Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 13. julija 1956
Štev. 157. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredniitvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 2456 lihaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku ' Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun St, 11.409
99
JUT RA
99
mšmmt
Kronika zločinstev na našem kosu zemlje tvori že svojevrstno krizo in postaja problem. Človeku se ježe lasje in se nehote zamisli v Dostojevskijeve zlo- j čince. Kaj je padlo na nas, da se nrnože j primeri uveljavljanja najnižjih gonov in to prav na slovenski zemlji? Res je čudno : v nobeni naših pokrajin ni toliko in takih zločinov kot pri nas. Saj beležijo ■tudi južne naše pokrajine n. pr. ubojstva, a ta so pretežno iz krvne osvete in v primeri z značajem naših ubojstev veliko bol] moralnega porekla.
In vendar so tudi v teh pokrajinah prav take, če ne slabše socialne razmere — ki jim tako radi pripisujemo vzrok te obupne krize — kot pri nas; tudi tamkaj vlada nezaposlenost, pomanjkanje, pravcata revščina; tudi tamkaj je vroča in korajžna 'kri. Nikjer in nikdar pa ne čujemoo onem zloglasnem in usodepolnem »auf-biksu«, ki je ustvaril že toliko zlo in ne vemo, kaj je njegova vsebina. Pač pa vemo. da je to narodna sramota, ki nas ponižuje pred vsem kulturnim svetom.
Saj je tudi drugod zastrupljeno javno življenje in ne moro razrvan dom vršiti svojega visokega vzgojnega poslanstva. Še več: južne pokrajine niso deležne one kulturne stopnje,' ki se ž njo tako radi Ponašamo in gledamo na vsodno ljudstvo 2 viška.
Nekaj pa imajo te pokrajine, s čemur se mi ne moremo ponašati, vsaj ne V taki meri; to so spoštovanje osebnosti, življenja in imetja .ter poštenje, in končno
treznost. Zdi se nam, da nudi prav ta vrlina bogato sredino, ki ovira ta grozna ■dejanja. V pijanstvu se najpreje javljajo najnižji gonj in stopi v ospredje animati-čna stran našega življenja. Kaj naj pričakujemo iz spočetja v alkoholnem stanju?! Do.Tnano je, da so taki otroci moralno manjvredni in najčešče destruktivno u-smerjefii. Zadevna raziskavama kri mirna-. listike bi mogla to le podčrtati. 2e v pr-' vih dneh telesne vzgoje se nevede vrši ubojstvo nad mlado rastjo, ki se jo n. pr. uspava s cucljem, namočenim v žganju.
In tako gre dalje skozi vsa mogoča hišna ! in druga slavja, kjer se kaj često že od-! nižajo posledice te »moči«. Tak človek ima posebne značilnosti v značaju, kise vlečejo od samoljubja in težnje fto lastnem uvaževanju do sadizma.
\ Šolska vzgoja more v takih okolščiriali le\ malo žaleči. Nedvomno pa je mnogo resnice v besedah, ki jih govori lieki naš
ski duši zdravili tal, da se rhogla pra-
se sestaneta v
DUNAJ, 13. julija. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da se bosta v kratkem sestala avstrijski kancelar Schuscltnigg in nemški katteelar Hitler. Sesetanek obeh kancelarjev naj bi se vršil v teku meseca avgusta v Berchtesgadenu, kjer ima Hitler svoje letno bivališče. Tudi se zatrjuje, da se bodo v kratkem sestali šefi štirih držav, in sicer Nemčije, Italije, Avstrije in Madjarske. Na Dunaju se glede sporazuma opaža sledeče: Najbolj zadovoljni so nacionalistični, velenemški in hltlerjanski krogi, ki proslavljajo Hitlerja kot velikega zmagovalca v dvoboju med Avstrijo in Nemčijo, Sedaj bo, kakor zatrjujejo, na legalen način mogoče prekvasltl Avstrijo z nacionalno socalističnimi idejami. S strahom gledajo v bodočnost v klerikalnih vrstah, ki od sporazuma z Nemčijo, kjer vlada najhujši kulturni boj, ne pričakujejo ničesar dobrega za »katoliško« avstrijsko državo. Najbolj nezadovoljni so heimverovci, ker se je sporazum napravil za njihovim hrbtom. Socialisti pa se obnašajo nekam ta-jinstveno in menijo, da teče voda na njihov mlin.
sim. m nemški ntrni
DUNAJ, 13. julija. Zvezni kancelar dr. Kurt Schuschnigg je poslal kance-larju Adolfu Hitlerju brzojavko: »Sklenitev sporazuma, katerega cilj je vposta-vitev prijateljskih odnošajev med obema nemškima državama, mi nudi priliko, da pozdravljam vašo ekscelenco kot voditelja in kancelarja nemške države in da istočasno izražam prepričanje, da bo sporazum med Avstrijo in Nemčijo v veliko korist in blagoslov vsemu nemškemu narodu. Prepričan sem, da de lim skupno z vašo ekscelenco isto mnenje, da je bilo hkrati s tem sporazumom obeh držav storjena velika usluga splošnemu miru.« Kancelar Adolf Hitler pa je poslal Schuschniggu naslednjo brzojavko: »Na pozdrave, ki mi jih je poslala vaša ekscelenca ob priliki danes sklenjenega nemško-avstrijskega sporazuma, odgovarjam prav iskreno. S tem združujem željo, da bi se s tem sporazumom vpostavi! stari, z rasno skupnostjo in stoletno enako zgodovino zraščeni tradicionalni odnošaji, da bi se na ta način sprožilo nadainje skupno delo v korist obeh nemških držav in utrditev evropskega miru.«
Šdmevi mmska-ovsk^sh simve
Londonsko vprašanje: prvi korak k asimilaciji?
LONDON, 13. julija. Četudi se v uradnih krogih zatrjuje, da se je z nemško avstrijskim dogovorom pojasnilo važno vprašanje, se v nekaterih političnih krogih vendarle vsiljuje vprašanje, Če ni to prvi korak k asimilaciji Avstrije.
ŽENEVA, 13. julija. V tukajšnjih krogih Izražajo upanje, da bi se sporazum tudi dejansko v polnem obsegu Izvedel.
Češki komentar}!: avstrijski problem se Je samo odgodil
PRAGA, 13. julija. Tukajšnjo časopisje je sprejelo sporazum med Nemčijo 1« Avstrijo s trezno mirnostjo. »Prager Presse« piše, da je s sporazumom nastalo za Srednjo Evropo ublaženje odnošajev. ScImschnigROva vlada bo povsOd našla podporo, dokler bo slu žila miru. »Udove NoVlnV« Izražajo mne nje, da se z nemško avstrijskim sporazumom avstrijski problem ni rešil, ampak samo odgodil. »Češke S!o\ o«, organ Čeških narodnih socialistov, po vda r-ja, da je v sporazumnem dogovoru veliko nejasnosti in da bo Sele bodočnost pokazala, koliko koristi je pričakovati od tega dogovora itt ali ne gre za svojevoljen čin treh soudeleženih držav proti ostali Evropi.
P/jAft(ti
POLITIKA NA BLEDU.
Na Bled sta prispela včeraj ministra brez listnice dr. Behmen in Voja Djor-djevič. Popoldne so se dr. Stojadinovič, dr. Behmen in Djordjevič sprehajali okoli jezera. Svet Balkanske zveze ni zasedal in so udeleženci zasedanja napravili izlete v Bohinj in Kranjsko goro.
AFERE BREZ KONCA IN KRAJA!
V upravi mestnega vodovoda v Beogradu so odkrili zopet veliko afero v zvezi s fiktivnim knjiženjem in lažnim razdolževanjem posameznih velikih beograjskih tvrdk. Občina je oškodovana za težke zneske in je v afero vpletenih več uradnikov beograjske občine, ki so bili aretirani.
ŽELEZNIŠKA PROGA KOSOVO POLJE PEČ
se je svečano otvorila včeraj v navzočnosti prometnega ministra ter ministra za socialno politiko in narodno zdravje tor Številnih senatorjev in narodnih poslancev. Z novo puogo je vpostavljena. prometna zveza med Kosovom in metoliijski-mi predeli.
PRIZAD NAKUPUJE PŠENICO.
PriViligirano izvozno društvo »Prizad-< se je odločilo da s 15. julijem, prične z nakupovanjem pšenice'. V zvezi s tem je določilo kupne cene pšenici po posameznih žitnih pokrajinah, ter določilo rok za vagonske dispozicije do 25. julija t. 1. Prizad je določil in ugotovil cens na o-sriovi vozne paritete in po razvrstitvi Vseh žitnih pokrajin naše. države v določene skupine. Izdal je poseben tozadeven cenik, ki se bo pa po eveniuelni naknadni ■ugotovitvi kvaliteti žita po dejanskem stanju, spremenil. Določene cene veljajo samo za riovo, zdravo in rešetano pšenico.
vilno razvijati. Nikakor in nikoli pa ne v zakonodaji popustljivosti* kadar gre za te pojave. Za smrt je edino plačilo — smrti« In na drugem mest«; »Ali je mogoče s priznanjem in »pokoro« izbrisati krivično dejanje? Mi pravimo;. Nobena solza ne obudi mrliča, noben kes ne vrne siroti očeta, nobeno javkanje no obudi ženi moža.«
Rekli bi; Mimo dogme v resničnost
etike.
JUTRI: ADM5RA - ŽELEZNIČAR!
Dfctiajčžni prispejo Jutri v torek ob, J i. /. av{ch'!S3m v Maribor. Nogometna tdum se bo požela točno ob I8.$b in Im- i do nastopil Diibbfčani s svojim kompletnim prvini moštvom, m sicer v postavi: Pfrt^er, Ludvig, Marischka, UrbftnekJ r t*, joftsdi, VOgel H., Hnhnemati, £ ‘ser, RftDft, Vosi 1. Tekma se bo vr-šiia ob vsakem Vremenu!
BUDiMl ESiTA, 13. julija. Madjars ko časopisje vidi v nemsko-avštrijskem sporazumu dogodek svetovno-pbliiicrtpomena. Vsi listi brez razlike struj poživljajo do<rodrk ž Veseljem in živahnim zadoščenjem.
italijanski glasovi! Avs*r??a ni ve* »skladišče smodnika'*
RIM, 13. julija. Nevi a vshijsk«.nemški sporazum h« po mnenju rimskih krogov poživil in okrepil prijateljstvo med Hitlerjem in Mussolinijem, ki jv. po Dolfussoveni ttiimHi bil precej zrahljan. Ta sporazum Hi mo£el poživili tudi trofcVežo Nemčija-Avsiti ja-Italija v Avstrija ni ve« nikstkšno »skladišče smodnika«. Tako menijo italijanski komentarji. V diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da je sporazum nap er jen proti Frantiji
Dva b!okat
RIM, 13. julij«. (>iorn a le d Ttalia« naglas«: Znano jr razburjenje Nfemčije radi fmneoskU‘C^ško-ruBkt^a prijateljstva, ki je v smislu trditev y Germanij« pretvorjeno v vojaško zvezo. Bloku Francij«, Češke in Rusijo bore postaviti Nemčija nasproti poijsko-itetnčko-av strijsko-madjarski blok, ki naj mu bi bila naklonjena Italija. ;<« katere prijateljstvo se istočasno bori Francija, ki je ra-<li (e$a tudi odpovedala atvgleški sredozemski pakt.
.a**B*F^ar:r" ~t "Siv; Z~J T!<r.  -t B, _-._w
LONDON. !3. julija. DNB poroča: Prvi lord adiniralitete Sir Samuel Hoa-re je najavil v svojem govoru v Southamptonu, da bo Velika Britanija dobila dejansko OopolOd;-'s novo brodovje, ki bo dovolj močno, da lahko pov‘! Sod ili ob vsaki priliki izvrSi svojo nalogo. Hoare je dejal, da bo novo bro- j dovje nosilec življenja in smrti Velike Britanije.
ŠIBENIŠKO BOGOSLOVJE RAZPUŠČENO.
Iz Šibenika poročajo, da je tamošnje bogoslovje na podlagi odloka svete stolice razpuščeno, ker sta tam odstopila dva vodilna funkcijon-arja in je postalo radi tega stanje nevzdržno. Izpraznjenih mest pa ni hotel prevzeti nihče izmed tamkajšnjih duhovnikov.
BOMBE V ROKAH NEVEŠČIH.
Zagrebška »Istra« piše: V Novakih pVr Cerknem so imeli 27. maja vaje z metanjem ročnih bomb. Nekemu finančnemu stražnik« je bomba v roki eksplodirala iti ga ranila kot tudi prisotnega kapitana finance iz Idrije, tenenteja, finance iz Cerknega iti karabinjerskega brigadirja iz Novakov.
PftEKMUftSKl ODMEVI.
»Murska Krajina« piše v sobotni štev.: Po končanem shodu v M. Soboti, so bile nekatere ugledne osebe povabljene na banket, ki je bil pripravljen na čast g. ministra dr. Kreku. Kljub ponovni prošnji se banketa nekateri niso udeležili, čeravno bi morali biti po svojem poklicu in visokem ugledu pravi stebri organizacije .1RZ. Po našem mfteriju niso to napravili iz antipatije do stranke, ampak d6 taktike in svojeglavnosti nekaterih strankinih funkcionarjev-. To so gospodje, ki se zavedajo svojih dolžnosti, ki jih imajd napram narodu.«
Okna ju svet
sm	mm
Nedeljska politična senzacija: sprava med Berlinom in Dunajem
Veselje med avstrijskimi hitlerievci. — Razočaranje med hajmverovci In legiti misti. — Strah v klerikalnih vrstah.
DUNAJ. 12. julija. Vesti, ki so delj časa krožile v mednarodnem tisku o pripravljanju sporazuma in sprave med Avstrijo in Nemčijo in ki jih je dunajska vlada dosledno prikrivala in demantirala, so se izkazale kot resnične. Pred dve ma dnevoma je nenadoma odpotoval nemški poslanik na Dunaj von Papen, ki se je v Hitlerjevem imenu pogajal s Schuschniggom, v Berchtesgaden h Hitlerju, ki je sporazum odobril, nakar se je Papen vrnil na Dunaj in se podal h kan celarju Schuschniggu, kjer se ie sklenjeni sporazum podpisal. V sporazumu se ureja cela vrsta raznih gospodarskih in političnih vprašanj, ki se tičejo Nemčije »n Avstrije. Nemčija se obvezuje, da se ne bo vmešavala v avstrijske notranje zadeve, Avstrija pa, da se ne bo vmešavala v nemške notranje zadeve. Tudi se bo ustavila vsaka neprijateljska kampanja v tisku in po radiju. Schuschnigg se je obvezal, da bo sprejel narodne socialiste v Domovinsko fronto kot edino priznano politično stranko v Avstriji in se narodni socialisti izven Domovinske fronte ne bodo smeli udejstvovati. Pač pa bodo smeli izdajati svoje časopise in publikacije, v katerih pa se bo smela propagirati edino politika Domovinske fronte. Nemčija pa se obvezuje, da bo razpustila takozvane avstrijske legije, ki Hh tvorijo po večini narodno socialistični begunci iz Avstrije. Avstrijska vlada pa jim bo dovolila vrnitev v Avstrijo, razen onih, ki so že postalj nemški državljani. Nemčija bo takoj« po sporazumu ukinila svoječasno uvedeno takso 1000 mark za potovanje v Avstrijo. Avstrija pa se obvezuje, da bo izdala v najkrajšem času splošno amnestijo za vse narodno socialistične politične krivce. Zve čer ob 21. je imel kancler dr. Schuschnigg v radiju govor, v katerem je avstrij ski javnosti sporočil sporazum z Nemčijo in izrazil prepričanje, da je avstrijsko vprašanje odpravljeno z dnevnega reda.
DUNAJ, 12. julija. Včeraj je bil objavljen ukaz o imenovanju dveh hitlerjev. skih eksponentov v avstrijsko vlado. Za ministra brez listnice je imenovan dr. Edrnund Gailse-Horste-nau, ki bo dodeljen zveznemu kancelarju kot pomočnik za notranje posle, za državnega podtaj-nika za zunanje zadeve pa je imenovan Guldo Schmidt, ki bo vršil funkcijo pod-ravnatelja kancelarskega urada. S tem so narodni socialisti dobili popolno kontrolo v notranji in zunanji politiki avstrijske vlade. V avstrijskih narodno socialističnih krogih je zbudil sporazum veliko zadovoljstvo, v konservativnih klerikalnih krogih pa veliko razburjenje, ker smatrajo ti krogi sporazum kot popolno kapitulacijo Avstrije pred Hitlerjem In ker se čuti strah, da se bodo hit-lerjevci polastili Domovinske fronte in preko nje zavladali Avstrijo. Več članov vlade je hotelo podati ostavko, kar je pa Schuschnigg preprečil z Izjavo, da bodo skrajnosti zajezil naval narodnih socialistov v Domovinsko fronto. V hajmve-rovskih krogih je sporazum povzročil veliko presenečenje in so hajmverovski voditelji nemudoma pozvali Starhember-ga, da se takoj vrne na Dunaj. V monarhističnih krogih se takisto opaža razočaranje, četudi se v uradnem komunikeju niti z besedo ne omenja vprašanje restavracije Habsburgovcev.
BERLIN, 12. julija. Včeraj ob 9. je dal nemški propagandni minister dr. Gobbels v radiju sledeče načelne izjave v imenu nemške vlade glede sporazuma med Dunajem in Berlinom, o katerega pripravah smo v našem listu pred dnevi poročali* Sprava med Dunajem in Berlinom je dol sežena na podlagi sledečih točk. |. Nemčija priznava popolno neodvisnost, samostojnost in suvereniteto zvezne države Avstrije. 2. Obe vladi, nemška kakor avstrijska, izjavljata, da smatrata notranjo politično ureditev, vključno vprašanje avstrijskih narodnih socialistov, kot
Zagonetka bestialnega roparskega umora v Mejni ulici št. 32 ni več zagonetka
Kako sta brezposelna delavca Karel Štern in Ivan Kolar pripravljala zločin — Važni momenti, ki zločin popolnoma razjasnjujejo — Ičletni Vladimir Peterin najvažnejša priča
Grozen roparski umor v Mejni ulici 32 se je zdel od početka za široko javnost nekam skrivnosten. Policija pa je bila medtem neumorno in pridno na delu ter je danes vse ono, kar se nanaša na priprave in izvedbe umora, povsem razjasnjeno. Zanimive navedbe priobčuje v zvezi s to razjasnitvijo današnje ponedeljkovo »Jutro«. Razjasnitev roparske-
živlienju pokojnega Ivana Strajnška. —'raznesle po Mariboru najrazličnejšegovo Večkrat mu je bil izvabljal manjše zne- rice, češ, da sta pobegnila preko meje. ske denarja in razen tega je tudi ob neki Omenjena izpoved dotične priče pa ia-priliki, kakor izpoveduje Vladamir Pete- sno kaže, da sta Štern in Kolar ubrala rin, že izvršil vlom v Strajnškovem sta- pot proti jugu. Omenjena priča ju je nam novanju in odnesel okoli 2000 Din. j reč videla korakati skozi Slivnico pri Vse to detajlno dopolnjujejo izpovedbe | Mariboru in je videla, kako je Kolar no-nekega 16-letnega Vladimirja Petrina, sil v desnici neko težko aktovko. Omenjeni Peterin je namreč izpovedal! Vse te okolnosti so bile odločilne pri ga umora, katerega žrtev je postal vpo- pri predstojništvu mariborske mestne nadalnji preiskavi in zasledovanju kriv-kojeni preglednik finančne kontrole Ivan policije, da sta ga svoječasno Štern in cev. Upati je, da bosta Štern in Kola*-StrajnŠek, poteka glede momentov pri- Kolar vabila v svojo druščino, češ da čimpreje v rokah oblasti in pravice, prave, izvedbe ter pobega, iz štirih oko- bodo skupno izvršili vlom v Strajnškovo Gotovo bo pri tem dragocena tudi iz-liščin:	1. Nenadno izginotje 23 letnega stanovanje, kjer da hrani Strajnšek poved več oseb, ki poznajo Šterna in ki
so izpovedale, da je imel Štern na sebi obleko, ki se točno strinja z navedbami Kolarja. 2. Senzacijske izpovedbe nekega Štern, da bi se dobila naslednjega dne i Elizabete Hrastnikove, katero je bil kri-
brezposelnega delavca Karla Šterna in 28.000 dinarjev. Tudi je Peterin izpove-28 letnega brezposelnega delavca Ivana dal, da mu je nekega dne prigovarjal
16 letnega Vladimirja Peterina. 3. Drago- na Kralja Petra trgu, češ, da mu ima ne-ceno priznanje Sternovega očeta. 4. Va-, kaj važnega povedati. Ko sta se nasled-žna izpoved neke priče, ki je Šterna in njega dne dobila na Kralja Petra trgu, Kolarja videla kritičnega dne popoldne mu je Štern prigovarjal, da bi skupno z korakati skozi Slivnico pri Mariboru. |niim izvršil vlom v Strajnškovo stano-Policija je v preiskavi trčila na prvi vanje, nakar mu je izročil še 10 dinarjev važni moment, ko je ugotovila, da sta za nabavo munieje za samokres, ki ga je kritičnega dne nenadoma izginila iz ma- imel Štern. To pa za slučaj, ako bi mo-riborskega področja v neznano smer 23 rala pri vlomu rabiti orožje. Peterin se
letni brezposelni delavec Karel Štern, stanujoč v barakah pri Devici Mariji v Brezju, ter 28 letni brezposelni delavec Ivan Kolar, stanujoč na Pobrežju, Stranska ulica 4. S tem je bila nakazana jasna smer preiskave, ki je rodila pozitivne rezultate in ki je našla svojo potrditev v u-gotovitvi, da je Ivan Kolar svojčas sta
noval v Mejni ulici št. 30, da je bil torej J ure dopoldne domov, si umil roke in nato sosed pokojnega Ivana Strajnška. V tem naglo izginil, ne da bi povedal kam gre
pa ni pridružil temu načrtu, ampak je prekinil s Šternom vse stike. Oblastvu pa ni prijavil teh Sternovih načrtov, očividno v strahu pred Šternom.
K razjasnitvi zadeve pa je izdatno pripomoglo tudi priznanje Sternovega očeta, ki je izpovedal, da je kritičnega dne prišel njegov sin Karel Štern okoli 8.
hipu je postalo jasno, da je mogel biti in-spirator edino Ivan Kolar, ki je vedel za denar, ki ga je hranil pri sebi Ivan Strajn šek. Sploh je bil Kolar, kakor izhaja iž naknadnih navedb, kakor temna senca v
in ne da bi se vrnil.
V ugotavljanju smeri pobega pa je bila dragocena izpoved neke priče, ki Šterna in Kolarja prav dobro pozna. V zvezi s pobegom Šterna in Kolarja so se namreč
tičnega dopoldne povprašal Štern, če je Stranjšek doma in če spi. Štern je po uradnem sporočilu nadsrednje, močne postave, ovalnega, polnega obraza. Na sebi ima rjavo obleko s sivkastimi čr tami.
Vsekakor je možno no osnovi vseh teh momentov rekonstruirati zametek ver izvedbo zločina. Ni dvomiti, da je bil Kolar tisti, ki je dajal pobudo ter informacije, saj je edino on mogel vedeti za raz mere pri Strajnškovih, saj je stanoval svojčas v njihovi bližini. V Šternu je našel pajdaša, ki je bil pripravljen izvršiti tudi najgrši zločin, da se polasti denarja, ki si ga je z varčnostjo in marljivostjo privarčeval pokojni Ivan Strajnšek. Nedvomno pa je tudi, da je v času zločina stal Kolar kje na primernem mestu na straži ter opazoval kot dober poznavalec terena ob Mejni ulici, da ne bi prišb za oba kakšno nepričakovano in nco-jetno presenečenje.
Svetovno letalsko pristajališče v Frankfurtu
m
* * \ ^ .> * *
Te dni je otvoril nemški letalski državni tajnik general Milch novo letalsko pri stajališče pri Frankfurtu ob Majni. Na sliki je videti sprejemno poslopje s teraso in bazenom.
l/mja m leenja v vahadMUtft&lteut boUt*
V svitu gverilske vojne v Abesiniii
DESIJE IN H AR AR POZORIŠČE PONOVNIH ABESINSKIH NAPADOV. ŽELEZNIŠKA PROGA DŽIBUTI - ADDIS ABEBA V NEPOSREDNI BLIŽINI PRESTOLNICE (PORUŠENA. OBRATOVANJE ANGLEŠKE IN AMERIŠKE BREZŽIČNE ODDAJNE POSTAJE — PREPOVEDANO.
Abesinci nadaljujejo svojo borbo proti Italijanom tudi v že zasedenih pokraji-
popolnoma notranja politična vprašanja, v katere se v smislu obveze ne bosta vmešavala. 3. Avstrijska vlada se obvezuje, da bo v svoji notranji in splošni politiki ostala na črti, ki jo označuje dejstvo, da je zvezna država Avstrija nemška država. 4. Rimski protokoli, ki nalagajo Avstriji posebne obveznosti z ozirom na Italijo in Madžarsko, s tem sporazumom niso obremenjeni.
nah. Prišlo je do spopadov v okolici Ha-rarja In Deslja. Potrjujejo se vesti o abesinskem napadu na železniško progo. Napad je bil Izvršen z namenom, da se izropata dva vlaka, ki sta vozila v Addis Abebo živi jenske potrebščine. Borba je trajala vso noč in so se Abesinci umaknili šele zjutraj v bližnje gorovje. Istota-ko je močna skupina Abesincev zasedla in razdrla del železniške proge v neposredni bližini Addis Abebe. ter uničila vse telefonske in brzojavne naprave. —
Večji oddelek Italijanov je z letali in
oklopnimi automobili šele zjutraj pregnal upornike v bližnja gorovja. Tudi pri Ha-rarju so iregulame čete Abesincev napadle Italijane iz zasede in jih obkolile. Po več ur trajajoči bitki so se Abesinci umaknili. Izgube na obeh straneh so velike.
Abesinski podkralj Grazianj je za 14 dni zabranil angleškemu in ameriškemu poslaništvu vzdrževanje njihovih oddajnih in sprejemnih radijskih postaj v Addis Abebi. Prepoved je Izzvala veliko razburjenje. Angleška vlada je že protestirala v Rimu, medtem ko je ameriška vlada zahtevala samo garancijo, da bo oddajanje v 14 dneh zopet dovoljeno, ker je brezžična zveza med Washlngtonom •n Addis Abebo, že radi negotovega stanja v Abesinlji nujno potrebna.
Bluiske
Pri gradnji nove hiše v Miklošičevi ul,
se je dogodila nesreča, ki bi lahko postala usodna, ki pa k sreči ni zahtevala smrtnih žrtev. Na zidarskem odru sta se nahajala zidarska delavca Rudolf Trajko in Marija Cimermanova v trenotku, ko ie naprava popustila in se oder deloma zrušil in pokopal imenovana dva pod seboj. Padla sta 4 m globoko na trda tla in se preo3j hudo poškodovala. Rudolfa Trajka so reševalci spravili v bolnišnico, Marija Cimermanova pa je ostala v domači oskrbi. Kdo je zakrivil nesrečo, bo dognala preiskava.
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek 7. t. m. je bil prav dobro založen in tudi kupčija je bila dobra. Prignali so 85 volov, 377 krav, 23 bikov, 49 juncev, 86 telic, 3 tefleta in 172 konjev, skupaj 795 glav živine. Od teh so prodali 282 komadov. Na sejmišču je bilo ogromno ljudstva in je bilo živahno kakor le redko kedaj. Cene goveji živini so od zadnjega sejma nekoliko poskočile in so bile naslednje: Voli 3.50-4.50 Din, krave 2.50—4, Din, biki 3—3.50 Din, junci 2.50—
3.— Din, telice 225—4 Din za kg žive teže; cene konjem se niso bistveno spremenile in sicer so jih prodajali od 350— 3.200 Din komad, žrebeta pa od 800— 1300 Din eno. — Prihodnji konjski in goveji sejem bo 21. t. m.
ffUtdšotskž ki {tintižskG ami
w w	$F\gy	Bnišffgp	fw<rv“tr	<*r^STvgP
Prisrčna prireditev mariborskih šahi-*tev
V sodoto zvečer so se zbrali mariborski šahisti in prijatelji kraljevske igre v restavraciji pri »Novem svetu«, kjer se je vršila slovesna izročitev prehodnega pokala letošnjemu zmagovalcu, to je Mariborskemu šahovskemu klubu, ki je, kakor smo že poročali, s pičlo razliko točk postal zmagovalec v letošnjem pokalnem tekmovanju mariborskih šahovskih klubov. Slovesnost je otvoril predsednik Ma riborskega šahovskega kluba g. Rudoif Golouh, ki je v prisrčnih besedah najpre-je pozdravil vse navzoče, nato pa v daljših izvajanjih povdaril sodelovanje vseh mariborskih šahovskih klubov g. Ostanek sporočil rezultate tekmovanja, nakar je zastopnik lanskega zmagovalca UJNŽB g. Lukež izročil pokal predsedniku Mariborskega šahovskega kluba g. Golou-
čku jubilejnega »V. Mariborskega tedna«. Tretje in zadnje žrebanje pa bo nepreklicno 18. oktobra t. 1. Turistično-sportna loterija nudi 10.000 krasnih dobitkov. Glavni dobitek je brezplačno potovanje po Sredozemskem morju z luksuznim parnikom »Kraljica Marija« ali »Princesa Olga«. Nadaljnji dobitki so: 2 hu. Mariborski	šahovski	klub	si	je	letos	brezplačni potovanji do Aten in nazaj,
tretjič	priboril	pokal,	in	sicer	dvakrat,	eno brezplačno potovanje po^ Donavi z
zaporedoma. Lani pa je prešel pokal v prehodno last šahovske sekcije UJNŽB. Po propozicijah preide pokal v trajno iast tistemu klubu, ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih.
Po slovesni izročitvi pokala je sledil družabni večer, ki je potekel kar najpri-srčneje. Pomembne besede so tekom nagovorov spregovorili še prof. Sila. dr. Danev, dr. Lovrec in drugi, nakar je bila slovesnost zaključena. Vsem udeležencem sobotnega šahovskega večera bo o stala ta prireditev naših žrtvovalnih mariborskih
luksuznim parnikom Rečne plovidbe od Beograda do Dunaja in nazaj, 3 brezplačna potovanja po morju od Sušaka do Kotora in nazaj, brezplačno potovanje z luksuznim parnikom Rečne plovidbe od Beograda do Orševe z enodnevnim biva njem v Baile Herculane (Rumunija), 4 brezplačna potovanja oz.-lO dnevno biva nje v Dubrovniku, na Rabu, Plitvičkih jezerih ali na Bledu, 10 brezplačnih potovanj s trodnevnim bivanjem v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani, Splitu ali Sarajevu, 40 skupinskih potovanj po programu, ki apilnih in po- 2a določi Jugoslovenski Touring-klub, 40 šahistov prav krajših weekend-potovanj po programu
gotovo v lepem spornim'
Avstri ?ki nogometni prvsk v MSarilfe®s*ui
M lorek H 4. julija ob 18*30 na sla onii EK Ž' esničarjja NOGOMETNA TEKMA
FC AD&IRA COuna ) : SIS ŽSLeZNIČ&R
Ob vsakem vremenu! Dunajčani bodo nastopili s kompletnim pvlm moštvom!
Bgra3S«g«G£3Bl
Telovadni nastop Sokola III. v Pesnici se včeraj radi slabega vremena ni mogel vršiti in bo v nedeljo dne 19. julija ob isti uri in z isiim programom.
V slovenskih rokah. Znamo je vsem Mariborčanom lepo posestvo na Volfcetiu v bližini kapele, ki je bilo doslej last inž. Stiegerja in ki je bilo vseskozi v nemških rokah. Pred inž. Stiegerjem so bili lastniki Girstmayerji in beleži posestvo svoj postanek in razvoj za več stoletij nazaj ter je bilo vedno v nemških rokah. Sedaj je to prelepo posestvo z vinogradi in sadovnjaki prešlo v slovenske roke. Kupil ga je ravnatelj tukajšnje Jugoslovanske hranilnice in posojilnice ter bivši mestni svetnik g. Andrej Oset za 220.000 Din.
Smrtna kosa. V splošni bolnici je preminila v čestitljivi starosti 80 let zasebnica Marija Klabušnik. Žalujočim topio sočutje!
Lep uspeh Mariborčana. Pri tekmovanju za šahovsko prvenstvo dravske banovine v Ljubljani, se je Mariborčan Lešnik plasiral skupno z inž. Weissoin (s 7 točkami) na 3. in 4. mesto.
Preureditev avtokara »Rdeči Franček«. Avtobusni promet Mestnih podjetij je preuredil svoj moderni avtokar »Rdeči Franček« tako, da so sedeži sedaj udobni kot v novih vozovih MAN, obenem pa je zamenjano gonilo ter dosega voz .sedaj brzino do 70 kilometrov na uro. Te preureditve bodo interesenti za posebne vožnje nedvomno toplo pozdravili.
Vogalno hišo so porušili ob Strossma-yerjevi in Slovenski ulici. Slovenska ulica se bo s tem lahko regulirala v liniji Gosposvetske ulice, ob stikališču Gospojne. Slovenske in Strossmayerjeve ulice pa bo trgovec Karel Schmidt zgradil dvonadstropno stanovanjsko hišo.
Odpri roke, odpri srce... Revna vdova s šestimi nepreskrbljenimi otroci se nahaja v hudi stiski. Usmiljena srca, na pomoč! Darila v denarju in blagu sprejema uprava lista.
i Jugoslovenskega touring kluba, poleg tega pa je še 9.898 dobitkov v turističnem in športnem priboru, opremi in potrebščinah, Neizžrebane srečke je mogoče zamenjati za vpisnino v »potovalno kolo«, ki se snuje iz čistega dobička te tu-ristično-s-portne loterije. Udeležite se tu-ristično-sportne loterije na »V. Mariborskem tednu, ter si na ta način zagotovite vse navedene ugodnosti, pomagate na šemu turizmu in turingsportu, ter aktiv-Odpravljen je konkurz o premoženju no sodelujete pri graditvi močne in ob-trgovca Franca Straha v Podgradu pri, se-;ne turistične organizacije. Cena sre-Gornji Radgoni, ker je bila sklenjena pri- j3 s,^mo jo jn se do-be z vsemi silna poravnava.	! potrebnimi informacijami pri podružnici
Ferijalni tečaj za zborovodje. Ipavče- Jugoslovenskega Touring-kluba v Mari-va pevska župa priredi v času 3. do 8. boru (Putnik), Aleksandrova cesta št. 35. avgusta t. 1. tečaj za zborovodje. Poset Tel. 21-22.
tečaja priporočamo vsem, ki imajo ali pa j Pojasnilo k sobotnemu poročilu o Boki bodo imeli posla s pev. zbori, predvsem zidarju V. iz Ribiške ulice nam sporočajo, da ni bilo nikakšnega ogrožanja z nožem in da trpi Božidar na posledicah poškodbe, ki jo je bil zadobil svojčas pri nekih dirkah.
Roparski umor pri Ptuju še nepojasnjen. O roparskem umoru med Ptujem in Hajdino, kojega žrtev je posestnik Fr. Senekovič iz Hajdine, še vedno ni pojasnjen. Orožniki so do sedaj aretirali že 6 oseb Ker ni dokazov, je državno pravd ništvo izpustilo vseh 6 oseb na svobodo. Preiskava se nadaljuje.
Avto v železniške zapornice. Včeraj dopoldne je neki osebni avto trčil s tako silo v železniške zapornice pri Št. liju, .	i	da so se zapornice zlomile in trpi radi
hrane m prenočišč, kar oskrbi župna u- tega železniška uprava okoli 200 Din prava najceneje, dobe^ zunanjikj pismeno: škode. Proti šoferju osebnega avtomo-od	Ipavčeve	pevske^ župe,	v	mestu	pa	j	bila, ki je last nekega graškega zdravni-
od	predsednika	prof.	Mirka.	Prijave	se	ka, se je uvedlo kazensko postopanje,
sprejemajo do 25. tm.	| ker je dokazano, da je prehitro vozil, ta-
Nočno lekarniško službo imata danes ko, da se ni mogel pravočasno ustaviti
zborovodjem samim, njihovim namestnikom, učiteljem, dijakom obeh spolov. — Pouk je za one, ki jih delegirajo člani (društva) Ipavčeve župe in za dijake brezplačen. Vodstvo tečaja je poverjeno priznanemu pedagogu in strokovnjaku prof. Hinku Druzoviču, poučeval pa bo poleg njega med drugim tudi skladateij prof. Vasilij Mirk. Učni predmeti bodo v glavnem naslednji: Praktične vaje iz pod ročja glasbene teorije, metodika zborovskega petja in še posebno mladinskega, oziroma šolskega petja, najvažnejše iz oblikoslovja, pregled jugoslovanske glasbe in slovenske posebej, dirigiranje itd. Natančnejše informacije, tudi glede pre-
Gori! Pri posestniku Šte?anu Jakoliču v Braunšvajgu pri Račah se je vnela hiša. Ogenj je prešel tudi na hišo njegovega soseda posestnika Ivana Forstnerja. Oba trpita skupaj 25.000 Din škode. V Hočah pa je postala žrtev ognja domačija posestnice Elizabete Beraničeve, ki trpi radi požara okoli 40.000 Din škode.
Nevaren konj. Danes je pripeljal 14 letni hlapec Gregorač Franc, ki služi pri Peternelu Janezu v Zgornji Poljskavi tuk. gostilničarju Čerinu v Vetrinjski ulici voz drvi. Z vozom se je ustavil pred vežnimi vrati Čerinove gostilne. Ob V* na eno je šla mimo voza in konj 36 letna Štafela Terezija iz Pobrežja, Aleksandrova c. 69. Ko je šla mimo konja jo je isti zagrabil z zobmi, ter ji prizadejal na desni roki zelo hude poškodbe, radi katerih je padla v nezavest in jo je rešilni voz odpeljal v mariborsko bolnišnico.
pAdteOme tmjm
Skupinska potovanja na olimpijado v Berlin. Kakor nam poročajo iz Beograda so potovanja s posebnimi vlaki na olimpijado v Berlin odpovedana. Ker pa je mnogo interesentov, ki bi se radi udeležili mednarodnih športnih prireditev v Berlinu, bo organiziral Putnik skupinska potovanja, z odhodom iz Beograda in Zagreba. Prva skupina odide iz Zagreba 31. julija, druga pa 8. avgusta ter prispeta v Berlin 1. avgusta oz. 9. avgusta. Povratek iz Berlina je za prvo skupino 8. avgusta, za drugo pa 16. avgusta. V domovino dospeta 10. oz. 18. avgusta. Za skupinska potovanja v Berlin so določene pavšalne cene, in sicer Din 1.825 za osebe ki odhajajo iz Zagreba. V tej ceni je zaračunana pvratna vožnje Zagreb -Berlin 3. razred, prenočišče in zajtrk (ne celotna prehrana kakor je bilo prvotno objavljeno). Prijave sprejema Putnik Maribor, Celje in Rogaška Slatina do vključno 10. t. m. Natančnejše informacije isto tam.
Poselite
m
Jubilejni
v ponedeljek Sirakova in Maverjeva lekarna, jutri v torek Konigova in Albane- i ževa.
pred zapornicami.
20.000 Din škode trpi tovarnar Iv. Mi-kulič iz Slovenjgradca, ki mu je doslej
Turistična športna loterija na Mari- še neznani storilec odnesel iz tovarniške
borskem tednu. Tukajšnja podružnica Jugoslovenskega Touring kluba priredi v okviru letošnjega Mariborskega tedna turistično-sportno loterijo, ki bo posebna privlačnost tujsko-prometne razstave. Po loterijskem načrtu sodeluje vsaka srečka v vseh treh žrebanjih, če že ni bila izžrebana 10. maja. Najzanimivejše bo žrebanje 10. avgusta, t. j. ob zaklju-
in ključavničarske delavnice razno orodje, stroje in nekaj materijala.
Novorojenček v potoku. V Gloibetki pri Ljutomeru sta kopalca Anton in Franc Rožman našla trupelce ženskega novorojenčka. Obdukcijska komisija je dognala, da >2 bil otrok vržen v vodo pred več dnevi in da je bil otrok živ vržen v vodo. Oblastva iščejo sedaj brezsrčno mater.
Htvavi fkmka!
Resnično mi je bilo to najtežje kar sem v življenju občutil: razočaranje. Čemu sem bil razočaran. Razlog je enostaven. Nadejal sem se, da me bodo ti ljudje imeli za čisto svojega in da me ne bodo v ničemer razlikovali in ločili od sebe. Mislil sem, da imam pravico umreti prav tako kakor oni za to zemljo, kjer imam kakor oni svojo družino, svoje otroke in svoj dom.
Pa vendar so me popolnoma razlikovali kakor od vseh drugih maroških šejkov, tako tudi do najpriprostejšega Ma-rokanca. Oni in celo veliki haid mi niso dovolili žrtvovati za zemljo, v kateri sem se že tako dolgo trudil doseči vse, samo da postanem njen sin.
Prišel je čas, ko sem moral Abd el Kri-triov načrt popolnoma izvesti. Ob nekem jurišu na Aluksenas sem moral izkoristiti
špansko zbeganost in polastiti se neke-ga mrtvega španskega legijonarja. Njegova obleka, njegova številka, ki itak nikdar ne izdaja imena, je morala postati moja številka, moje pravo ime,, moje novo žitje in nova smer v življenje.
Težko mi je opisati vse ono, kar se je odigravalo za časa tega lova na človeka, ki je moral biti točno moje mere. Moral sem najti legijonarja, v obleki katerega nikakor ne bi izgledal sumljiv.
Bitka se je bila čisto blizu. Vem samo to, da sem naletel na nekega legijonarja in da so drugi okoli mene streljali nanje, toda usoda mu nj naklonila da mu postanem naslednik. Popolnoma drugi človek je padel od neke roke. Kdo ga je zadel. Morda kdo iz Abd el Krimovega spremstva, ali morda celo roka, ki je skrbela zame.
Izkoristil sem kratek španski umik, se priplazil k temu truplu in ga slekel. Edvard Oblak se je v trenutku spremenil v legijonarja. Nisem mogel dolgo jemati
slovesa, moral sem pohiteti za španskimi četami, ki so se umaknile. Zdirjal sem kakor njihov mož, kakor legijonar kraljevine Španije. Popolnoma drug človek je bil zdaj v legijonarski obleki, človek, ki je najbolj hrepenel za tem, da ostane Arabec, česar mu pa niso pustili.
DVAJSETSEDMO POGLAVJE.
Na grmado z Abd el Krimom!
Pozneje sem doživljal le najhujše. Dokler sem bil kakor zvezda Abd el Kri-move vojske je vse šlo po sreči, zdaj sem pa moral poslušati le o Abd el Kri-movih porazih.
Nikdo v legiji ni polagal važnosti na mojo zunanjost. Mnogi drugovi poginulega moža so ubiti in ostali se ne bodo mogli zakleti, kakšno številko je nosil tajinstveni tujec. Morda mu niti niso vedeli imena. Vse to je v legiji tako malo važno.
(Se bo nadaljevalo.)
, V. Ntarifoorsfci teden**
1. do 9. avgusta 1936.
Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. Kraljeviča Andreja.
50 % popust na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936.
Pupusti na zračnih progah Aeroputa in na parnikih. — Tradicionalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstilna industrija. — Obrt. — Trgovina. Velika gasilska raz stava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava in gasilski kongres. —• Velika filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — Žena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. — Revija športa, jadralnega in motornega letalstva. — Pokušnja vin. — Kongresi in koncerti.
MARIBORSKI OTOK — najlepše kopališče Jugoslavije! — Gostoljubni Maribor in zeleno Pohorje Vas vabita!
Smrt slavnega ameriškega čarovnika.
V Floridi je umrl v starosti 66. let Ho-ward Thurston, najslavnejši ameriški in svetovni čarovnik. S svojimi čarovnijami si je pridobil ogromno imetje. Ob njegovi smrti so izračunali, da jc njegove predstave gledalo nad 100 milijonov ljudi. Leta 1904. je šel Thurston na pot okrog sveta, ki ga je prehodil v treh letih in nastopal v vseh svetovnih centrih. Njegove čarovnije so gledalce naravnost presenečale in v njegovi šoli je bilo mnogo njegovih učencev, ki mu pa nobeden ni mogel vzeti čarovniške slave. Ho-ward Thurston je napisal več brošur o čarovnijah in tudi znamenito dramo »Demon*.
niAnuio
letuHOuanje	aadvzavuG fuvevstvc
Državno prvenstvo si Je priboril Malinarič (Hašk) — V okviru desetoboja je bil tudi mednarodni juniorski miting in so najbolje odrezali Gradčani
Jugoslovenski lahkoatletski savez je v ..rganizaciji SK Železničarja priredil v soboto in včeraj v nedeljo na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v olimpijskem dosetoboju. Prireditev, ki je v splošnem dobro uspela, se je vršila pod pokroviteljstvom mestne občine mariborske, ki je tudi zmagovalcu podarila krasen pokal. V okviru olimpijskega desetoboja se je vršil tudi mednarodni juniorski miting, ki je po udeležbi atletov sodeč bila največja tovrstna prireditev v Mariboru, saj je startalo preko 70 ju-niorjev iz vseh krajev naše države, prišli pa so tudi odlični atleti iz sosednje Avstrije.
Udeležba atletov pri državnem prvenstvu v olimpijskem desetoboju je bila letos bolj pičla in je startalo komaj 7 tekmovalcev, in sicer trije Haškovci, ter po eden atlet zagrebške Concordije, sarajev skega Saška, mariborskega Železničarja in mariborskega Maratona. Primorje in Ilirija iz Ljubljane nista poslala na to prireditev niti enega tekmovalca. Odsto-nost Ljubljančanov se je tolmačilo tako, da Primorje in Ilirija menda ne razpolagata z desetorobojci, ker so se atleti o-menjenih klubov specializirali za posamezne discipline! Deseteroboj je namreč najtežja lahkoatletska disciplina, ki zahteva od atleta vsestransko izvežbanost. Izostali pa so tudi nekateri deseterobojci iz Zagreba, ki so v prejšnjih letih dosegli prav v tej lahkoatletski panogi dobre rezultate, pa so se tudi oni sedaj vrgli samo na posamezne discipline. Tem lepša pa je bila udeležba pri juniorskem mitingu, ki so se ga udeležili atleti Haška. Concordije, varaždinske Slavije, Primorja. Ilirije in Planine iz Ljubljane, GAK iz Gradca ter mariborskih klubov Železničarja, Maratona in Rapida.
Organizacija je bila v izkušenih rokah gg. Vetiutija, Fišerja, Starešine, Berganta, Smerdela ter celotnega sodniškega odbora. Posamezne discipline so se vršile še precej hitro ter so sodniki svojo nalogo opravili prav dobro. Obisk je bil kakor pri vseh lahkoatletskih prireditvah v Mariboru zelo slab in je tekmovanje obiskalo oba dni le okoli 250 gledalcev. Dočirn so bili v soboto doseženi nekateri prav dobri rezultati, je včerajšnje tekmovanje oviralo slabo in hladno vreme, tako da so bili doseženi le povprečni rezultati.
Državno prvenstvo v olimpijskem de-setoboju si je priboril Fd. Malinarič, član zagrebškega Haška, ki je dosegel 5181 točk, 2. M. Ferkovič (Hašk) 4798 točk,
3. S. Jurkovič (Conoordia, Zagreb) 4629,
4. Milan Kleut (Železničar, Maribor) 4291, 5. F. Smerdel (Maraton, Maribor)
4147, 6. F. Šef (Hašk) 4123, 7. S. Balgavi (Sašk, Sarajevo) 3584 točk.
Zmagovalec Malinarič je dosegel v posameznih disciplinah naslednje rezultate: tek 100 m: 12 sekund, (597 točk), skok v daljavo; 6.30 m (627 t.), met krogle: 10.13 m (457 t.), skok v višino: 1.70 m (671), tek 400 m: 57 (547), 110 m zapreke: 18.01 (538), disk: 31.87 m, skok ob palici; 2.90 m (466), met kopja: 40.5 m, tek 1500 m: 5.08 (370 točk). Najboljši Mariborčan, Milan Kleut pa je dosegel tele rezultate: tek 100 m: 12.5 (499) točk. Skok v daljavo: 5.85 (522) krogla 10.80 skok v višino: 1.45 (414), tek 400 m: 59.2 (470), 110 m zapreke: 21 (322), disk: 30.28 (446), skok ob palici: 2.70 m (397 točk), kopje: 37.49 (374), tek 1500 m: 5:15.2 (333).
V okviru olimpijskega desetoboja so bili v soboto tudi nekatere discipline seniorjev, v katerih so bili doseženi nasled nji rezultati: tek 3000 m: 1. Čavrič (Sla-vija, Varaždin) 9:29.3, 2. Podpečan (Železničar, Maribor) 9:45.4, 3. Kangler (Železničar) 9:55.3. Tek 1000 m:	1.	Takač
(Slavija, Varaždin 2:42.2, 2. Herič (Žel.) 2:50.2, 3. Štrucl (Maraton) 2:50.4, 4. Ledinek (Žel.) 2:50.6, 5. Veberhofer (Hašk) 2:51, 6. Seidler (Rapid) 3:07. Švedska štafeta (400x300x200x100 m):	1. Rapid
(Miihleisen, Monderer, Jeglič Verzel (2:09.2) nov mariborski rekord), 2. Želez ničar (Ledinek, Venuti, Stropnik, Starešina) 2:13.8.
Včeraj popoldne pa so tekmovali juni-orji, ki so v posemeznih disciplinah dosegli naslednje rezultate: Disk (1.5 kg) L Skaza (Primorje) 37.93 m, 2. Krajnčič (Žel.) 33.09 m, 3. Lipovšek (Maraton) 32.93 m. Kopje: 1. Zorko (Zel.) 46.19, 2. Lončarič (Maraton) 41.64,	3.	Hallegger
(GAK, Gradec) 38.27. Skok v daljino: 1. Hallegger (GAK) 5.95 m, 2. Zorko (Žel.) 5.94 m, 3. Ille (Hašk) 5.92 m. Skok v višino: 1. in 2. Polak (Primorje) in Lužnik (Maraton) 1.55 m, 3. do 6. Smerdu, Zorko, Gregorič (vsi Železničar) in Vahter (Primorje) 1.50. Tek 1000 m:	1.	Takač
(Slavija, Varaždin) 2.44, 2. Košir (Planina, Ljubljana) 2.46, 3. Frank (GAK) 2.50. Kroga, juniorji razreda C (5 kg): 1. Skaza (Primorje) 12.68 m, 2. Hallegger GAK 11.96, 3. Smerdu (Zel.) 11.63 m. Krogla, juniorji razreda B (4 kg): 1. Zorko (Žel.) 14.60 m, 2. Linzner (Žel.) 13.88, 3. Ille (Hašk) 13,81 m. Tek 100 m, finale: 1. Hubi, (GAK) 11.6, 2. Steska (GAK) 11.8, 3. Ille (Hašk) 12 sekund. Štafeta 4x100 m: 1. GAK v času 50.2, 2. Kombinirana štafeta Primorja, Ilirije, Haška in Slavije 50.6, 3. SK Železničar 50.8, 4. SK Maraton 52.
Po končanem tekmovanju so se zbrali udeleženci tekmovanja pred tribuno, kjer je v imenu prireditelja g. Starešina
razglasil dosežene rezultate, nakar je g. dr. Senkovič v imenu mestne občine ma riborske predal zmagovalcu v olimpijskem desetoboju E. Malinariču krasen pokal. Najboljši mariborski deseterobo-jec Milan Kleut pa je prejel pokal, ki ga
je podaril SK Železničar, ostali tekmovalci olimpijskega desetoboja pa so prejeli krasne plakete.
Državno prvenstvo v olimpijskem desetoboju je torej za nami in nas čaka prihodnjo soboto in nedeljo ena najvažnejša prireditev v jugoslovanskem športu, državno prvenstvo v plavanju, skokih in vvaterpolu, ki bo obenem izločilno tekmovanje za letošnjo olimpijado v Berlinu. Tekmovanje bo na Mariborskem otoku in so vse priprave za to važno prireditev, na kateri bo startalo nad 500 pla-vačev in plavačic iz vse naše države, že v polnem teku.
Poraz in zmaga SK. Železničarja v
Liubliani
Mariborski Železničarji v letošnjem tekmovanju za prehodni pokal prometne ga ministra niso imeli sreče. V soboto so se peljali v Ljubljano, da branijo pokal, ki so si ga že dvakrat zaporedoma priborili. Vsa mariborska športna javnostjo bila prepričana, da bo Železničar tudi v letošnjem tekmovanju jugoslovenskih že lezničarskih športnih klubov izšel kot zmagovalec in si tako pokal priboril v trajno last. Toda prišlo je drugače. V soboto so jim namreč sarajevski Železničarji prekrižali račune.
ŽELEZNIČAR (SARAJEVO)-.ŽELEZNIČAR (MARIBOR) 4:3 (3:1).
To tekmo je pravzaprav odločil sodnik Hobaher, ki je Mariborčane spravil ob zmago.. Mariborčani so namreč vsega skupaj zabili sedem golov, od katerih pa ie sodnik priznal le tri. O sodniku piše nedeljsko »Jutro«: Sodil je g. Hobacher, ki ie v prvem delu igre napravil par zelo težkih pogrešk v škodo Mariborčanov .Potem se je znašel in brez nesreč vodil tekmo do kraja.«
V drugi tekmi je Železničar (Niš) premagal Hermežane z 2:0 (2:0). Včeraj se je turnir nadaljeval in sta najpreje igrala premaganca, nato pa zmagovalca prejšnjega dne. V prvi tekmi so Mariborčani porazili tovariše iz Ljubljane, in sicer
ŽELEZNIČAR (MARIBOR):HERMES 3:1 (3:1).
Mariborčani so nastopili z rezervami ter z lahkoto zmagali. Nato je sledila, tekma zmagovalcev
ŽELEZNIČAR (NIŠ):ŽELEZNIČAR (SARAJEVO) 4:1 (2:1).
V odločilni tekmi je zmagal Železničar
iz Niša,, ki je bil tudi najboljši nasprotnik na turnirju. S to zmago so si priborili seveda tudi pokal prometnega ministra, ki je sedaj romal iz Maribora v Niš.
Upamo, da bo prihodnje leto zopet prišel nazaj v Maribor, zlasti ker se bo tekmovanje prihodnje leto vršilo v Mariboru.
SK MURA:SK SLAVIJA 3:3 (1:0).
Na igrišču bivše SK Svobode se je včeraj popoldne vršila prijateljska tekma med SK Muro iz Murske Sobote ter SK Slavijo s Pobrežja. Po precej napeti in tudi lepi igri je ostala tekma neodločena. Sodil je g. Nemec.
Ostale nogometne tekme.
Beograd:	Jugoslavija : Bolgarija 3:1
(1:0).
Carigrad: Jugoslavija:TurČija 3:3 (2:1).
Rim: Sparta (Praga):Roma 1:1.
Milan: Ambrosiana:Vienna 4:1.
Budimpešta: Ujpest:Prostejov 2:0.
JUGOSLAVIJA:NEMČIJA 3:2.
Tekmovanje za Davisov pokal med Jugoslavijo in Nemčijo je bilo že v soboto odločeno v korist Nemčije, k sta nemški parvon Cram-Ifenkel porazila naš par Kukuljevič-Mitič z 8:6, 4:6, 6:3, 4:6 in 6:3. Včeraj bi se morali odigrati še dve preostali tekmi, vendar je dež preprečil dokončno izvedbo tekmovanja ter so nam Nemci brez boja prepustili obe igri, tako da je končni rezultat tekmovanja med Nemčijo iti Jugoslavijo za Davisov pokal 3:2 za Nemčijo.
Spomnite se CMD!
Maji o
Razno
Nekal za vas!
SLADKI KMEČKI KRUH.
Pekarna Rakuša, Koroška c. 3351
MOŠKE MA.ICE
po Din 14.— dobite pri Trpinu. Vetrinjska 15.	2261
Službo dobi
mimeMiMMaeiPememaHHi
IŠČEM STREŽNICO
za Koprivnico, ki je bila že pri bolniku, od 22 du .13 let staro. Nastop takoj. Vorašati Vlahovič, Aleksandrova 40. 3454
Posest
KUPIM ENODRUŽINSKO HIŠO
v okolici Maribora. Ponudbe poslati pod »Resen kupec« na upravo lista. Posredovalci izključeni.	3454
Stanovanje
SOBO IN KUHINiO
oddam, stranki brez ottek. Nasipna 27. Pobrežje. 3456
A. K.:
Žrtev zvest
Zgodovinski roman
Tako v tesnjen, zvezan in odvisen se) hidolog ni mogel počutiti posebno srečne! ga. Mladostne navade so se zopet pojavile, pozneje si je celo zaželel, da se v vsem sijaju zopet uveljavi na dvoru in da se ponaša z imetjem, ki mu ga je vsakdo zavidal. Zato je bival v Madridu, kjer jc živel razkošno in v šumnem izobilju. S svojimi dohodki, pa naj so bili šc tako veliki, je komaj shajal. Zadolževal se je tu in tam za manjše vsote. Mnogo zlatih in srebrnih posod, ki jih jc Vincencij z oderuštvoin pridobil, je na ta način zopet prešlo v oderuške roke. Razen tega je hotel Don Juan stopiti v novo zakonsko zvezo, ko se je potolažil po smrti svoje mile in lepe žene. Kakšno kneginjo ali grofico bi rad osrečil. Toda kako naj bi to storil, da ne bi trpel njegov ponos in da se ne bi dal ljudem v zobe? Saj bi takrat moral odkriti svoje pravo stanje in priznati, da
11
| razen doliodkov nima prav nobenih pra-
I vic do ogromnega imetja. Ali se ni uma-
I zal, ko je vzel za ženo oderuhovo hčerko, ali je kot grand in potomec ene najstarejših rodbin z imetjem dovolj opral madež, ki se je držal njegove časti? Bil je kakor bajeslovni kralj Mitas; zlata jabolka so mu visela pred ustmi, a žejen siromak jih ni mogel doseči.
Donna Frančiška, grandova hči, bodoča dedinja pol milijona piastrov, je medtem rasla v sreči in miru. Vsak dan ji je razvil kakšno dražest ali ji je pa dodal nove lepote. Ž materinim bogastvom je podedovala tudi njeno lepoto in bistroumnost. Z oporoko njenega deda je bil določen način njene izobrazbe in bi človek menda res lahko iskal po vsej Španiji, pa bi težko našel tako lepo in izobraženo dekle. Tudi od očetovega in od splošno španskega značaja je imela mnogo dobrih lastnosti pa tudi napak.
Srečen človek, ki si je pridobil njeno naklonjenost, gorje pa onemu, kdor jo je — mogoče celo nehote — užalil in se je njena mržnja obrnila proti njemu.
Ob času, ko se godi naša povest, ji je bilo ravno šestnajst let, doba dozorevanja španskih deklet. Srce ji je do tega časa ostalo svobodno, čeprav ji je južno ibersko sonce mlado kri palito, vznemirjalo in dražilo, četudi so se najodličnejši mladeniči v Madridu, Sevili in Kadiksu za njeno ljubeznijo naravnost trgali, njej na čast prirejali podoknice in plese ter ji dokazovali ljubezen v vezani ih nevezani besedi. Seveda bi tudi te njene hladno krvnosti bilo kmalu konec, da ni ravno takrat izbruhnila na polotoku ona strašna vojna, vojna, ki ga je zalila s potoki krvi in je še dolgo pretresala nesrečno državo. Ta vojna je obrnila misli lahkožive španske mladine drugam, odpravila morebitne spore med posameznimi pokrajinami in mesti ter prekinila podoknice. plese in vse javne žabave.
Do Juan di Mendoza y Mirabella se jfc i kot grand, grof in ljubljenec Karla IV. pri j družil sprva njemu in je postal goreč pri-1 staš kneza miru, Čeprav je oholost in
premoč tega srečnega vojaka žalila njegovo samoljubje. Ko pa je po bajonskih dogodkih (Napoleon I. je v Bayonnu prisilil Karla IV., da se jc odpovedal španskemu prestolu) spoznal pravo Napoleonovo nakano, ko je svojega pravega vladarja videl nesrečnega, mesta in trdnjave pa v francoskih rokah, se je v njem kot pravem Špancu prebudil ponos in je začel z drugimi rodoljubi vred misliti na osveto in na krvavo, ljuto borbo.
Kot velikašu, kot človeku, ki iz posestev vleče vse svoje dohodke, mu ni bilo lahko odločiti se za boj. Saj bi se lahko zgodilo, da bi v enem dnevu ali celo v eni sami kratki uri zgubil vsa posestva. Res je, da jc bilo vse skupaj hčerina last, a dohodke jc le on pobiral in če bi mu jih država odvzela, sploh ne bi mogel več živeti. Razen tega je bil vojni izid silno negotov. Francoska vojska je bila takrat na glasu kot najhrabrejša. Ali se ne bi s tem, da bi pograbil za orožje, prostovoljno izpostavil pregnanstvu D domovine in usodni nesreči.
(Dalje sledi.)
. .Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. 2a inseratni del odgovarja SLAV.' ') 1 EJA
prestavdik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru