Leto. VII, Sl. 16.
V Ljubljani, v nedeljo 21. januarja 1923. Posam. St. 1 Din.
HflPREJ
Glasifio Socialistične stranke Jugoslavije.
■ ✓
Pokrajinski strankin zbor v Celju.
(Dalje.)
K 4. točki dnevnega reda: Parlamentarno poročilo ie dobil besedo sodrug dr. Korun- Sodr. dr. Korun: Parlamentarno ooročilo je včerai objavil »Naprej«. (4. štev. od 6. januarja t. I.) Parlamentarno delo je bilo z ozirom na to. da ie bila poslanska delegaciia majhna in slabo sestavljena. iako težko in zamudno. Dvoje je mogoče: da ie poslanec v Belgradu ali doma. če ie v Belgradu, ne more izvrševati svojega dela doma. Tisti poslanec, ki je samo poslanec, mora in more najti čas, da gre tudi na agitacijsko delo. Jaz pa sem moral takrat, kadar sem bil doma, vsai toliko pobrigati se zase. da bom lahko tudi pozneje živel od svojega poklica.
Zahvaljujem se v imenu vseh poslancev za zaupanie in prosim, da nj.hovemu delu zbor da absolutorij.
Sodr. Fr. Svetek: Poročilo, objavljeno v »Naoreju«. je bilo kratko. Kar je naša parlamentarna delegacija izvoje-vala, tega ji ne more nihče vzeti, in čeprav se radi organizacijskih zadev z nekaterimi poslanci praskamo, nam to ne sme kaliti pogleda na nj'h delo. Sodr- dr. Korun oa se je izognil vprašanju, kako Je s oos1anci. ki so delali in ki niso delali. Celi delegaciji ne moremo dati absoluto-rija. Delali so ss. Etbin Kristan, dr. Ko-
run in Divac, ki so delali tako. kakor se z nj'h dolžnostmi strinia. Pokazali so jasno, kaj so delali. Pač pa nismo dobili takoj ooročd o njih delu. Klub sam ni bil organiziran- Dati bi bil moral stranki ne samo poročila, temveč tudi smernice. Ker oa tega ni storil, ga naš tisk ni dovolj podpiral. — Ne zahvaljujemo se celemu klubu, temveč samo sodrugom, ki sem jih imenoval. Predlagam, da se da tem trem absolutorij.
Sodr. dr. Korun: Ko sem rekel, naj se nam da absolutorij. sem mislil itak za poslance, ki so ostali v stranki. — Našega dela v parlamentu pa naši ljudje res ne poznaio dobro, ker so čitali samo govore, mso Da bili poučeni o delu v odborih in odsekh. kjer se ie v resnici delalo in dalo kai doseči. Deloma je tega kriv klub sam, ker med njim in stranko ni bilo pravih vezi- Svetoval bi vbodoče. nai pokrajinski odbor določi poslance, kateri naj delajo v Belgradu in kateri doma.
Sodr. Jelen (Celje): Slišal sem govoriti samo o treh poslancih, imamo pa tudi še sodr. Bernota, ki gre v vsak kraj, kamor ga kličeio.
Sodr. Fr. Svetek: Ne razumite me napačno. Sedaj gre le za poslance, ki so delali v parlamentu, sodr. Bernota pa je stranka določda, da dela v tajništvu-
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in uDravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Cek. rac. št. L 1.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
—s—eau —.................. mi..m..........
Sodr. Fr. R i n a 1 d o (Trbovlje): Stri« njam se s predlogom sodr. Svetka. Pri« znati moramo, da so ss. E. Kristan, dr. Korun in Divac res delali. Rudarji pa se moramo sodr. Korunu zahvaliti še posebej. ker nas je uspešno zastopal pri Trbo« veljski družbi.
Sodr. Bernot: Tudi od strani tajništva moram konštatirati, da je sodr. dr. Korun na vse dopise iz tajništva točno odgovarjal in jih po možnosti tudi rešil. Kot poslancu in advokatu se mu moramo zahvaliti. Tudi na Slovenskem je mnogo delal. Kot advokat ie napravil za stranko mnogo brezplačno. Hodil ie tudi na shode* —Jaz sem na Slovenskem tudi opravljal dolžnosti poslanca. Moral sem kot tak: mnogokrat intervenirati, omenim naj le zadevo s cinkarno v Celju. — Posl. Go« louh je napisal v »Enakosti«, da državi samo denar kradem, ker nisem pravilno izvoljen in potrjen poslanec. To je napisal mož, ki se je najbolj zavzemal za to, da moram obdržati mandat, češ. sicer ne bo« mo imeli soc. kluba, ker mora biti za klub' najmanj 10 poslancev. Jaz sam sem bil edini, ki sem glasoval proti temu. da ob« držim mandat. — Sicer pa sem to zadeva pojasnil že večkrat v »Napreju«, omenim nai samo še to. da sem šel vsikdar tako! v Belgrad. č:m sem zvedel, da gre v par« lamentu za kai važnega- Upam torej, da' zaslužim tudi za poslansko delo absolu« torij.
(Dalje prihodnjič.)
upton Sinclair: prance Kremen.
21. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
Kakor da se je zgodil čudež! Stari Granitch se je zopet pomladil — so rekli ljudje. Skakal je okrog z zavihanimi rokavi svoje srajce in preklinjal kakor še nikdar. Tovarna je poslovala s polno paro. Še celo Granitchev sin Egon se je poslovil od vel komestnega bleska in gledaliških igralk in prišel pomagat očetu, da se izvrše naročila pravočasno. Ta naročila so bila Leesvillu kakor nova vera. Vse je bilo navdušeno, in zakaj ne? Ali ni prišlo prospevanje v Leesvdle? Nova vera se je zarinila tudi v delavske vrste in France je videl, da ga čaka težko delo, če bo hotel odpreti oči vsem slepcem.
*
»Delavec« ni izšel takoj prihodnji teden. Vzrok je bil, ker le Jurij Zorman, ki je sejal desetdolarske bankovce, skrivnostno izginil takoj drugi dan po požaru. Minka Jelenova ga je iskala, pa ga ni mogla najti. Pojavil se je šele čez teden dni, tačas se je pa pripetilo marsikaj v krajevni organizaciji in v zunanjem svetu. Angleški potniški parnik, ponos atlantske mornarice, napolnjen do zadnje kabine z ameriškimi milijonarji, se je pogreznil na morsko dno. Torped rala ga je nemška podmornica brez svarila. Več kot tisoč moških, žensk in otrok je utonilo, in to dejanje je pretreslo ves civilizirani svet.
Drugi večer po tem dogodku je bila seja krajevne organizacije v Leesvillu, toda seja se ni mogla dolgo časa začeti. Člani so stali v gručah in se prerekali. Kaj si mislite o vladi, ki je odgovorna za tak zločin? Kakšna sodba naj zadene pomorskega častnika, ki izvrši takšno povelje? — Tako je izpraševal sodrug Tržan, mladi odvetnik. Pivovarniški delavec Gornik je odgovoril, da je nemška vlada storila vse, kar je
mogla, da odvrne nesrečo. V newyorških časopisih je objavila svarilo, da se naj Američani čuvajo parnikov, na katerih se nahaja municija-----------
»Municija?« zakriči Tržan.
»Da. strelivo!« odvrne Gornik«, ali niste čitali vesti, da so bili na »Lushaniji« zaboji s strelnimi naboji?«
»Kakšno strelivo je to?« ga zaničljivo zavrne Tržan.
Gornik je zrasel. Ali niso bili naboji poslani na Angleško z namenom, da bodo služili pobijanju Nemcev? Nemčija je napadena od vsega sveta in se mora braniti. — V tistem hipu je bil Gornik sam podoben človeku, ki je napaden od vsega sveta; njegov obraz je bil rdeč do korenin njegovih las in pripravljen je bil na obrambo z vsemi sredstvi, ki jih je imel na razpolago.
Sodrug Koeln, velik in koščen delavec v steklarni, je tudi posegel v pogovor in dejal, da je nemška vlada izjavila, da je b'la »Lusitanija« oborožena s topovi. Tedaj se je Tržan silno zakrohotal in vsi Nemci v dvorani so takoj planili na noge. Ali ima Tržan dokaže, da parnik ni b!l oborožen? Kakšne dokaze? Mogoče izjavo angleške vlade? Hahaha!
>Ne morem razumeti«, je vzplamtel mladi odvetnik, »kaj je vam Nemcem prišlo v glavo, da tako zagovarjate kajzerja, ko pred vojno niste mogli najti dovolj slabih besed, da bi ga osramotili.«
»Jaz pa ne morem razumeti«, se odreže Gornik, »kaj je vam Amerikancem, da se tako potezate za angleškega kralja Jurija! Vsi časopisi v Wall Streetu pozivajo Ameriko na vojno z Nemčijo — samo zato, ker je nekaj milijonarjev, utonilo.«
»Ali ne veš, da so žrtve na »Lusitaniji« bili večinoma delavci?«
(Dalje prih.)
Kakšna enotna fronta?
14. t. m. je sklical nezavisni Mesija Stefanovič z dnevnim redom »enotna fronta in državnozborske volitve« v Zagorju ob Savi shod. ki bi ga ne b lo prav zamolčati. Na tem shodu so namreč povabljeni zastopniki raznih strank (komunisti. klerikalci, narodnosocialci in oni. ki niso ne ptič ne miš) podali izjave, da se strinjajo z enotno fronto in se bodo zanjo na vso moč zavzeli. Veliko presenečenje pa je zbudda izjava sodr. Arha za SSJ, ki je povedal, da proletariat ne bo imel enotne fronte, dokler ne bo enotno organiziran in da smo zato socialisti proti vsakemu kompromisu z elementi, ki jim enotna organizacija smrdi. Ali je znorel, da je šel tako enostavno preko vsega »razume-vanla«, ki ga ie pokazala navzoča masa za Štefanovičevo ideio in da se ni dal premotiti niti od njegove izjave, da se bodo »Naprejevi« socialisti, ki se udeleže (?) današnje enotnofrontlarske konference v Ljubljani nrav gotovo navdušili za njene sklepe? In ali ni znorel, ko ie šel čisto preprosto preko Štefanovičevega očitka: da je sodr. Arh namreč razdiralec enotne fronte?
Ne! Kar je sodr. Arh povedal na tem shodu, ni nič drugega kot ono. kar bi povedal katerikoli naš sodrug. Gre sedal samo za dokaz, da ni to upiranje znorelo neuvaževanje onega, za kar se danes navdušuje masa onih ljudi, ki se navdušujejo brez premisleka za vsako novo geslo, katero se izleže iz komunističnega jajca na Turjaškem trgu. Kar ie povedal sodr. Arh. se da z drugimi besedami pojasniti tako: To ie stališče vseh onih. ki branijo poslednjo postojanko slovenskega socializma. da ie ne morejo pomandrati tisti, ki so k) v teh letih tisočkrat hoteli pomazati z gnojem svoje buržoazne diploma-tične taktike in s svoio nezavednostjo.
Kakšne roke nam Stefanovič in njegovi ponuiaio v prijateljski stiskljaj. kakšne programe hoče. da bi pomešali v eno godljo z našim programom?
Najorvo so tu roke. ki so se v Rusiji pordečile s svežo krvio neštetih borite-ljev za svobodo in vojno proti caristične-mu nasilju, roke, ki so okovale 5 odstot-ko vseh ruskih proletarskih vratov v železi© črezvičajskih sadistov in ki so sprožile smrtne strele v prša stotisočev nedolžnih ruskih socialistov in revolucionarjev. Roke, ki so jih ofrakane boljševi-ške potence v Ženevi in Rimu in sedaj v Lozani prožile buržujskim diplomatom, laškim kraljem in ameriškim ljudskim polipom — zato. ker čuvajo ti polipi mili-ardne zakladnice ukradenega narodovega bogastva. Roke, ki so pred razkolom in po njem v Ljubljani ter drugod sprejemale sovjetske in liberalne uhane, diamante In prstane da so jih v beznicah topile v vinu in plačevale agente, da so hodili ljudstvo hujskat na razbijanje socialistč-nih organizacij. Resnično, tisti, ki so nas doslej razbijali in nas še vedno razb;jajo — prihajajo sedai k nam. ne da bi popravili, kar je razbitega — sal enotne organizacije ne marajo — ampak za to, da bi jim mi pomagali upostaviti to. kar so tudi pri sebi razbili. Kakšne noge nai bi z našimi korakale k cilju? Tiste noge. ki so se spust!le v blazen dir čez meio. kadar je od njih neumnega tekarna za ooneumne-vanie široke mase ojačena reakcija udarila s svoio oestio po proletarskih glavah.
Druge roke so tiste, ki so se na Zaloški cest5 obrizgale do komolcev s krv!o 14 nedolžnih fantov, starcev, mož, otrok
In žena- Tiste, ki So sežigale, nabadale, obešale in streljale stot!soče na razvitejši umov, samo zato. ker so bili razviti umi. Tiste, ki so v letih vojnega trpljenja blagoslavljale topove in bajonete in ki pp-nuiaio sedaj, ko je zmanjkalo sovjetskih uhanov, prstanov in diamantov revnemu ljudstvu ugrabljeno imetje Mrtve roke za nadaljevanje pijančevatra, podkupovanja in boljševiškega poneumnievania razrednega proletariata na Slovenskem.
Tretie roke so one. ki so tudi podpisale smrtno obsodbo poštenemu komunističnemu delavstvu, reakcionarno obsodbo — zakon o zaščiti države. Narodno-socialne roke, ki so se še pred dvema dnevoma objemale z re'enimi rokami ljubljanskih disidentskih liberalnih advokatov, proti — »enotni fronti«.
Četrte roke so one. ki prejemajo podpore iz demokraških bančnih fondov za ustanavljanje protirazrednih organizacij, četrta kolena so ona. ki so se upog:bala pred žeriavovsko poliea;demokrac:io v sveti ekstazi, ko ie ta demokracija kos za kosom trgala ude od tistega organizma proletarskih pridobitev, ki smo mu z nadčloveškim naporom dali življema ob prevratu. Osemurni delovnik, demokratčna volilna pravica, bolniško in starostno zavarovanje, pravica stavke ...
Pete roke so one. ki jih je proletariat proklin al, ker so pred razkolom izkoriščale stranko v svoie osebne amb:cije, ker so bile pripravljene stranko zadaviti, če bi ne hotela v tem namenu živeti od ni:hovih orovizii. roke. ki si določaio še danes nagrade iz delavskih zavodov, roke. ki so proletariatu iztrgale z njegovim krvavim denarcem kupljeno tiskarno. Itd. itd.
Proč! Nam se gnusijo te od slfil:de korupcije, bratomorilstva ub!jaiočih obsodb in mrtvaških komand do golih kosti razjedene roke! Naše roke so čiste in se ne bodo ognojMe z vašimi!_________________
Politična vesti.
*f Fabjančič v Belgradu. »Slovenec« poroča, da je dospel bivši komunistični poslanec 18. t. m. v Belgrad. Zglasil se je pri notranjem ministru, kateremu je razložil pomen sestanka dne 21. v Ljubljani, na katerem bodo razpravljali o ustanovitvi nove proletarske stranke na Slovenskem. Fabjančič je pri tej priliki Izjavil, da nimajo slovenski komunisti ničesar skupnega s srbskimi in da so že davno izstopili iz stranke. (Glavni odbor kom. stranke jih je izključil pred ljubljanskimi volitvami, ker so se vdinjall klerikalcem.) Fabjančič je prosil ministra, naj dovoli ustanovitev nove stranke, ki bo kandidirala poleg socialnih demokratov tudi komuniste. Notranji minister je izjavil, da se bo držal zakona o zaščiti držate. lzgleda tedaj, zaključuje »Slovenec«, da se tudi v Sloveniji ne bo smela ustanoviti nova »Proletarska stranka«. — Socialni demokrati, ki jih ima v mislil Fabjančič, so tsti bivši socialisti pri »Zarji« v Ljubljani, ki so se sami izključili iz stranke, Fabjančičev! komunisti so tudi izobčeni, ker se prav-tako niso pokoravali strankinim načelom. In ta breznačelna bratovščina naj bi v zvezi s klerikalci rešila naš proletariat?
+ Inval.dski kongres se je vršil od 14. do 16. t. m. v Slavonskem Brodu. Bil ie jako buren in ie posebno radi njegove glavne točke, udeležitve pri bližnj h zbor-skih volitvah, vsak čas grozil nehati se z razcepom v organ:zaci;'i. Centralni odbor Je namreč predlagal, nai nastopijo Inva-
lid! kot samostolna stranka, druga struja pa .ie zahtevala popolno vzdržanje. Zmagalo je tisto, kar je v zlati skledi: članom ie bilo prepuščeno, nai volijo, kakor se jim sanrrn zdi- Za predsednika je bil izvoljen zooet kapetan Nedič. Kongres je med drug:m sprejel resolucijo, ki ostro obsoja razpustitev narodne skupščine v trenutku, ko bi morala sklepati o invalidskem vnrašaniu.
4- Bolgarski vladi naše zunanje ministrstvo ni poslalo ultimatuma, temveč samo prijateljska obvestila, naj bolgarska vlada razžene komitaške tolpe ob naši meji
-F Mussolini Izkupil? Mussolini je bolan, uradne vesti mu predpisujejo influenco, druge pa trde, da je vrgel nekdo v sredo bombo na njegov avtomobil.
4 Iz rulirskega ozemlja. 19. t. m. so francoske čete zasedle vse železn ške postaje in rekvirirale vse prostore, kjer se nahajajo železniški uradi. Francoski poveljnik je naročil železničarjem, da morajo normalno delati. — Istega dne so Francozi zasedli glavni urad nemške državne banke v Dusseldorfu in zaplenili 150 milijonov mark. — Nemška vlada je prepovedala uradnikom in delavcem državnih železnic sodelovati pri prevažanju premoga za Francosko in Belgijo. Napetost med prebivalstvom je velikanska.
KONGRES JE SKLENIL!
Dolge Kocjančičeve klobase »Ne bo* dimo vosek!« je konec in temeljit odgovor bi b'l zelo potreben. Ker pa mariborsko vprašanje še ni rešeno in bi vsaka prenagljena polemika stvari lahko škodovala, zato bom odgovor preložil na tiste čase, ko bo zadeva razčiščena.
K stvari naj pripomnim le eno. V nobeni organizirani skupini na svetu ni dovoljena polemika o akciji, ki je ravno v teku. Predno še akcija ni sklenjena ima vsak član organizacije pravico iti dolžnost boriti se za to, da bo sklep tak kakršen nrsli on, da bi bil najboljši. Ko je pa sklep storjen, pa bodisi dober ali slab, ima vsak član dolžnost iti na delo, da se sklep tak, kakoršen je, brezpogojno in brez odlašanja izvede, zlasti še takrat, če ga je sam kongres sklenil.
Kajti najslabši sklep je boljši, če ga izvršimo, kakor pa najboljši, če ostane samo na papirju.
Konstatiram, da se s. Kocjančič po teh organizacijskih pravil h ni ravnal, temveč je začel sredi akcije s produkcijo. Prenaglil se je celo tako, da je pričel s kritiko prej, predno je sploh vedel, kaj je kongres sklenil.
Jaz sem dolgoleten član Soc. stranke. Bil sem član tudi v A. Kristanovih časih, a nikdar dosedaj nisem doživel, da bi kdo tako oč tno delal proti kongresnim sklepom, kakor so to omenjeni članki.
Zaenkrat zaključujem svoj odgovor z nasvetom:
Vsak pometaj najprvo pred svojim pragom!	F.	S.
PAR VRSTIC PRIPOMBE.
K gorenjim izvajanjem s. F. S. ugotavljam sledeče:	V svojem članku sem
izrečno pripomnil, da ne gre ignorirati sklepa, ki ga je storil kongres, da ga Je treba celo pospeševati, da pride do raz-čiščetija. (Prepričaj se s tem, da še enkrat prebereš dotični odstavek v »Na-preju«.) Meni se ne zdi, da bi bil zagrešil kako protizakonitost s tem, da sem s podpisanim odgovorom polemiziral na osebna izvajanja s. F. S., posebno dokler mi nobena točka v pravilniku ali sklep
ne prepovedujeta tmett o kakšnih napačnih osebnih mnenjih svoje javno mnenje. Da je s. F. S. o marsičem krivo poučen, to mislim, da sein dokazal in da ne bo treba za nova dokazovanja novih klobas. To ugotavljam. Kaj meni s. F. S. s svojo pripombo o pometanju in pragu, tega si zaenkrat ne morem jasno predstavljati. Upam pa, da mi bo dal natančen odgovor tani, kjer bo mesto za to. — K. K.
Dnevne vesti.
Zdravstveni odsek za Slovenilo razpisuje 5 mest upravnih praktikantov za boln šn:ce v Ljubljani, Mariboru. Celju in Brežicah ter blaznico v Ljubljani. Razpis v Uradnem listu.
Delavci! kuouite čevlje samo z znamko »Poko« domačih tovarcn Peter Kozina & Ko.. Tržič, ki so na boljši in najcenejši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodru.gov. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20-
Ljubljana.
V novo bolnišnico za ženske bolezni
se pri'no bolnice sprejemati počenši s 23. januarjem ob 8. Bolnlšn:ca obsega porodnišnico in oddelek za ženske bolezni.
»Peterčkove poslednje sanje« se upri-zore v nedeljo. 21- t. m. zadnj krat v sezoni. Začetek ob treh popoldne.
Celje,
Kal oa to Domeni? Poučeni smo. da okrožno kot prvostopno sod:šče v Celju izbrisuje iz volilnega imenika volivce, kateri so se vrnili od voiakov. Naše volivce opozaramo na to nainoveiše postopanje in nai se zglasijo ob večernih urah v Delavskem tain:štvu. Vodnikova ulica št. 3.
Abstincntsko gibanje v Celju. Letaki z napisom »Alkohol trnje«, ki so razobe-šeni po celem mestu, marsikomu n:so po volji Mnogo teh sl:k ie že nokvarcnih. zlasti slika notorčneea (ponolnonia propadlega) pijanca. Naši opazovalci so dognali da iih pokvariaio živi pijanci s palicami. Takšno početje dolgo seveda ne bo ostalo brez kazni.
Harlbo**.
Prorokovnl polom ie dož;vel liberalni »Tabor« in žniirn »Marburgerca« s svojim »bud!mpeštanskim dopisn kom« za madžarske voine priprave proti Jugosla-
—ii— —-t
vl.fl. Tzkazalo se le. da ta slavni dopisnik živ in zdrav po Mariboru korač;. visoko orotckcijo uživa, zraven tega pa razne obrtnike, hotelirje, bedne natakarice itd. za lepe vsote goljufa. In seveda »Taboro-vemu« uredništvu, to ie njegovemu duševnemu ' očetu dr. Kukovcu, »izvirno« sestavljena ooročda za 10.000 K prodaja. Možakar sedi sedaj v mariborski temnici in ie neki madžarski žid, po imenu Kottas-Mariborčanom se :e zopet povrn lo mirno spanje in celo smeh — nad žurnaiist.ko, ki tako duhovito služi navadil m špekulantom. Pa stvar utegne imeti vseeno še kakšna misteriozna ozadja. Mi sedaj vemo. da so vse madžarske vo:ne priprave le dobro izmišljen tr*k naše vlade, ki si je hotela žnjim prikriti uporabo 265 milijonov d nar ev. ki jih ie ored par dnevi zahteval sedanii volni minister. In če Domislimo, da ie Kottas kazal razne leg't.ma-cije in priporočila iz zunanjega m tiistr-stva in drugih visokih kompetenc ter da se je policija nekam dolgo mudila z aretacijo tega lepega tipa. nam ne leži daleč misel, da ie »Taborov« »izvirni« poročevalec samo nekako orodie v rokah tiste reakciie. ki si je izmislla madžarski konflikt in obenem šnekulrala na nove kredite. Liberalci — njihovi vod.lni krogi.— se nam pri tej aferi ne zdijo, da so žrtve, temveč da so tudi oni imeli s stvarjo svoje posebne namene. Cisto preproste: ljudstvo, ki ga napoiiš s sovraštvom do kakega bližnjega soseda, to ljudstvo je nesposobno videti ne samo. kai se godi v tuj ni, temveč tudi ono. kar se hoče zgoditi doma ln čisto znano ie. da bi hoteli demokrati zopet na fotelje, kar se jim more posrečiti le tedai. če si pusti narod omegliti pogled. To je ista taktika, kakor to hoče boljševizem s svoio najnovejšo frazo »enotne fronte« izvest’, da mu bodo potem neuke mase v veliki zmešnjavi pomagale iz polomijsketra stanja- Nam ne priia takšna diplomacija, ki skriva svoje namene, na nai bo buržoazna ali pa »ko-nninistična«-___________________________________
= Vrednost denarja. Zagrebška in belgra'ska borza radi prazn ka nista poslovali. V Curihu velja 100 naših d narjev 3.60 švicarskih frankov. Katastrofa postaja čimdaMe tem boli oč‘tna.
= Na seji finančnega odbora 18. t- m. le bilo točne'Še nego včerai povedano, dovolienih: IV2 milijona D:n za nadaljevanje železnice Ormož - Murska Sobota,
2.S00.000 Dp za popravljanje lokomotiv in 12,OOU.UOO za popravo vagonov.
iT U. R.
(Prispevek h kritiki.)
(Dalje.)
So pa v drami osebe, ali boljše rečeno, v osebah združene misli, ki 11.so vsakomur razumljive. Ravnatelj je navaden špekulant ki mu je hrepenenje po mastnem zaslužku prepojilo mizo in kri in oku-ž lo že itak pokvar.ene možgane. O ujem ni vredno tratiti besed. Nič boljši niso inženirji. kemiki in'drugi njegovi pomoč« niki. Vsakdanja inteligenca, ki služi kapitalizmu in mu pomaga izdelovati umetne ljudi. Služi zato. ker je njen urn priklenjen kakor, pes k temu orjaškemu stebru, ki ga čuva in brani in se sama ne zaveda, na io on d rži, da ne more svobodno in brez poniževanja hoditi po svetu. Prva zagonetna oseba je zdravnik. Tudi on služi., Zvesto in ponižno pomaga svojemu gospodarju. popravlja mehanizem robotov, če ni vse v redu. skrbi, da živi stroji de-laio neutrudljivo, dokler ne nastane po« treba prekuhati in predelati obrabljena telesa. Toda nekoč je storil greh, ki je imel usodepolrie posledice. V snov. iz katere je tvornica izdelovala bedaste robotske možgane, je primešal drugo snov, ki je dala živim strojem človeški razum.
Kdo je ta mož. ki ie spremenil stroje v razumna bitja in kaj pomeni zagonetna snov, ki je prerod,la mrtve možgane? To ie ona maloštevilna intelgenca naše pokvarjene družbe, ki je šla med narod, ki mu ni vstavljala v prazno glavo samo oči, nosa. ušes in živalskih možganov, ki ni polnila in zastrupljala teh ubogih možganov z ljubeznijo do Boga. cesarja in domovine in sovraštva do sotrpinov drugih narodov, ki ie odkrila nezavednim masam veliko tajnost človeškega življenja na zemlji, ki jih ie učila ljubiti vse pošte« ne duševne in ročne delavec, ne glede na njihovo vero in narodnost, ki jim je povedala, da ie moč. ki si io je po krivici prilastila peščica njihovih sovražnikov, v rokah on'h, ki z marljivim delom oblačijo in preživljam tolpe postopačev, duševnih in telesnih lenuhov, in jim pokazala pot, ki vodi iz tega ljudskega pekla na zemlji.
V osebo dr. Galla, upravnika fiziološkega in izna>idbenega oddelka, je Ca-pek vložil ogromno važnost, vpliv in uspeli svodomisclne, oošteno. nepodkup-ljene. prave inteligence, če se ona z od-kr to dušo vrne med narod, odkoder ie Izšla in se na sramuje sesti s težakom ali preprostim scllakom za isto mizo ln kar ie glavno — kajti gospoda ie v svoji prebrisanosti in strahu pred ljudskim gnevom oblekla ovčio kožo in se na videz prav nič ne sramuje seči v žuljavo roko kmeta — da mu tudi dovc. kje ie resnica ln kje laž. Pa ne samo to. umetnik naglaša v tei osebi še drugo važno stran socialnega vprašanja današme družbe. Prodno bo mogoče govoriti o kak: temeljiti n splošni snremembl sedanj h krivičn'h in vne-bovoHočih socalnlh razmer, nredno bo mogoče ukrot tl razuzdano družbo bankirjev ln aristokratov, ki pliančuje. Dlcša In se naslaia v času. ko pošteni liudle ne morejo ž vet: od neumornega dela, predno bo moiroče tel ceroma* večini človeštva oriboriti si človeku nrimeren noložai ?n iztrgat; iz rok v zlatu 'n razkošju vallalo-če se noščJce svol rošteno zaslužen košček kruha, bo treba duhovno nrerodltl najzadniega težaka v rudniku in kmeta v.
VABILO NA I. REDNI OBČNI ZBOR
Zadružne banke d. d. v Ljubljani,
ki bo dne 4 svečana 1923 ob ena^tih v bančtrh prostorih v Ljubljani,
Aleksandrova cesta št. 5.
Dnevni red:
1.) PoročPo upravnega sveta o poslovanju za leto 1921 in predložitev bilance z zaključkom z dne 31. decembra 1922.
2.) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.) Odobritev bilance za leto 1922 in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička.
4.) Sklepanje o fuziji s Slovensko banko v Ljubljani.
6.) Slučajnosti.	_______
V zmisbi § 14 pravil, se smejo udeležiti občnega zbora oni delničar!, ki so položili pri Zadružni banki v Ljubljani najkasneje 6 dpi pred zborovanjem najmanj 10 deluic, (ali pa začasna potrdila za najmanj 10 delnic).
V Ljubljani, dae 18. prosiaca 1923.
UPRAVNI SVET.
zakotni vasi. bo treba Izvršiti ogromno in odgovorno delo: snet, masko z ouraza naše sedanie kulture, zrušiti ni-ne temelje \n spremeniti io iz delavn ce umetnih ljudi. Llapcev verskega prepričanja m oo-n žnih pr.stašev lažidcniokratičndi strank v delavnico pravili razumnih bitij. To delo mora -zvršit, inteligenca, ki se danes še ne zaveda svoje poniževalne vloge, služi z dušo in telesom svojemu naivečje-mu sovražniku in mu pomaga zat rati one. ki to inteligenco rode in rede.
Nerazumljiva ie žalostna smrt dr. Oalla, ki so ga ubili roboti skupaj z ostalo Rossumovo gospodo. Človeku, ki razume uslugo, storjeno robotom, se zdi. da so mu storili krivico, da so bili nehvaležni za to, da iim je položil v glavo človeški razum. Najbrž se je Capek spomnil pri tem onih številn'h nedolžnih inteligentnih žrtev ruske revolucije, ki so čutile z narodom, ki so mu pomagale prenašati težko breme stoletnega suženjstva, ki so mu odp rale oči in oznanjale resnico, v kolikor ;e to
dovolila vladafoča kl!ka, oa fh je kolo revolucije. ki v svojih prvih vrtincih ne loči dobrega od slabega, strlo in zmešalo s krvio in mesom pravih pijavk na teiesu človeštva..	(Dalje	prih.)
I*
M! te bo!&cinei“
Malo FellerJsvega pravega Efeaftuida in pro? so boteiine.
Drjnenja s Fellerjevlm Elzv f uidom io t>rava dabrodejnosl! Umi-van e g Felleijevim Elzaf uidom jači mišičevje in živce! D” uje anti septično in osvežujoče! Prežene nah d in naredi neobčutljivega proti miz emu zraku! Za oči in ušesa! Z"be in glavo! Za vrat in usta! Za hrbit in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosme-tiknm. Felleijev El/.nflu d ie veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje En poskus zados,uje, da tudi vi rečete:
To je najbol še, kar sem kedaj okušal!
V vseh dotlčnfh poslomtcnh zahtev^’« samo pravi El/.af md od lekarnarja FELLER Pri naravnih naročilih stane s pakovau|em in poštnino čo
se pošlje denar naprej ali po povzetju:
3 dvojnat-i ali 1 špeoiialna steklenica	24 dinarjev
12 dvojnatih „ 4 špecija'ne steklenice	84	„
24	,	,8	špecijalnih steklenic	146	„
36	,	„ 12	208	,
KOT PRIMOT: Elzn-obliž zoper kurja očesa 2 dinarja in 3 dinarje; Elza-mentolni črlniki 4 dinarje; Elza-šved ka tinktura za želodec 10 dinarjev; E za-zagorski prsni in kašuljni sok 9 dinarjev; Elza-ribje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-kolonska voda lo dinarjev; Elza-šumski miriš za sobo 15 dinarjev; Glycerin 4 d nai je in 15 dinarjev; I,yso!, Lysoform 12 dinarjev; Kineški čaj od 1 dinarja dalje; ortgina'no Rndikum francosko žganje vel ka steklenica 13 dinarjev; Elza-mrčesni prašek 7 dinarjev, strup za p >dgane in miši 7 dinarjev. Za primot se ; ak ivanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa sedaj 5 °/o doplačila Adrcsirati natančno:
Ev^en V. FelSer, lekarnar
Stublia donja Elzalrg št.232, Hrvalsko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
ipjf izučen jermenar in Jlliuudlil, s dlar, išče službe. Naslov pove uprava „Napreja“.
se je preselil iz Nove ulice na Celovško cesto 80 hiša g. svečarja Kopač-a poleg velesejma.
SLOGRAD" I
_	 JI_•	•	J_I _ j .
Slovenska gradbena in industrijska!*
Bombaževa predilnica in tkalnica Trž č
sprejme za stabilne kotle
Vs.led stanovanjskih težkoč imajo neporočeni prednost. Ponudbe direktno.
NOVOSTI ZA
PLESI Mil n. Idi mn. soss
UHLJU, milni lil II. 19.
Telefon interurban 180.
Telefon Interurban 130.
Tehnična pisarna Llubliana, Sp. Šiška,
Franko panska 151.
I
i
Izvršire: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in
vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“ mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih
proračunov. Parna žaga.
PREDPUST1923!
sin
KIP
ATUS
MSI
za plesne obleke
MIE
MIE
ELI
za ta ia reala
toaletni izdelki ilubliana
Mesini trg $t. 1 O.
Na bol še peči sedanjosti so emajlirane
LUC-ove peči.
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kra e pri
F. P. Vidic & Ko m p.,
trgovina stavbnega materijala PreSernova ulica LJUB JANA Pr- isrnova ulica
Vsak, kdor hoče vsaj de-lomo poznati socializem in biti socialist, naj čila knjigo
^Socializem in vera**.
Naroča se pri ta:n:štvu SSJ. Ljubljana, poštni predal 168, in stane lepo in trdno vezana 9 Din. bro-- - - širana pa 7 Din.
Zanesljivega raznašalca
za Moste,
najraje žensko, sprejme takoj uprava ,Napreja“.