznamo, ne vemo zanje, in tisti, ki so od mesta pouka preveč oddaljeni. Velik uspeh je, da smo uspeli organizirati tudi izvenšolske dejavnosti. S pomočjo generalnega konzula v Stuttgartu smo dobili telovadnico, v kateri se razen otrok vsako soboto shajajo tudi Dejan Bonač Samo Kladnik starši. Prostori društva Trii so za vse zvrsti dejavnosti | majhni. Za najmlajše vidimo kakšen pouk predšolske vt^1 oziroma male šole, ritmiT* pravljični, likovni in drati krožek, starejši pa sodel- * predvsem v športnih in kul nih krožkih. Ob sobotah p"> vajamo tudi domače filme. ^ slave pa pripravljamo pred ^ kim praznikom.« Zimska šola v naravi je za; lani. 39 otrok, kolikor jih je tedaj v Kranjski gori. je bi]0 na šenih. Zato ni čudno, da * skupina letos močno povečala p bolj bi se lahko, če bi sprejeli Glavni cilj šole je seveda rekm na smučeh in drsalkah, druga, r očitna, pa je navajanje otroi^ domača tla. Pri smučanju jimD magajo štirje študentje Visoke za telesno kulturo iž Ljubi Sicer pa so otroci navezali prav% jateljske stike že z vrstniki iz ki^ skogorske osnovne šole, ki sofc* posodili tudi telovadnico, jul^ filme in športne pripomočke. Vr^ se tudi na krajše in daljše is Obiskali so že muzej NOB, BI*^" Po smučanju se prileze počitek v toplem domu Prešernovo rojstno hi?o v Vi^L načrtu pa imajo še več dr zanimivih poti. |j Do sobote bo torej 65 otrok delavcev, ki so na začasnem