Pod orehom ož je imnl Siroko, nizko iSelo, oii koder je bela plžSa v podobi trikota rila ua teme. Obrvi niste Ijili loSeni drugt od drnge, temveč tudi t»m, J kjer se nos strinja z lobanjo, Ijila je koža prerašSena s Sčetinastim I puhom. Na obe stranf postavnega nosa so po širokem, mjavem polji hile vrczane Iirasde ia brazdice. Mislite ai skalo aredi reke. ob katero ae liij'5 valofi, kakfi se porrSina vode kroži in gukf, in imate podobo zarujave- lega obraza Vidmarjevega. Od nosovega znožjatja do kota ustnic se je vlekla globoka, teiiina črta, katero je zarezala starost in poteinuila skrb in življeuje. MahoTJe, ki je ži?otarilo vštric Bšes, bilf> je pDdobuo starini, ii jo vzpoinladi požigajo pastirji, da uova, sveža trava požgne izpod popela. Ves obraz je bil preperel, ptotartfn io torej prorok bližajoSe se smrti. t Ali rujave ooi pod nabrano kožico so bile Se vedao polne življenja. bodi si, da sc je Vidmat prij&zno nasinejaval, bodi si pri pripovedov&aji, ko je vse, kar je pcavLl, kazal tudi v oeih. Ce sem Se taM trdtto sakloptf ustnic«, gotovo mi jih je lofil uasmešek, ki se ga oikdar ni.scm mogel zuebiti, kadar je Vidmar ves t ognji svoje pripovesti zgubam5il fielo. zožil obrfi in ok*l sakal s kot* v kot, da je skoraj le bela kožica bila rideti. Kadar je bil takisto v ogaji, tedaj se je vselej. če je ležal, vzkl6nU, obruil so proti meni, In mi gledal verno t lice. Govoiil je silno rad; le sprožiti mi je bilo trebft. in tekla mu j<- beseda kakor navila ura- Bilo je po malej Gospojuiei nekega popiiladne. Z Vidmarjem spa po-' ležkovala na gihi (trati) pod crehom pred njegovo UiSieo. Na glavi je iinel, gobovo kapjeo, srajeo jo žbog vroeino odpel, jeduo uugo je naravnust stegnil po grivi, a levo boleCo je skrčiL Ta levica mu je otekala, od kar sem ga pezaal id mrzko se tni je zdelo gledati ga, kadai* jo je pravezaval, vzlasti ker jo ju gljidil in otiral i roko. Tla pod orehoin so bila mahovita iu prav dobro ae je počivalo, mu, da greni un svoj doiu po nabito dvocerko. ali \ U-iii ireiiotku je izgiuil aagloma veveričin rep brez u&jtuaojšega šuma. ; — nAli hranite pri vas še ono staro puiko, ki jo je kupil rajnki Anton, ivoj of e, iu 3 katero aem niu jai postvelj&l precej i&jcct ?" povsame Vidm&r jto premdlku. Odgovoril sem mu, da v g6rnjici za peejo visi neokretoa, rujaaU pnšks zastarele oblike. nJe-li so moj oi!c radi jedli zajee," vpraJain ga. j.Prisn-uo rad. vzlasti zaduja leta, ko je bolčhal. Če gs ni bilo domA, ni ga bilo sram, da je iel v farovž io se kuharici priporočil 2auj, uaj mu pusti malo ja oblizek. Vedi, tvoj ote je zadnje diii silno rad jedel. Zjutraj skleda žgancev, op61udne ičgauci, zvečera žganci, iu kak^ zabe]jeai! Pravili so, da je irael ^lafiio jetiko." Bog ti ga saaj, kaj inu je bilo. Ce s?a se sešU, posedel je za trenotek polog luene, a uato vzdignll se in odšel. ln €e sem mu dejal: rTo[u>. kam pa takiS naglo?" oJgovovil je: ndom6T gledat, če mi je .sUira" u-ž.e skuhala : danes sein nekako slaboten, jedel sem zjutraj užš še nekaj, aU zdaj bi še raJ." Pripovedovali so, da je po noči v peč slezel po laUioo mleka, pa ga jd potepel. Ce ga je zjutraj žena, videC aajaste hlaCe, kar&la, izgovarjal se je, da je šel z oglom pipo zažigat. Koštruae je debšlil, sam jib je pital, sam jih zaklal iu sam snedel ia vae inu Di nič pouiagalo. Unirl je !a nA poprej so bili trdni in inoeni, dokler so bili zdravi ?" rTo se zna, luočan kakor hrast, ali po hrastu je glodal črr. Do zadnjega je upal, da bode še zivcJ. Bajt.u je zidal t.aui doli za hi.šo, pa sem ga vprašal: nTone, tima t« zidaS ?¦' nEj, TešMartin," dejal je, rsaj veS, kak6je. Pravijo, da rad pijem in jem. Bom na skrivnem jedel, da mi ne bo vsak pod zobe gledal, koliko pospravim.u nKakSen pa so bili moj oče ?" povprašal sem po nekolikem molku. n Ali se jih ne spominaš?u Na luoje zanikanje mi je odgovoril Vidmar, premislivši ae: nNo, kaj pa, ti si še v saiuej srajci okrog lazil, ko ti so oče umrli. A kakšeo so bili ? Dober, pošten mož so bili. Oasi sem jih obiskal, ko zaradi bolne aoge nisem delati mogeJ, kadar so žganjt! kubali taui v onej leseaej bajti. nBo dobro dalo," seai jili nagovoril. nBo aii, bo uže," odgovorili so ogenj poprav-Ijajoe v pcSniei pod kottoin. lu nato mi ga so prinesli kozareck. So sem gi rapil id sb oddebnil, dejal sem: ,,Pogreje, pogržje; izvrstna pijača ! Ti ga skuhaš, da ti daleč ua okoli ui nihče kos." Tedaj so se vselej od veselja nasmejali — hvalo so radi slišali — tar ga so še piiuesli kozariek. Potlej 8eoi prisedel k njim ua panj, pa sva se razgovarjala. V pečnici je piapotal ogeuj in žarila se je žerjavica, v kofclu je vrejo iu bucalt), a iz cevi je c&rlala pijača, krožee ae v steklenici. Nad uaoia se je vrtil dim ia skozi odprt lo-putnik ubajal v meseCno nofi, kjer se je razlegalo fnkovo ukanje. Kadar so v kotel vsipali novega mueuika. pobrali so vsaku jagodo ali vsak repik, nidesa niso pustili priti v izgubo nikdar in pri nobenej stvari, in fie sem jim rekel: nTone, Siom tako spravljaš in štediš; vn otroke je dosti, čc jih le prerediš," nasmanili so so mi, pa ničesar niso dejali." Precej časa sra aii ležala pod orebom. Soluce se je premaknilo ne-kollko s& srede neba, oblaki so se po njem, doslej popolnem čistem, nagro-madili, ob robšh beli, na srcdi teinui, ki se navadno uarede vročega poletja 6* 68 V pop61udnp a proti vedern zopet Izginejo. Ksd&r je tak obl»k prišel pod solnce, I videti je bilo, koktS se je senca borila s solncem. Nevidno je pala na zemljo, I raztegnila se uroo po bribu na jedno stran a na drngej je nii svitloba bitela I ge pogrinjat. Zadunil je tu iu tara lebau vetrič in leseni možiček na vrhn I Btrehe se je zasuknil. Živali, doslej tibe, oživele so. Plezalček je plezal po I orehovem deblu navzgor, brlez je kljaval, na robn sfcrehe se postavivži, po J trblem žlebu. in »rabci so v skedujevib linah gcsto ščebet&li. I Zel6 sem se zauiaknil v strari, obdajajofc me. A na čvrsti poglsd I Vidmarjev, ki je Se vedno pripovedoval mi 0 očetu, zajecal sem nhm" in I potem nnglo zopet vpraSal: ,Ali niso moj oče v jefii nmrli ?" I ,0« v jčči," bil je kratek odgoror mojega pripovedovalca. ki sem ga I ranžalil s svojo nepazljirostjo. I nPov6dit« mi natanio, kaki se je tsp to dogodilo; fnl sem uže tn hi I tam po maleiu, a nikdar nič gotovpga." I Fremakiiil sem se i. mesta in nasloiiil se orehii na deblo ter pazljivo I zrl Vidmarju v oči. On je jel pripovedovati ražno in obSirno, k&kor jc bfl» I sploh ujegova navada. 1 nTam na onej njivi pod cerkvijo je pastir pasel živiuo, a ljudjč so na I Vrh biteli na bo/jo pot. Pa se zmisli pastir: kaj, ko bi Se jaz šel ? Najame I Mežnarjevega Jurija, da bi rau paael goveda. Fantalin je bil nouuieo, pa I je ves fias po deteljišči pasel, pomisli, d^teljiea je bila inlada in rftsna- Živino I je jelo ižejati zbog kroie in zbog vroSioe. Grfi sama k mofilu in se napije. I Z Grintovca doli sem se piikobalil na brglab, pa naletim na TaSega Pavleta I — Bog mn daj dobro, nže davno je urarl. Pri vodeuiei pod koTafaico je I stal in proti njiri gledal. I ,,Kaj gledaS, Pavle?" mu pravira. I nZii se mi, 4a zvfan ui nckaj prav. Videti je, da je jeilno govedo I obolelo." Počasi je govoril te besedo. Počasen je bil poTsod io pri vsem. Po-gledam tja na gflnje. Vidim, kak< se govndo na tla grat\. rHiti, Pavle!" pravim, Jodno goredo bo t&kiij pri kraji!" nK»j moram jaz pomagati," de in se vender odpravi in gre takisto nerodno. nogo ob nogo zadvTajoč se in hrbet krivfe Jaz sem z brglami hitel po svoje za njim. Ko sem ga došel, imel je k51 v rokah, pa je lopega-junca sive dlake privzdigaval. nPusti ga," reSem mu. ;,no opraviš nič." Okii rau js uič čisto osteklenelo in lakotnik je stal nepremiSen. Druga živina je inirno stala okoli mrtpegs junfika, kak vol je leno stegnil vrat in zamnkal, krava se je pripravljala vleSi. Vse od kraja do kraja jc bilo napeto. Požencva iivino proti hieru. Stopitn v farovž, doliim kuharico. nKj0 so gospod," vprašam. nV zgiSvnjiei." Hilim po stnlliah gori. ^Gospod," pravim, ntakd in taM; bi li ne znali pomagati ?" Da.A6 mi nekaj jagod v stpklnnifici. Pride dekla farcvžka pomagat, tvnja mati vaa prestraaena prit«V Zilrivirao, dajcmo jagod živini, vliramo jej olja. storimo vse, kar vcmo in znamo. In Bogii bodi hvala, tso smo ohranili živo. Ko se ni bilo več bati za živino, naprcže Pavle gnojni koS, spravi vaoj krepanega junčka, in ga pripelje domiiv. Tam za terišfiem ga prekncne iz ko5a. 66 Ob petili ali kaj pop61udne pride gospod&r domčv. Tidelo se mu je, ,la ga je fprazuil par kozareev. Bil je dohi" volje. Otrokom r&zdi ala&Sc, lneoi, ki sem sedel na oglu raize, ponudi t; "l- Kazpravi nedeljsko obleko iu s» naprati v Tsakdaajo. Za mue sedei porpKiSa po jedi. Mati ran prinese nnzle svinine in krnha. Obrne s« proti gospodinji in pravi: V7.ii se mi, da sem našega paatirja ?idal na Vrhu. Kdo pa je namesto njega pasel t" llati mu poTe. o neareči pa čisto raolCi. Zvedeti je atvar moral; gospodinji se iiiu je bala r&zodeti: sklenil sem lorej pripraviti ga nekoliko, da se prevefi ue iznenadi. Pravim : nToue, koliko ti dam. za siv6ka P" ,,1'imu ti bo? vozitt iiimaj česa ž njim. a krmiti ga hldi nimaS b čiin.a ^Od^belil bi ga. pa tja pred pnslom zaklal," odvrnem mo. ,,Ko bi taki. kot ai ti, debelce pobivali. bi mi kmetje kmalu morali komarjeva plečeta o velikaj noči 1 lonoc vtikati." Zasmejal se je, rekSi to : on je namreč rad zbadal in se Salil, po?edal resnico v lice, brez ozira na levo ali desuo. Pri tem je ostalo. Bog T^di, aii ga je guaia temna slutDJa ali je po golem uaključji ravno k terišči prišel kmaln potem, ko je odjedel. Ves osupel in zdivjan prihitf v bišo, rase nad gospodinjo ter povprašuje, kaj Ln kakij. Potem leže v postelj. Zvečera pride v hlai^ah io v suknjo ograen k večerji. Jaz setn tist pop6Iudne s Pavletora odrl jimca in sem pri vaših večerjal-Škrtal je z zobmi iu roki ste so mu treali. K pastirju stopi, ves v oguji je, daje mu pviiuike, zmirja ga ter lasa. fllara pastirjeva je trkala požteno olj zid. Zlice, ki so doslej pridno liitele iz sklede zs.jeinnti, obstale so. Neka-tere so padle na mizo, druge »o obtičale v nstili. Strab je bilo vse družine, nihče ni niti bnsediee izpregovoril. Slednjifi se ojunači Pa?le ter pravi: nDosti b«. ofie, dosti." Na to inati prileti iz kuhinje. Ohema se posreči, di ga -iniiviva od paslirja. Čop l&s se je gospoiarjn izeul iz roke, ko jo je potegnii iz kuiter s pastirjeve glave." Vidmarjeva žeua, s plevelom v naročji, bosa jc pritiliotapila domiiv. Moža je okregala, zakaj da $e ni bni zrezal za praSiSka. Ni sicer Ukdj ulioga! žeue, a videlu se niu jef da iina tudi uekaj strabi pred ujo. Hitel je uamfeC pripovedovati. Vzdignil se je in oprt na brgle, oaglo odpiral in zapiral usta, kimal j(! z glavo, % rokama pregibal na vse stcani, ies, da prej okonča svojo povest. ,,Drugo nedeljo sera drobufee pobiral tain v Eovišah. Doli spodaj okoli tuočila se je živina pasla. Paatirja pa ni bilo nikjer videti. Pride tvoj oče oil kozolca saoi s palieo v rooi. Tam pod bukerjo, na robu 6na 3 tnijem ubraijLene globuli se uatavi, utalo postoji pa zamahne s k61ičem. SkLdue se. pu uekaj ruka. Na to naglo ottde. Ali zopet ae vrue, kakor da bi kaj po-iubil. Zopet se sklone in preobrača. — Tenioa, grdzoa slotaja se me je pulastUa. Da-si sem bil šepav, ueznansko urao sem prikriveaeal pod bukev. ivar sem slutil, bi(a je resoica. Pastii je Iežal mrtev oa tleh; iz čela mn je lila kri. Hitro seia priSel, a urno sem bežal domtiv po stezah in po grmofji; Jjisem luara), tJa bi jup kdo videl in da bi uiorai pridati zoper tvojega očefca. Živina je primukala pod ve&er sama doiu6v. Priklenili so jo ia ker paslirja le ni bilo od nikodar, ali so ga iskat po pašniku, 6eš, murdft je zbolel, pa ne more domuv. Med tem pg je gospodar ležal 7 zgfaijici na postelji, 10 ^ odet preko gla"ve. StokaJ je in se preraetaval pod odejo. Mati ga je povpraša-vala, kaj mu je. Ničesar ni spravila iz njega. ,,0h. oh. kaj sem storU," bile so vedno ojegove besede. Ko pa so pastirja mrtvega in okrvavelega prinesli v hišo, prijela se je mati za glavo ia se po klopi zgruzila. Nihfie ni govoril, & vsem je bita stvar jasna, kakor da bi se moralo to taktf dogoditi. Vsa rec je prišla pred sodišče. Oče so pripoznali, da so našli pastirja spečega. da jih je to silno razkačilo, da ga so mislili s palico predramiti iz spaoja, pa da so po nesreoi zadeli senci in tako ubili pasiiija. Dobili so 15 mesecev težke je^e. Mati ga je v zaporu obiskaia. Mene je oaprosila, da eera šel ž njo, ker JRj ni bilo mesto posebao znano. Tvojo aeatro in tebe je vzela s seboj. Ti si bil takrat ie šibak de^ek, vem, da se spoaiiaaš, kak6 je bilo. Videli smo oeeta. Postarali so se bili: ok6, poprej Cisto, otemnelo je, lasje so šli z glave in so siveli, obraz se je gnbančiJ, hrbet krivil. Pogovarjali smo se o gospodarstTu domA. Jaz sem jim skušal delati srce. Tolažil sem jih, da bodo kmalu zapustili zapor. Niso se dali tolažiti. Sl.rašoo jim je ležalo na srci, da so ubili Človeka. nHajse bi dal," rekli so, j,vso živioo, kar je je v hlevu, da bi se le nikdar ne bil dotaknil pastirja." Ločitev je bila težka, Mati so jokali na vso mofi, ofie so z glavo zina-jali feer pristavili, da slabotni postajejo, da jih ne bode več lideti domd. Ti st se materi prijel za zastor pa si jokal vanj. Jaz uimam navade jokati se: a takrat so mi solz^ stopile v oči. h. ječe sem pobrglal, da sem si ososil roSDe o3i. Nekaj tedooy po tem obistu je priSIo iz tnesta pisanje, da so tvoj ofie urorli na sušici. Mati je rekla zvoniti jira pri domačej cerkvi, a Djihovo traplo počiva na tujem." Jos. Gradačan