Xavier de Maistre
Mlada Sibirjanka
(Dalje.)
ekega jutra potem jo je časlnikova soproga sprejeia jako prijazno. Zvedela je za Praskovijino zgodbo, občudovala iq se radostila uad takim gostom, Moža ni bilo doma. Gospa jo je prosila. naj počaka njegovega prihoda.
Pogovor se je razpletal in Praskovija je tutila. kako je gospa vedno bolj navdušena za njo. Nenadoma se je Praskovija zopet znaŠia na poti, ki jo mora peljati do izpolnitve njenili želj. Prvo uro je spoznala dobro srte častnikove gospe. ki je ni goljufala v njenih upih.
Stara resnica se je znova potrdila: Kadar se srečajo dobre dui5e, se spoznajo kot stari prijatelji, ki so jih dolgu čaHa ločili kraji in življenski položaji: deuar, služba in drugu.
Praskovija je bila zopet v svoji veri potrjena. MoJitve, podprte z dobroiljivostjo gospc V. so zagoiavljalc uspeh.
Mož je bil v prijaznosli podobeii soprogi. Ko se je vračal v službo. je obljubil, da jo priporoči roateri carici. če mu bo čas dopu.ŠČal. Povabil jo je, da ostane na kosilu pri njcm. Tako bo odgovor zvedela takoj. kc> on pride iz službe.
Carica-mati je odrediAa, naj ji Prasko\ijo pretlstavijo še isti večer oVj šustih. Kdaj je Praskovija kaj takoga pričakovula! Prebledela jt- od aczuanskega napada sreče in uamesto da bi se zahvalila gospodu \.. je pogledala v nebo in vsa v solzuh rekla:
•O, Bog, nisem zastonj upala, uisem, o Bog!«
Potein pa ne vedoč. kako naj se zalivali častniku, nui je vsa zimvšana poljubljala  roke  in blebetala:
»Vi edini zaslužite, da se vaiu zahvalim. Vi ste oprostili »čeia!< Zvečer jo je vodil častnik ua dvor. Nckoliko je popravila svojo vsak-daujo obleko, a siccr je bila preprosta kakor zmeraj.
Ko je zagledala carsko palačo, se je spomjiila na očcta, ki je naslikai vstop v palačo tako, da se je tega neizrečeno bala.
?Če bi ine zdajle videl!« je vzkliknila. ače bi le vedel, pred koga bnm vsak čas stopila! O, kako bi bil vesei!« Vsa iz sebe je ponavljala polglasuo: jMoj Bog, moj Bog, dovrši hitro svoje dclolc
Častnik še ni videl lako iskrenega otroka. J^raskavija ibu je jifhote prirasla k srcu.
Častnik je paČ pričakoval. da ga bo dekle spraŠevalo. kako uaj se l>redstavi, kako iu kaj naj govori. A nič takega se Praskovija ni spoinnila, lirez zmedenosti je stopila v eaTicino sobico.
Carica-iuali jo }f sprejcla dobrnhutnn. Spraševala je o potovanju, o življcnju v Sibiriji in sp!oh o vsem JJraskoviji«em življenju je liotela inifti natančue podatke. Praskovija ,je odgovarjala umerjeao kakor zna odpovar-jati komaj izkušen mož.
Carici je ugajal poguin, detinsko Ijubezen do očeta je morala obtu-dovati. Takoj je izjavila, da jo priporoei carju in ji nakazala tri sto rubljev za prvo potrebo.
Praskovijo je dobrota caricina naravnost pretresla. Ko jo ji* gospod V. zunaj dvora povprašcval, če je zadovoljna, je mogla odgovarjati surau s potokom solza.
Pri knjeginji T. je neka dama opazila, da Praskovija Žv ves dan ni navzoča. Vprašala je služabnika, ki je bil pridetjen Praskoviji. in ta jc povedal, kjo in s kom jo je videl. Kneginja je bila tako že prej obveščena o njeni sreci.
Ko je prišla Praskovija že pozno zveČer domov. so jo pokliealt v saloii stare kneginjc Kaj takega se je prvič zgodilo v hiŠi visoke ženskr.
Kneginji se je dobro zdelo, da je njegova varovanka na dvoru tako uspela. Njena sreča je veseiila vse prijatelj«?, pa tadi liste v knjeginjineiu krogu, ki se do zdaj iiiso meuili za bjo.
Zdaj so nenadoma opaziii, da se prikupljivo vede in da ima lepe oČi. Xo je pravila, kaj vse ji je zagotovUa carica, se jim je zclelo to čistu iiaravuu.
^Saj ui mugla drugačc ravnati,« su dejali.
•           Mnogi   racd   številnu   družbu  so  se   takoj   pouudili,   da   bodo   -govorili
z ministroni.i
>Saj. veste, treba jo  Čim  več ziiaiiih  Ijudi  in  čim  več naklonji-iiusti.^
Zadovoljni so bili zdaj vsi bolj kot po navadi. Celo strastni igralec bosiona je pokazal, da tnu j t* nekaj na obči sreči, tuda šetf, ko so bilu odigrane viseče partije.
Praskovija se je kmalu muaknila v spaluico, da se v samoti zahraljuje Bogu za ncnadue milosti, s katcriini jo je obsipal ves dau. Od sreče ni mogla dolgo zaspati.  Kako k-pe sanjc bo sanjala nocoj!
Zgodaj je skočila z mehke postelje in prva misel ji je bil včerajšuji dan. l'rijela se je za glavo in od  veselja vzklikata:
iPa uiorda iii vse to prevara? Ua sem v resiiici videla carico? ln da me je ona, ineiit:, ubogo Sibirko, sprejela tako dobrotljivo?«
Čiiu bolj je bežal spujiee s sanjarai vrod od uje, tcm bolj jo je raz-ganjalo veselje.
Hitela se je obleči. Jn kakor da bi se hotela prepričati. da je l>il včorajšnji dan zanjo v resnici tako bogat. je odprla miznico, kjer je hranila tri sto rubljcv.
Nekaj dni pozucje ji je carifca-mati nakazala podporo in jo saina pred-stttvila carju iu vladajoci carici. Ta dva sta Praskovijo sprejela nad vse niilostljivo.
Plfmenili car ji je uakazal pet tisoč rubljev in česar se jt: Praskovija neprimfrno bolj razvesrlila, ukazal je, da pregledajo obtožbo in obsodbo njenega očota.
Notranji minisler je vzel zadevo v roke. lmel je oblast, a bil je tudi dobrotljivega srca. Redkokdaj se združita te dve stvari. Ta ininister pa si je štel v dolžnost, da usliši prosnje. če Ie inore.
Z vueino se je lotil preiskave i/i Praskoviji obljubi). da jo raora. dovršiti. Zdaj Praskovije očetova prostost ni veČ skrbela. Čemu, saj se je zavzcl zanjo čtovek. ki je edini mogel odlocati.
Ker so zdaj Priskovijo spoznali na dvoru in se je zanjo zanimal notranji minister kakur za lastuo hčerko, je kmalu opazila, da stj uiiio^o oči obrača za njo. To jt> je bolj presenetilo kakor pa veselilti.
Govorila je o cilju svojega potovanja. Bila je preprieana. da je oče nedolžen in zato je carico prosila samo, da bi prišlo do ponovnega pregJeda oČetove pravtle, ni prosila pomiloščenja, teraveo pravice.
Tuji drŽavniki. poslaniki v Petrogradu in najuglednejše osebe v mesta so jo žclele videti in so ji izkazovale svojo naklonjenost. Dve kneginji sta ji podarili vclike vsote.
Vse to pa Praskovije ni prav nič spremenilo. Živela je preprosto in pohlevno kakor prejšnje čase v poHiaojkanjtii ne enkrat ji to nejrovanje ik! vseh strani ni vdahnilo ničeraurne uiisli. Imela je v svetu tisto mirnost. upam si reci, tisto drznost, ki jo daje preprostost in nedolžnost, ki nc računa z zlobnostjo sveta. teinveč zaupa v svojo dobrotn.
Kdor v resnici pozna svet. ta bo vedno skušal biti čimBolj pre]>rost in pohleven. Praskovija je bila že po naravi taka in se ji ni bilo treba Šele truditi za to. Prav zaradi tega ni zlepa prisla v zadrego v tako zvani boljši družbi. Zdrava sudba in pravična naravna bistrost je dobro nadome-stovala nevednost. Mnogokrat je Praskovija s treznimi in trdnimi odgovori zaprla usta raznira brezobzirueŽem.
Nekoč jo je nekdo sretli pripovedovanja ustavil. Hotei je vedeti, kakšen zločin je pac sioril oce, da so ga pregnali v Sibirijo. Molk, ki je nastal ob iem vprašanju, je jasno pokazal, da vsi obsojajo tako vprašanje.
Praskovija je pogledala brezobzirneža z ocrni pulnimi ]iravične iu mrzle ncjevolje:
»Gospod, oČe pred svojo hčerjo ni nikdar kriv. iu inoj oče je nedolŽeu!«
kadar je pripovedovala o svojem potovanju, je nehote odkrivala svojo plemeniiost. A njen zuačaj jc bil preveč lep, da bi kaj dala na aavdu-Senje posluŠalcev. Hvale ni Ijubila in kadar je zacutila, da ni iskrena, ji jo postala tako neprijetna. da je tudi na zunuj pokazala nejevoljo. Saj je govorila samo zato, ker so jo vpraSuvali. Iiila je zelo v tein oziru pokorna in še zdaleka ji ni prislo na raisel. tla bi a pripovedovanjem sebe obdajalu z bleščem.
Življenje v gla\-nem mestu se ji je zdelo od sile lepo. Čakala je, cla pokličejo oceta iz SUiirije. medtem pa spoznavala Petrogracl in njegovo življenje.  A se ji je bilo  novo. vse jo je zanlmalo.
Osebe, s katerimi je pogosto obcevala. so iraelo priliko občudovati. kako bistro je  Praskovija presodila, kar jt> videta.
Dve imeiiitjii gospe, ki jiuia je prirasla k srcu, sta se ji poaiudilj. t!a jo pospremita skozi t-arsko palačo. Praskovija je sicer videla že miiugo lepih salonov, a vcndar sta se gospe še laliko zabuvali, ko je Praskovija strmela nad bogastvora, zbranim na euem kraju, in uad dvoranarai, večjimi od cerkvc. lu res, ko je vatopila v dvorauo sv. Jurijn. se je pokrižala. Vlislila je, tla je v cerkvi.
Sproti je pozabljala, kaj &i je žc ogledala. ku so se vracali, ni vedela. kod je že hodila.
Ko so šli skozi prfstolno dvorano, je bUa že tako zmedena, da niti prestola ni opazila. ripremljcvalki sta jo opozorili in obstala jti kakor vkopaua. Svet strah in spoštovanje jo je navdalo.
; To je carjev prestoll« je vzdihnila. >To je torej tisto, resar sem se uajbolj bala v Sibiriji! O, ocka!«
I
Hvaležno Praskovijo je zgrabila neizrečena zmedenost. Spomnila se je. kuliko ctobrot ji je padlo s tega prestola. videla je očeta. že rešenega. videla je tudi sebe na potovanju, ko se je carskega prestola najhuje bala.
Sklenila je roke in prebledela, kakor da bi ji hotelo priti slabo.
• Tukaj je torej carjev prestol,« jv tiho ponovila, kakor bi hotela sama stbe preptiČati.
Proflila je, če sme stopiti bližje. nato pa sc je vsa tresoča priplazila hliŽje, poljubljula na tleh kleče stopnice, ki so vodile do sedeža. in jih inočila s potoki solza.
:Oce, ali vidiš, kako daleČ me je pripeljala toka božja?: jt1 jecljala. .-() Bog. blagoslovi ta prestol in stori. da bodo iijumu dnevi tudi luko polai  tvojih dobrot, kakor so bili  moji!-;
S težavo sta jo odtrgali dami od prcstolu. A Praskovijo je vse io preveč prevzelo.
¦ Dragi dol>rotiiici,t je piosila s slabutiiim glasom, >ostalo ini bosta razkazali drugič, če bosta tako dobri.«
Nfkaj dni pozmtje sta jo spremljali v muzej Ereinitage (izg. Ermitaž), čfinur bi ini rekli Samotni stan ali Samostan. Muzej je edcn najlepšib v Evrupi. posebno lepe so slike.
Praskovija je prvič v življenju videla take slike. Do zdaj jili jc j»»znala samo iz cerkve.
Že sanui palača je Praskovijo očarala. Tollke lepote si še v pravljici    ¦ ni inogla misliti.                                                                                                "    I
Silno jo je zaiiiinalo, kaj kakšna sllka ptedstavlja. Več upodobljenih svetopisemskili zgodb je stuna razumela, saj veino. kako ji je oče prebiral sveto pismo. Ko pa je prišla do slikc laškcga umetnika Luke Giordana (izg. Džordana), ki je predstaTljala prizor iz grških pravljic, je sliko obsodila: •             'To je pa grda slika. Kaj pa predstavlja?«
Spremljevalki sta ji pojasnili. da je naslikana po pravljici. Po kakšni pravljici?«
Ker ni imela pojma o bajeslovju. ji jc bilo tcžko dopovedati.
(Ual je.)