Leto XXXI. Številka 16
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar
GLASILO SOCI
Golobi so del starih mestnih jeder in pravzaprav dopolnilo stare arhitekture. So pa tudi prava nadloga, če se preveč razmnožijo. Škoda, ki jo na hišnih pročeljih povzroča njihov številni zarod, ni majhna. Posnetek je iz Kranja, (lb): Foto: F. Perdan
Kranj, torek, 28. 2. 1978 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1944 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
DOGOVORIMO SE
4. STRAN:
SEJA VSEH ZBOROV RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Danes (28. februarja) in jutri se bodo v Radovljici na ločenih sejah sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Danes bo zasedal družbenopolitični zbor, jutri pa ostala dva zbora skupščine. Na 4. strani v rubriki Dogovorimo se tudi tokrat objavljamo povzetke iz gradiva za posamezne točke dneven ga reda. Iz dokaj obsežnega dnevnega reda še posebej opozarjamo na razpravo o osnutku proračuna občine za letos, o programu razvoja malega gospodarstva v občini in o predlogu za pridobitev sredstev solidarnosti za odpravo posledic potresa v radovljiški občini 1976. leta. Zbor krajevnih skupnosti pa bo med drugim razpravljaj tudi o osnutku odloka o organizaciji in poteku pogrebov v radovljiški občini.
Svet spoznava boj koroških Slovencev
BJed - Predsta vniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem so organizirali v nedeljo, 26. februarja, na Bledu informativni sestanek s skupino avstrijskih časnikarjev in tujimi novinarji, ki so akreditirani na Dunaju. Zastopniki koroških Slovencev so tuje časnikarje seznanili s sedanjim bojem Slovencev na Koroškem za narodnostne pravice. Slovenci so še posebej opozorili na dve plati narodnostnega boja. K prvi sodi dejstvo, da je sedmojulijska zakonodaja za manjšino nesprejemljiva, ker je rezultat kapitulacije vlade pred avstrijskimi in koroškimi nem-Skonacionalističnimi krogi. Prav zaradi tega je manjšina prekinila neposredna dogovarjanja, saj je vlada sama priznala, da je bila prisiljena kloniti pred mračnimi silami. Druga
plat boja pa je pripravljenost manjšine pogovarjati se z vlado, vendar na enakopravni osnovi. C?i 1 j dialoga naj bo uresničitev sedmega člena državne pogodbe in ne prizadevanja, da bi manjšini Se zmanjšali pravice.
Na Bledu je bilo govora tudi o vključevanju avstrijskih demokratičnih sil v boj Slovencev. Velik prispevek k temu je publikacija o prostorskem planiranju na južnem Koroškem, ki je manjšinsko problematiko osvetlila tudi z druge, gospodarske plati.
Udeleženci posvetovanja so razpravljali o sklepni listini Helsinkov in dokumentu beograjske konference, kjer je govora tudi o enakopravnem položaju manjšin. Koroška je prav zaradi pritiska nemškonaciona-lističnih krogov za vse to gluha!
jk
DOGOVORIMO SE
5. STRAN:
SEJA TR2IŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Včeraj se je sestal družbenopolitični zbor tržiške občinske skupščine, danes popoldne ob 17. uri pa bosta ločeni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Tržiški delegati razpravljajo o osnutku odloka letošnjega proračuna, o poročilu o sredstvih in skladih občinske skupščine v letu 1977 in o planu sredstev in skladov za leto 1978, o dogovoru o usklajevanju davčne politike, o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v tržiški občini in o predlogu odloka o lestvicah katastrskega dohodka v tržiški občini. Na sejah bo govora tudi o financiranju komunalne interesne skupnosti, o sredstvih za samoupravne interesne skupnosti in o poročilu sodišča združenega dela v Kranju.
Izpolnili dogovore
Lani je bilo v Sloveniji sedem mladinskih delovnih akcij, od tega dve zvezni in pet republiških. V njih je sodelovalo 4072 brigadirjev v 86 mladinskih delovnih brigadah. Poleg teh osrednjih delovišč pa so mladi skupaj s krajani manj razvitih območij, mladimi iz občin, kjer so akcije potekale, z vojaki JLA, skupaj s povojnimi udeleženci mladinskih delovnih akcij in pionirji sodelovali še na mnogih solidarnostnih popoldanskih akcijah in tako dokazali, kako pomembno je skupno delo.
Udeleženci akcij so lani na manj razvitih območjih postavili in zgradili 46.250 metrov vodovodnih omrežij, 17.500 metrov novih cest, 95 kilometrov utrjenih in razširjenih cestišč, 12 kilometrov PTT omrežja, 7 kilometrov elektro omrežja, spla-nirali    so  deset tisoče kvadratnih metrov    površin,    uredili okolico novih naselij in novih objektov, skopali odtočne jarke, gradili rezervoarje, igrišča, urejali hudournike, popravljali objekte socialno ogroženim in ostarelim občanom, sodelovali pri obnovi objektov  družbenega standarda, pomagali bolnikom, socialno šibkim, starostnikom, vzgajali najmlajše v vzgojnovarstvenih zavodih in še bi lahko naštevali. Vrednost opravljenih del znaša kar .'J5 milijonov dinarjev.
S povečanjem števila akcij in števila brigadirjev pa bodo mladi tudi letos storili korak naprej. Prehod z regijskih na občinske brigade in množičnejše vključevanje družbenih organizacij in društev v brigade in akcije pomeni ne le organizacijski, temveč tudi bistven vsebinski premik pri uveljavljanju prostovoljnega dela v vseh sredinah.
Na ta način mladi v celoti izpolnjujejo dogovore z IX. kongresa ZSMS in družbeni dogovor o mladinskih delovnih akcijah za obdobje 1976- 19K0.
Pred volitvam i
Volilni imeniki
V četrtek, 9. marca, bomo delovni ljudje glasovali oziroma volili na voliščih delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij, v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela in v skupnostih obrtnikov. V nedeljo, 12. marca, pa bodo delovni ljudje in občani vodili delegacije v krajevnih skupnostih ter glasovali o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
V krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela so že opravili vse potrebne postopke pred volitvami, zdaj potekajo občinske kandidacijske konference. Vzporedno pa so bile že imenovane tudi komisije za sestavljanje volilnega imenika, ki so zdaj na voljo in na ogled po naših občinskih skupščinah.
Čeprav ima pri volitvah članov delegacije v temeljni organizaciji in skupnosti volilno pravico vsak član organizacije, je to pravico treba evidentirati v volilnem imeniku in sicer posebej za vsake volitve. Za vsako volišče posebej mora komisija za sestavljanje volilnega imenika sestaviti volilni imenik in ga razgrniti zato, da ima vsak delovni človek pravico in možnost, da ga pregleda. Vsak delovni človek ima tudi pravico, da zahteva popravek volilnega imenika: ali vanj ni vpisan ali pa je lahko vanj vpisan kdo, ki nima volilne pravice. Zahteva za popravek volilnega imenika se lahko vloži pismeno ali ustno in sicer najkasneje pet dni pred dnevom volitev. O zahtevah za popravek volilnega imenika odloča komisija za sestavljanje volilnega imenika in v primeru utemeljenosti volilni imenik dopolni, če pa je zahteva neutemeljena, pa v 24 urah izda odločbo o zavrnitvi zahtevka in jo pošlje tistemu, ki je zahteval spremembe ali popravke. Proti takšnim odločbam se je mogoče pritožiti na pristojno občinsko sodišče, ki o sporu dokončno odloči.
Komisije za sestavljanje volilnega imenika so samo v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, za volitve članov delegacij krajevnih skupnosti in za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine pa sestavlja volilne imenike pristojni občinski organ splošne volilne imenike, ki jih na osnovi stalne evidence o prebivalstvu sestavi občinski organ, se vpišejo vsi delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine in bodo najkasneje na dan volitev dopolnili 18 let starosti. Tudi te volilne imenike lahko vidi vsak občan in da pripombe; zato je priporočljivo, da se občani prepričajo, če so v volilnem imeniku že pred volitvami. Pravilo je, da ne sme glasovati nihče, ki ni vpisan v volilni imenik. Ce pa se bo vendarle zgodilo, da kdo ni bil pomotoma vpisan vpisan, bo po navodilu volilnega odbora glasoval šele tedaj, ko si bo priskrbel potrdilo pristojnega organa. Občinske službe bodo dale potrdila tudi na dan volitev.
Kranj — Konec minulega tedna Je bil v Kranju seminar za zborovodje, ki ga je pripravila zveza kulturnih organizacij Slovenije. Udeležilo se ga je okrog 40 zborovodij iz vse Slovenije. Predavali so priznani glasbeni strokovnjaki: Dinka Fio iz Zagreba, Un»š Lajovic, Lojze Lebič in Borut Loparnik. - Fott>: F. Perdan
°4v
SejaCKZKJ
Včeraj je bila seja predsedstva CK ZKJ, na kateri so obravnavali predloge za spremembe in dopolnitev statuta zveze komunistov Jugoslavije ter osnutek poročila o delu ZKJ in CK ZKJ med X. in XI. kongresom. Predsedstvo je obravnavalo tudi sklepe o aktivnosti zveze komunistov in drugih organiziranih socialističnih subjektivnih sil pri reševanju aktualnih gospodarskih problemov in pri izpolnjevanju ciljev družbeno-ekonomskega razvoja Jugoslavije v letu 1978.
Vloga SZDL in sindikatov
V soboto je bila v Beogradu razprava o vlogi socialistične zveze in sindikatov v občini. Pobudnik razprave je bil Edvard Kardelj. Obravnava je bila potrebna, ker sindikat in SZDL pogosto ne znata povezati svojih prizadevanj z neposredno samo-upravljavsko osnovo, zlasti, kadar je potrebno urejati posamezna, povsem konkretna vprašanja. Glede oblik dela pa so bili na posvetu mnenja, da bi bilo za socialistično zvezo primerno delo v sekcijah, ki bi delovale kot nekakšno stalno zasedanje in bi predlagale rešitve, vendar ne bi smele odločati. Sekcije bi s svojo dejavnostjo zajemale vse ustvarjalne sile v občini in čimširši krog delovnih ljudi, tudi tiste, ki jih SZDL kot frontna organizacija do sedaj še ni uspela aktivirati. Tudi velik del aktivnosti komunistov naj bi potekal po sekcijah.
Kitajski zdravniki v Sloveniji
V Sloveniji je na obisku skupina kitajskih zdravnikov ki jih vodi predsednik akademije za kitajsko medicino Činh-pu. Najprej so obiskali Klinični center v Ljubljani, potem pa so obiskali tudi slo-venjegraško bolnišnico, kjer bodo nekaj časa prikazovali, kako spoznanja stare kitajske medicine lahko uporabljajo v sodobni medicini.
Prvo pristanišče za nafto
Konec preteklega tedna so v Omišlju na otoku Krku slovesno odprli prvo jugoslovansko naftno pristanišče, kjer bodo lahko pristajali tankerji z nosilnostjo 35 tisoč do 350 tisoč ton. Pristanišče bo začetna točka jugoslovanskega naftovoda, po katerem bo od sredine prihodnjega leta priteklo 24 tisoč ton nafte letno. Sedaj so že zgradili prva dva priveza za tankerje s popolno opremo in napravami za pretok nafte v skladišča. V pet rezervoarjev bodo lahko uskladiščili po 72 tisoč ton nafte, v štiri po 40, v dva po 10 in v dva po 5 tisoč ton.
6. slovensko srečanje
Šesto   tradicionalno srečanje slovenskih društev iz Zahodne Evrope bo  10.junija v Frankfurtu, kjer je slovensko društvo Sava zagotovilo veliko priredtveno dvorano kemijsko-farmacevtskega koncema. Posebnost tega slovenskega dneva bo v tem, da bo RTV Ljubljana iz dvorane neposredno prenašala mladinsko oddajo »Spoznavajmo svet in domovino«, v kateri se bodo pomerili slovenski šolarji iz Frankfurta in Munchna. Teden dni poprej   bodo   enako oddajo pripravili na Švedskem.
Jesenice — V petek, 24. februarja, so se v konferenčni sobi skupščine občine Jesenice novinarji in uredniki glasil, ki objavljajo prispevke z območja jeseniške občine pogovarjali s predsednikom občine Slavkom Osredkarjem, predsednikom izvršnega sveta skupščine občine Ivom Ščavničarjem, sekretarko občinskega komiteja ZK Marijo Zupančič-Vič ar in predsedniki ostalih družbenopolitičnih organizacij občine. V odkritem pogovoru o obveščanju, o problemih in težavah uredništev in novinarjev ter o posredovanju in virih informacij ter o vlogi IN DOK centrov so med drugim tudi sklenili, da bodo takšni pogovori postali pogostejši zato, da bi bili občani in delovni ljudje kar najbolj objektivno in stalno obveščeni o dogodkih iz jeseniške občine. —Foto: J. Zaplotnik
JESENICE
V četrtek, 22. februarja, je bila redna seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so člani razpravljali o zaključnem računu občinske konference, o programski zasnovi časopisa Glas v letošnjem letu, o sodelovanju jeseniške bolnice z Valjevom, o beneficirani delovni dobi za poklicne gasilce ter o nekaterih drugih vprašanjih. Člani so sprejeli zaključni račun, sklenili, da se sodelovanje bolnice Jesenice in Valjeva omeji na medsebojne strokovne stike in sodelovanje ter se dogovorili, da se predloži predsedstvu občinske konference SZDL konkretnejša programska zasnova regijskega časopisa.
Na zadnjih ločenih sejah zborov skupščine občine Jesenice so sprejeli delegati poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine, pfedlog letnega načrta uresničevanja družbenega plana razvoja občine Jesenice za obdobje od leta 1976 do leta 1980 v letu 1973, predlog družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi, predlog dopolnitve družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v letih do 1980, predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1978 in predlog odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Razen tega so na sejah razpravljali in sprejeli še več predlogov odlokov, opravili volitve in imenovanja ter posredovali delegatska vprašanja.
D. S.
V torek, 28. februarja, bo redna seja delavskega sveta jeseniške železarne, na kateri bodo razpravljali o zaključnem računu železarne za lansko leto, o zaključnem računu interne banke slovenskih železarn ter o zaključnem računu delovne skupnosti slovenskih železarn. Obravnavali bodo tudi pravilnik za podelitev Pantzove nagrade ter nagrade Novator leta ter poslušali poročila odborov delavskega sveta jeseniške železarne.
D. S.
RADOVLJICA
Na prvi seji občinske konference ZKS Radovljica, ki je bila 21. februarja, so s tajnim glasovanjem izvolili osem delegatov za 8. kongres ZKS in sicer: Anico Eržen iz Lesc, Ivana Fabjana z Bleda, Miha Glužiča iz tovarne Verig v Lescah, Polono Košnik iz Zdravstvenega doma Bled, Esada Mehmedinoviča iz osnovne šole Lipnica, inženir Elzo Osterman z Bleda, Miha Rozmana iz Vezenin Bled, m Pavla Triplata iz Elana Begunje. Za delegata 11. kongresa ZKJ pa so izvolili Katarino Bem iz Radovljice. JR
ŠKOFJA LOKA
Na današnji seji predsedstva občinske skupščine razpravljajo o družbenoekonomskem razvoju občine v preteklih letih, delu upravnih organov občinske skupščine in predlogu odloka o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles občinske skupščine.
Na seji izvršnega sveta, ki bo danes ob 12. uri, bodo obravnavali osnutek družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, osnutku odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, osnutku odloka o uvedbi obveznih priprav za izdelavo prostorskega plana občine Škofja Loka, spremembi zazidalnega načrta v Podlubniku in še nekaterih drugih zadevah s področja prometa z zemljišči.
Seja občinske konference ZSMS pa bo drevi ob 18. uri v klubski sobi hotela Transturist. Delegati bodo ocenili delo OK ZSMS in sprejeli program dela do X. kongresa ZSMS. L. B.
TRZIC
Komisija za obveščanje pri komiteju občinske konference ZKS Tržič je pripravila za jutri, 1. marca, posvetovanje urednikov tovarniških glasil in lokalnega radia ter dopisnikov in novinarjev, ki poročajo iz tržiške občine. Namen jutrišnjega posvetovanja je dogovor o vključevanju sredstev obveščanja v najpomembnejše letošnje družbenopolitične akcije. Osrednje teme pogovora bodo priprave na volitve v tržiški občini, uresničevanje akcije Teden Komunista in dejavnost družbenopolitičnih organizacij pred partijskimi kongresi. —jk
Celodnevna šola najprej na Trati
Škofja Loka — Živahna je bila razprava, ko so 14. 2. člani izvršnega odbora izobraževalne skupnosti govorili o uvajanju celodnevne osnovne šole v škofjeloški občini. Rešeno je že, da bi bil z novim šolskim letom celodnevni pouk na podružnični šoli v Dražgošah. Kako pa je s centralnimi šolami? Dobri pa tudi manj dobri pogoji so približno na vseh šolah enaki. V »ožji izbor« pa sta vendarle prišli dve: osnovna šola Ivana Tavčarja v Gorenji vasi in Cvetka Golarja na Trati. Učni uspeh je slabši na Tavčarjevi, saj morajo menda otroci po pouku doma še krepko poprijeti za delo in za učenje. Torej nimajo preveč časa. medtem ko so na Golarjevi šoli večinoma   otroci,   ki   izhajajo iz
slabših socialnih in vzgojnih razmer. Prepuščeni so cesti in sami sebi.
Člani izvršnega odbora so po preudarnem premisleku zato sklenili, da bi bilo najpametneje uvesti celodnevni pouk najprej na Trati. Treba pa bo za uresničitev tega cilja zbrati precej denarja, saj bodo morali povečati kuhinjo in jedilnico, pridobiti večnamenski prostor in prizidati še štiri učilnice. Če bo delo hitro in brez zapletov steklo, bo šola Cvetka Golarja lahko prešla na celodnevni pouk že v šolskem letu 1979/80.
Predlog bo moral pred dokončnim »da« med drugimi tehtno preučiti še koordinacijski odbor za celodnevno osnovno šolo.
H.J.
Škofjeloški komunisti prod kongresi
Obsežen in konkreten akcijski program
Pred nami sta VIII. kongres ZKS, ki bo 3. aprila in XI. kongres ZKJ, ki bo julija. Poleg analize prehojene poti, bodo na kongresu sprejeti dokumenti, ki bodo opredelili nadaljnjo politiko ZK in razvoj naše družbe. Prav zaradi izredne pomembnosti kongresnih dokumentov je Še bolj važno, da se o njihovi vsebini uresniči široka javna razprava, ki bo omogočila širok vpliv na njihovo dokončno izoblikovanje.
Tega se dobro zavedajo tudi škofjeloški komunisti, ki so pripravili akcijski program dejavnosti do kongresov. V njem so poudarili, da mora biti težišče dela v osnovnih organizacijah ZK, ki bodo oblikovale program predkongresne dejavnosti. Prilagojen mora biti razmeram in potrebam okolice, v kateri člani ZK delujejo. Do sredine marca bodo v vseh osnovnih organizacijah obravnavali kongresno gradivo. Pripombe bodo do konca marca posredovali občinskemu komiteju OK ZKS Škofja Loka. Da bo delo bolje potekalo, bodo na sejah osnovnih organizacij sodelovali tudi člani vodstev družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti ter drugi, ki bodo lahko pripomogli k boljši razpravi z dobrim poznavanjem razmer.
Posebno vlogo bodo na teh razpravah posvetili vlogi članov ZK v
delegatskem sistemu, vsebinski opredelitvi vloge SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij organiziranih v tej frontni organizaciji, delegatskem sistemu in družbeni samozaščiti. Hkrati pa bodo poskrbeli, da bodo o vseh sklepih in pripombah vsi člani dobro obveščeni.
V predkongresno aktivnost se bo vključil tudi komite občinske konference ZK, ki bo oblikoval delovne načrte vseh organov občinske konference, ocenil bo izvajanje resolucij obeh kongresov in uresničevanje zakona o združenem delu. Člani ZK morajo biti posebno kritični do opravljenega dela, nagrajevanja po delu in združevanja dela in sredstev. Pregledati je potrebno tudi, kako poteka uresničevanje zamisli o usmerjenem izobraževanju, predvsem pa razprava o zakonskem osnutku v škojeloški občini. Ocenili bodo tudi zaključne račune organizacij združenega dela in vzporedno poslovno, samoupravno in politično uspešnost vodilnih kadrov v združenem delu.
Člani ZK se bodo tudi potrudili, da bodo priprave na volitve in same volitve v vseh organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih uresničene. Poleg tega bodo poskrbeli, da bodo vse akcije, ki jih pripravljajo v okviru Tedna komunista, imele obeležje predkongresne dejavnosti. L. Bogataj
Za obnavljanje šole tudi samoprispevek?
Škofja Loka - V Gorenji vasi so pred leti zgradili novo lepo osemletno osnovno šolo. Od tedaj stara stavba ne služi več svojemu namenu, za njen odkup pa se zanima Komunalni servis. Občinska inšpekcijska služba je ocenila njeno sedanjo vrednost na okroglo 40 starih milijonov.
Z denarjem od prodaje stare šole namerava občinska izobraževalna skupnost pokriti del stroškov prenovitve podružnične šole v Poljanah. 400.000 din pa bo za to seveda premalo, saj bo po predračunu obnavljanje zahtevalo kar 2,939.786 dinarjev. Na izvršnem odboru izobraževalne skupnosti v Škof j i Loki so delegati govorili o tem 14. 2. seji. Sklenili so, naj bi se denar zbral še delno iz sredstev združene amortizacije, 10 odstotkov predračunske vrednosti naj bi prispevali Poljanci, preostanek pa so zajeli v letošnji finančni načrt skupnosti.
Poljanci niso preveč navdušeni za samoprispevek, medtem ko bi bili pri delu pripravljeni pomagati. Kljub temu pa člani izvršnega odbora menijo, da brez denarnega prispevka
krajanov ne bo šlo, saj sredstva za obnovo šole res ne bodo majhna (morda celo ne bi bilo dosti dražje, če bi zgradili kar novo šolo). Tak predlog nameravajo zato posredovati krajevni skupnosti Poljane s tem, da bi obenem idejno rešili tudi problem otroškega varstva v tem delu Poljanske doline.
H.J.
Popravek J
V petkovi številki Glasa smo objavili listo kandidatov za družbenopolitične   zbore občinskih skupščin. Lista kandidatov za družbenopolitični zbor radovljiške občinske skupščine je bila nepopolna, zato danes objavljamo imena delegatov, ki smo jih v petkovi številki pomotoma Lzpu. s-tili. Kandidati za družbenopolitični zbor radovljiške občine so tudi: Ivan Zemva, Andrej Golc-man, Barbka Blaznik, Ivica Slivnik in Ančka Vojvoda. Za pomoto se opravičujemo.
Moj ali skupen interes
Pred našim blokom ne ...
Nič novega niso ugotovitve, da ob starih mestnih jedrih nastajajo tako imenovana spalna naselja. Naselja novih blokov in stolpnic, z urejenimi zelenicami in ulicami, mogoče še z vrtci in šolo ter trgovino. Kaj drugega bi že težko našli. Kaj radi zato prisluhnemo občanom, ki v takšnih naseljih živijo in rade volje jim pritrjujemo, ko se jezijo Čez projektante in vse druge, ki so odgovorni, da so ulice brez lokalov, da ni v bližini otroških igrišč, da je treba k frizerju pol ure daleč in še za vrsto drugih problemov, ki tarejo stanovalce novih mestnih naselij.
Podobno je grajeno tudi novo naselje na Planini pri Kranju. Lepo urejeno, žal pa predvsem spalno. Prav zato je razprava delegata krajevne skupnosti na seji enega od zborov stanovanjske skupnosti izzvenela toliko bolj presenetljivo. Zahteval je namreč pojasnilo, zakaj se pri določanju lokacij oziroma odločanju za gradnjo raznih objektov splošnega pomena v novem naselju, ne upošteva mnenje krajanov.
Povedal je, da mnenje ni bilo upoštevano, ko so zahtevali, da dom upokojencev naj ne bi stal v naselju oziroma ne tako blizu blokov (zakaj ne - vsi bomo enkrat stari in vsi smo kandidati za dom upokojencev in vsi bomo najbrž tudi na stara leta radi živeli med mlajšimi ljudmi - op. p.), ker naj bi njegova bližina (ali bližina starih ljudi -op. p.) motila bližnje stanovalce. ,
Prav tako ni bilo upoštevano mnenje krajanov, ko se je določala lokacija za vrtec. Tudi ta naj bi stal preblizu stanovanjskega bloka in vrišč otrok z igrišča naj bi motil stanovalce. Podobna pripomba je bila za šolo. Še na večje proteste je naletela lokacija slaščičarne ki naj bi bila prislonjena ob Gubčevo ulico in skoraj povsem pod zemljo. Ne le, da bi hrup motil stanovalce, celo »mladina naj bi se tam
Takšno naj bi bilo mnenje krajanov. Kot smo uspeli zvedeti kasneje, naselje dejansko ni planirano kot »Pa tem.v^,J,T0ILS ?Wmu »vrisanih« dovolj spremljajočih objektov, ki Jih I»^bp^m^> * prostem času. Toda še za tiste, za katere je denar 111. mteres ™^titor. jev, ne maramo, da bi jih zgradili. Seveda *° potrebni. Le pred'našim blokom na smejo stati! Če bi upoštevali mnenje W***W<^*t*ln šolo, vrtec, dom za upokojence, slaščičarno, igrišča m mogočešek aj drugega, postavili vsaj v šenčurski gmajni, če se jih ne b. dalo prestavit, še kam dlje ...
-j
Proračunska razprava v tržiški občini
Tržiški stanovanjski vozel
Zaradi neprodanih stanovanj je moralo Splošno gradbeno podjetje Tržič lani plačati več kot dva milijona obresti, kar zmanjšuje poslovni uspeh do take mere, da delovni kolektiv komaj plačuje najnujnejše družbene obveznosti, za nekatere pa zmanjkuje denarja — Zakaj planiramo stanovanja, če jih potem ne kupimo — Nekateri tržiški delovni kolektivi niso že leta kupili stanovanja, čeprav njihovi delavci prevladujejo med prosilci za solidarnostna stanovanja
Tržič — V razmerah, ko združeno delo planira obetavno stanovanjsko gradnjo, pa zanjo ne združuje potrebnih in z dogovorom sprejetih sredstev, zaradi česar ostanejo stanovanja neprodana in prazna, potegnejo najkrajši konec ljudje, ki večinoma že leta in leta čakajo na obljubljeno streho nad glavo, in gradbena podjetja, ki so stanovanja zgradila, zanje trošila svoja sredstva in najela visoka bančna posojila. V takšnem položaju so sedaj nekateri tržiški pričakovalci stanovanj in Splošno gradbeno podjetje Tržič, ki so se zanesli, da bodo podpisniki družbenega dogovora o stanovanjski gradnji v občini sprejete obveznosti spoštovali. Će bi jih, bi bilo denarja za odkup planiranih in zgrajenih stanovanj dovolj.
Splošno gradbeno podjetje Tržič se je zaradi nespoštovanja določil družbenega dogovora o stanovanjski gradnji v občini in zaradi neurejenega financiranja stanovanjske gradnje znašlo v neprijetnem položaju.
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
BOUSI IZKORISTEK V LESNI PREDELAVI
f^h^P ~ N' Gorenjskem je danes dva-aajtt t*gar$kih obratov, ki žagajo hlodovi-no'B Pripravijmjo žagan les za planirano T*• V0' ^*zdr°bUeno8t žagarske proizvodnje pa je perec problem in bo se hujši P°*t*l«, ko bodo gozdna gospodarstva na Pouaiezne žage začela dobavljati drobnej-io oblovino na primer 16 centimetrov premera. Za predelavo take hlodovine danes v •vet« že uporabljajo posebne priprave, ki z«fotavljajo najboljšo izkoriščenost. Raz-žagovanje hlodovine na gorenjskih dvanajstih žagah ni gospodarno in ne ustreza zahtevi, da se mora bolje vrednotiti lesna •urovina.
Zato ao o tem že razpravljali in sklenili, da ai bo treba prizadevati za največjo količinsko storilnost in za boljše vrednotenje surovine. Končni izkoristki lesa so se vedno zelo slabi, saj v določenih izdelkih izkoriščajo le 18 do 33 odstotkov bruto količine uporabljenega žaganega lesa.
Decembra lani je bilo v soseski B-3 v Bistrici pri Tržiču zgrajenih 32 stanovanj, kmalu pa jih bo še 23. Vendar Splošnemu gradbenemu podjetju še ni uspelo prodati 10 lani zgrajenih trisobnih stanovanj. Zgrajena so bila za trg. Sedaj samevajo prazna, podjetje pa mora plačevati zanje ogrevanje in podaljševati posojila. Stanovanja so bila grajena na osnovi planov in potreb tržiških delovnih organizacij, ki so menila, da bodo lani potrebovala in seveda odkupila 71 stanovanj, letos pa kar 77!
Kljub tako obetavnim zapisanim besedam je Splošno gradbeno podjetje Tržič lani prodalo le 23 stanovanj, prodaja letošnjih 33 stanovanj pa prav tako še ni zanesljiva. Neprodana stanovanja bremenijo poslovni uspeh tržiških gradbincev do take mere, da je tudi zanje vprašljivo izpolnjevanje družbenih obveznosti. Lani je moralo Splošno gradbeno podjetje plačati za obresti 2,3 milijona dinarjev, kar je recimo enako vrednosti desetih enosobnih stanovanj! Podjetje je namreč najelo za okrog dveh starih milijard stanovanjskih posojil in posojil za komunalno opremo. Vsi so kratkoročni in to obveznosti še povečuje. Gradbinci jih morajo zaradi neprodanih stanovanj podaljševati, s tem pa postaja cena kvadratnega metra stanovanjske površine še višja!
Stanovanjski vozel, kot bi lahko imenovali ta problem, se začenja v neizpolnjevanju družbenega dogovora o stanovanjski gradnji in v nerealnem planiranju. Polovico stanovanjskega dinarja, ki ostaja v podjetjih, bi morali podpisniki dogovora združevati in ne le obljubljati ter planirati brez utemeljenih osnov in s tem postavljati v neprijeten položaj tako stanovanjsko skupnost kot graditelja stanovanj, v tem primeru Splošno gradbeno podjetje Tržič.
Posledice takšnih razmer niso lahke. Splošno gradbeno podjetje ima vsa obratna sredstva vezana v komunalni opremi in neprodanih stanovanjih ter deloma tudi v nedokončanih stanovanjih. Ta vsota pre-
sega poldrugo milijardo starih dinarjev. Prazna stanovanja povečujejo stroške ogrevanja in dvigujejo obresti, katerih plačnik ne more biti nihče drug kot graditelj. Koristniku jih ni mogoče zaračunati. Nezavidljiv položaj pa povrhu vsega hromi razvoj gradbenega podjetja in onemogoča uresničevanje planiranega investicijskega programa.
Nič čudnega torej ni, da podjetje komaj plačuje najnujnejše družbene obveznosti, za nekatere, med njimi tudi za gradnjo družbenih objektov v tržiški občini, pa je zmanjkalo denarja.
Nemogoče je v takšnih razmerah graditi stanovanja. Odstranjevanju pomanjkljivosti kaže dati tudi politični prizvok, sicer se na tem področju ne utegne kaj kmalu spremeniti na boljše. Predvsem naj združeno delo planira takšno stanovanjsko gradnjo, ki jo bo lahko plačalo. Težko je graditi, če posojila obremenjujejo kvadratni meter stanovanjske površine s 600 dinarji in težko bo v Tržiču razreševati stanovanjsko problematiko, če nekatere organizacije združenega dela že leta niso kupile niti enega stanovanja, čeprav je bilo recimo iz ene od takšnih zadnja leta več kot 200 prosilcev za solidarnostna oziroma družbena stanovanja.
Odstraniti te pomanjkljivosti bi pomenilo presekati vozel, v katerega se je zapletla stanovanjska gradnja v Tržiču. J. Košnjek
Jesenice — Kljub zimi so delavci SGP Gradbinec, temeljne organizacije Jesenice zgradili stolpnico S 2 na Plavžu. V tej stolpnici bo 84 stanovanj, dokončno pa jih bodo uredili spomladi. — B. B.
Skupnost za zaposlovanje Kranj
Izobraževanje za delo — pot do poklicnega napredka
»\ač uči se, kajti znanje je edina stvar na svetu, ki ti je nihče ne more vzeti!« — Trdno in logično načelo, s katerim starši in učitelji pogosto spodbujalo k učenju. T oda razvoj neusmiljeno spreminja vse in zato navidezna trdnost omenjenega prepričevanja postaja vse bolj trhla. Pojavlja se novo načelo, manj prijetno, a zato toliko treznejše: »Le uri se, kajti zna nje zastareva!« Številne raziskave v svetu in pri nas so dokazale, da z vedno večjim pospeškom dotekajo nova spoznanja, s tem pa bledi in izgublja na vrednosti staro znanje. Minili so torej časi, ko je človek »živel« od svoje diplome do konca delovnih dni, časi, ko je v šolah pridobljeni poklic služil »/a vedno«. Nekdo je duhovito zapisal, da bi morali na današnje diplome napisati »rok trajanja«, saj je tudi znanje »pokvarljivo« blago.
To je ugotovitev, ki spreminja gledanje na poklicno usmerjanje in izobraževanje. Z naglim napred kom znanosti in tehnike je treba v korak: spreminjajo se stroji in naprave v tovarnah, spreminja se tehno logija, delovni postopki v pisarnah. Zato je potrebno dopolnjevanje, izpopolnjevanje poklicnih /.nanj in veščin.
Vedno več je primerov, ko posamezniki delno ali v celoti spreminjajo svoje poklice še v kasnejših letih; nekateri so k temu prisiljeni, ker je njihov poklic enostavno »odmrl« oziroma so ga izpodrinili novi poklici. Drugi spreminjajo poklicno pot zaradi »slu/ bene dolžnosti« (vodstvene funkcije in podobno), tretji zaradi tega, ker so se prejšnjega dela enostavno naveličali in zasitili ali zgolj zato. ker so na vidiku »modni« poklici.
Človek danes ni le enkrat (nekako pri petnajstih ali devetnajstih letih) pred veliko odločitvijo, kani naj se usmeri. Videti je, da se bo menjavanje poklicev oziroma dela v prihodnosti še stopnjevalo. To pa seveda odpira vedno večje potrebe po ustreznem izobraževanju za delo.
Kazen tega je vse podrobnejša delitev in specializacija dela rodila številna zelo omejena delovna področja, na katerih delavec opravlja samo nekaj enostavnih operacij, ki se neprestano ponavljajo. Posledice so znane (slikovito jih je npr. opisal Chaplin v filmu Moderni časi). Izhod iz teh zagat se pospešeno išče in praktično uvaja. Pojavljajo se prizadevanja, da delavci občasno krožijo po različnih delih, da se njihov omejeni delokrog ponovno razširja, da običajno nezahtevne operacije bogatijo z dodatnimi zahtevnejšimi delovnimi nalogami in podobno. Seveda je tudi v takih primerih potrebno dodatno izobraževanje za delo, hkrati pa se spreminja klasično gledanje na poklic in poklicno usmerjanje.
/a ilustracijo, kako je potekalo izobraževanje za delo, si oglejmo primer i/, nove hladne valjarne v Železarni 'Jesenice. Mnoge sicer usposobljene valjavce, žarilce, lužilce in druge poklicne delavce je čakala nova tehnologija, novi stroji, katerim zgolj s starim znanjem prav gotovo ne bi bili kos. Podobno se je godilo tehnikom in inženirjem, ki so se morali spopasti z novim znanjem: začeli so intenzivno študirati, odhajali so na oglede v tuje in nekatere domače železarne. Pridobljeno znanje so strnili in napisali kar 17 skript, ki so pomenile osnovno učno gradivo za predvidene delavce nove hladne valjarne. ki so seveda poleg učenja v šolskih kjopeh morali opraviti še številne vaje ter praktično delo oziroma trening na učnih ali dejanskih strojih in linijah. Po zagonu hladne valjarne pa so se hitro postarali tudi učni programi m predmetniki rednih strokovnih šol: iz njih je treba pometati preživelo in vključevati sodobnejše rešitve o elektro in strojni opremi za vzdrževalce, metalurški tehnologiji za proizvodne delavce in podobno.
Izobraževanje za delo pomeni poleg drugega obra? je od preteklosti k sedanjosti, k svežini problemom ielovnim situacijam, ki nas čakajo ta hip. Vse bolj h dozoreva spoznanje, da niti to ni dovolj. Znani ačrtovalec prihodnosti A. Toffler meni, da se bo mo-> izobraževanje spopasti z zahtevo - učiti in vzga-/a [eta ni desetletja naprej. Skratka pripravljati judi za prihodnost. Franc Belčič
čan in <
pa
n ral c jat i
Kdaj
stroškovna najemnina?
Komisija za družbenoekonomska vprašanja pri CK ZKS je konec preteklega tedna obravnavala samoupravno preobrazbo našega stanovanjskega gospodarstva in se v obilici vprašanj s tega področja zadržala tudi pri tako imenovanih ekonomskih oziroma stroškovnih stanarinah. Poudarili so, da je treba to problematiko čimprej širše obravnavati in sicer skupaj s sindikati.
Uveljavljanje ekonomskih odnosov pri gospodarjenju s stanovanji v družbeni lastnini za našo družbo ni novo. Uspešno smo se tega vprašanja lotili že leta 1965 ob znani gospodarski reformi, žal pa takratnih dosežkov ni bilo mogoče zadržati, ker jih je inflacija razvrednotila. Desetletno zadrževanje stanarin je občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi so lahko gospodarili stanovalci, hkrati pa je ukinjanje hišne samouprave potisnilo stanovalce v položaj, da so upravljanje s hišami popolnoma prepustili stanovanjskim podjetjem. Vse manjši del, ki je namenjen za vzdrževanje stanovanj, onemogoča normalno vzdrževanje in zato se že dogaja, da družbeni stanovanjski fond, ki je v tridesetih letih intenzivne zgradnje postal velik, propada.
Lani je bilo v Sloveniji v družbenem upravljanju nekaj več kot 143.000 stanovanj ali dobrih 30 odstotkov vseh stanovanjskih enot v republiki. Poprečna stanarina za stanovanje je znašala 268 dinarjev, kar je nekoliko enostavno rečeno toliko, kot stane »tank bencina«. Stanarine so se v Sloveniji v zadnjih enajstih letih dvignile za 120 odstotkov, cene stanovanj pa za več kot 400 odstotkov.
Ob vsem tem se je treba zavedati, da je struktura stanovanjskih hiš dokaj kritična. Več kot 10 odstotkov stanovanjskih hiš je starejših od 100 let, starejših od 20 let pa je več kot 40 odstotkov družbenih stanovanj. Ob tem naj omenimo še dva podatka: lani je stanarina skupaj s stroški za komunalne storitve znašala 8,3 odstotka izdatkov v poprečnem družinskem dohodku, v Kranju je še nekaj manj. Hkrati pa daje vsak zaposleni v Sloveniji, podatke je posredoval zavod SRS za planiranje, skoraj četrtino mesečnih prejemkov za potrošniške kredite. Res v ta posojila sodijo tudi stanovanjska, vendar so v manjšini. V glavnem pa Slovenci odplačujemo za pohištvo, avtomobil, barvni televizor.. .
Iz vsega tega se da sklepati, da iz takšnih in drugačnih, tudi iz objektivnih, razlogov nismo uresničili sklepov VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, ki sta v resolucijah zapisala, da je potrebno urediti vprašanje stroškovnih stanarin. V zadnih treh letih, ko smo poviševali najemnine za stanovanja v poprečju za 30 odstotkov, smo sicer pripravili pogoje za postopen prehod na ekonomske stanarine. Zal pa se še vedno nismo točno dogovorili, kaj vse naj zajame stroškovna ali ekonomska stanarina. L. Bogataj
Razprava o obrtnem zakonu
Osebno delo del združenega
Kranj — Po razpravah o predlogu novega obrtnega zakona, ki so jih pripravila Združenja samostojnih obrtnikov po občinah, je bilo pretekli teden v Kranju na pobudo medobčinskega odbora Gospodarske zbornice Slovenije za Gorenjsko eno zaključnih posvetovanj, ki so se ga udeležili: delegati obrtnikov iz kranjske, škofjeloške in tržiške občine. Enako posvetovanje je bilo za obrtnike iz radovljiške in jeseniške občine v Radovljici.
Na kranjskem posvetovanju so udeleženci temeljito ocenili vsak člen predlaganega zakona posebej in v razpravi posredovali predloge zborov po združenjih in izkušnje iz prakse. Največ govora je bilo o davščinah, raznih olajšavah pri prometnih davkih, pogosto še neenakem položaju obrtništva in združenega dela, enakosti na trgu, povezovanju z združenim delom, investicijah, lokacijah za obrtne delavnice, sodelovanju obrtnikov pri snovanju gospodarskih planov občine in odnosu družbe do popoldanske obrti ter šu-šmarstva. Po sodbi obrtnikov iz kranjske, škofjeloške in tržiške občine je treba temeljiteje raziskati vzroke šušmarjenja in sodelovati z inšpekcijskimi službami ter občani, tako imenovane »popoldanske obrtnike« pa kaže smeleje usmerjati med redne. Ponavadi se mali obrtniki odločajo za tiste stroke, po katerih je veliko popraševanje. Le-te pa je treba izpolnjevati z rednimi obrtniki.
Sicer pa je bila srž razprave, ki je družbenopolitično vzdramila marsikaterega obrtnika, ugotovitev, da je osebno delo del združenega dela in da je treba to spajanje krepiti na osnovi nove ustave in zakona o združenem delu. V sedanji razpravi, ki se zaključuje in bodo pripombe sprejemali do sprejema predloga novega obrtnega zakona v republiški skupščini, ni cilj oblikovati nove politike do obrti, temveč sedanjo, ki se je izkazala za dobro, dograjevati. V preteklem obdobju se je politika obrtništva dograjevala in temeljila na stališčih partijskih kongresov in dokumentov drugih družbenopolitičnih organizacij, nova ustava in zakon o združenem delu ter predlogi
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
J_L
ELhN      nqš(k f
smučina
SERVIS TUDI V TATRAH Begunje — V znanem deškem smučarskem središču Strbske Meso v Visokih Tatrah so lam odprli nov hotel A kategorije in s tem hotelom ima turistične aranžmaje tudi podjetje Alpe Adria i/. Ljubljane. Predstavniki podjetja so ponudili Klanu, da bi opravljal manjša servisna popravila Klanovih smuči, v avli hotela pa so postavili reklamno vitrino z Klanovimi izdelki Motel ima Utdi izposojevalnico F.lanovih smuči /a .svoje goste. Vsekakor pričakujejo, dn *e bo pot,'eča/ć| inpiap) smjfči tud^itf\ reš^c/. 0?/i;j«»e. i
dokumentov kongresov pa ustaljeno politiko do obrti še dopolnjujejo.
Novi obrtni zakon zagotavlja trajno pravno in socialno varnost obrtnikov ter zanesljiv razvoj. Ni pa pisan za tiste, ki ga kanijo kršiti in za tiste, ki menijo, da je obrtništvo nekaj, kar ni povezano z našimi družbenoekonomskimi razmerami. Pomemben prispevek k utrjevanju samoupravnih odnosov in povezovanju osebnega dela z združenim bo novi obrtni zakon. Svoboda samostojnega osebnega dela je zajamčena. Osnovno merilo je delo, ne pa -lastnina kot pogoj za izkoriščanje drugih. Osebno delo postaja torej enakovrednejše v združenem delu in ni več zgolj osnova organom za pobiranje davkov! Gre torej za podru-žabljanje osebnega dela z zasebnimi delovnimi sredstvi, ne pa za podržavljanje, kot je v preteklosti menil marsikdo, kdor ni ali ni hotel razumeti smisla predloga novega obrtnega zakona!
J. Košnjek
Letos že četrta novatorska nagrada
Jesenice — V jeseniški železarni vsako leto, letos že četrtič zapored, podelijo tradicionalne nagrade najboljšim novatorjem. Prvo nagrado leta pod nazivom Novator leta je prejel vodja temeljne organizacije samotama Franc Potokar za tehnično izboljšavo, s katero je prihranil pri samotnem materialu in zmanjšal težo samotne opeke. Druga nagrada je bila skupaj s posebno diplomo in plaketo leta 1976 priznana avtorjema Antonu Kelvišarju in Janezu Komelu, ki sta uvedla novo tehnologijo priprave patentirane žice. V lanskem letu sta na predlog odbora za gospodarstvo delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela dobila nagrado Janko Guzelj in Vitomir Gričar.
Na osnovi dopolnjenega pravilnika o podeljevanju nagrade Novator leta pa sektor za ekonomiko že pripravlja oceno najbolj koristnih tehničnih in tehnoloških inovacij, s katerimi so prizadevni novatorji dosegli največji inventivni dohodek. O teh bo dokončno razpravljala še posebna komisija strokovnjakov in izvedencev. Letošnja nagrada pa bo podeljena skupaj s 4. Lambert Pantzovo nagrado ali ob 1. maju ali pa 1. avgusta — za jeseniški občinski praznik. Višina Lambert Pantzove nagrade znaša pet poprečnih mesečnih osebnih dohodkov, nagrada Novator leta pa štiri mesečne osebne dohodke zaposlenega v minulem iletu.
U.Z. >
4. stran — Glas
@
RADOVLJICA
22. SEJA
družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica
torek, 28. februarja 1978, ob 16. uri '
mala sejna dvorana občine Gorenjska cesta 19
21. SEJA
zbora združenega dela skupščine občine Radovljica
sreda, 1. marca 1978, ob 16. uri
velika sejna dvorana občine
Gorenjska cesta 19
24. SEJA
zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Radovljice
sreda, 1. marca 1978, ob 16. uri
mala sejna dvorana občine Gorenjska cesta 19
Dnevni red
22. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti in odobritve zapisnika so na dnevnem redu se naslednja vprašanja:
— osnutek proračuna občine Radovljica za leto 1978
— obravnavanje prioritetnih nalog SIS s področja družbenih dejavnosti po srednjeročnem planu 1976-1080 za leto 1078 s prispevnimi stopnjami
— program razvoja malega gospodarstva v občini Radovljica
— predlog odloka o obvezni uporabi in o obveznem plačilu komunalnih storitev v občini Radovljica
— predlog odloka o izdelavi zbirnega katastra komunalnih naprav v občini Radovljica
— predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter nihove družinske člane s poročilom o problematiki varstva vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOV za leti 1078 in 1977
— predlog odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela SOb Radovljica
— osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
— osnutek odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Radovljica v letu 1978
— predlog za ugotovitev upravičenosti občine Radovljica do sredstev solidarnosti
21. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 24. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPSĆINE.OBĆINE RADOVLJICA Dnevni red zasedanj obeh zborov je enak  kot zasedanje družbenopolitičnega zbora, le da zbor krajevnih skupnosti ne bo obravnaval
— prioritetnih nalog SIS s področja družbenih dejavnosti po srednjeročnem planu 1976 do 1080 za leto 1978 s prispevnimi stopnjami in
— predloga odloka o obvezni uporabi o obveznem plačilu komunalnih storitev v občini Radovljica
Razen tega pa bodo delegati zbora krajevnih skupnosti razpravljali o
— osnutku odloka o organizaciji in poteku pogrebov v občini Radovljica.
Varstvo VVI in udeležencev NOV
V poročilu je prikazano varstvo vojaških invalidov in družin padlih borcev in položaj nosilcev Partizanske spomenice 1941, španskih borcev, narodnih herojev in odlikovancev z vojaškimi redi bivše Jugoslavije. Od omenjenih kategorij je v občini le še 19 nosilcev Partizanske spomenice 1941. V počilu je prikazan tudi dodatek za zaposlene borce NOV, ki jih je v občini 19. Prikazan je položaj borcev za severno mejo in slovenskih dobrovoljcev. Teh je v občini 28. Varstveni dodatek prejema trenutno 41 kme-tov-borcev. Stalne priznavalnine dobiva 39 borcev. 232 borcev pa je bilo udeleženih pri enkratnih priznavalninah, kopališkem zdravljenju, pri reševanju stanovanjskih problemov. Nazadnje pa so v , poročilu podane še kadrovske oskrhniut'..  - -  . ~ ~
DOGOVORIMO SE
Usklajena poraba
Na podlagi zakona o združenem delu delavci odločajo o vseh oblikah porabe; tako o splošni (proračunski), kakor tudi o skupni (sredstva za interesne skupnosti). Letos bodo v radovljiški občini znašali predvideni dohodki občinskega proračuna 59,688.000 dinarjev, kar je za 29 odstotkov več kot lani. Ker znaša stopnja rasti družbenega proizvoda za obdobje 1975-1978 21,7 odstotka, splošna poraba pa se povečuje za 15,8 odstotka, ne bodo kršena načela o temeljih srednjeročnega družbenega plana občine, kjer je predvideno, da mora splošna poraba rasti za 20 odstotkov počasneje od rasti družbenega proizvoda.
Proračunski dohodki se bodo predvidoma povečali predvsem zaradi ponovnega davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja okrog 8,8 odstotka skupnih proračunskih dohodkov. Sicer pa naj bi z denarjem iz občinskega proračuna letos financirali naslednje dejavnosti: delo organov družbenopolitične skupnosti, dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev, negospodarske investicije, nadomestila in podpore delovnim ljudem, komunalno dejavnost, urbanistične in ostale načrte ter sofinanciranje programa kolektivne komunalne potrošnje. Razen tega bo proračun sestavljen še iz tako imenovane tekoče proračunske rezerve in
rezervnega sklada. Del denarja bo treba nameniti za obveznosti iz preteklih let. Razen tega pa bo iz proračuna financiran tudi del dejavnosti krajevnih skupnosti.
Nove obveznosti v občinskem proračunu pa so oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, stroški za volitve, povečanje priznavalnin borcem NOV, izdelava prostorskih planov, ureditev prostorov za družbenopolitične organizacije, uresničevanje programa ljudske obrambe in sofinanciranje programa komunalne dejavnosti. Pri zadnjih dveh nalogah sicer ne gre za čisto proračunsko obveznost, vendar bo z delnim financiranjem iz proračuna razbremenjeno združevanje sredstev po samoupravnih sporazumih.
Osnutek proračuna so že obravnavale družbenopolitične organizacije in izvršni svet občinske skupščine. Le-ta predlaga, da vsi zbori skupščine osnutek sprejmejo in ga predložijo v javno razpravo, ki bo trajala do 10. marca. Razen tega izvršni svet predlaga, da delegati vseh zborov sprejmejo načrtovane naloge samoupravnih interesnih skupnosti za letos kot osnutek za javno razpravo. Ugotavlja tudi, da je porast sredstev za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti (brez republiške izobraževalne skupnosti) usklajen z letošnjimi resolucijskimi predvidevanji.
OBČINA RADOVLJICA IZRAČUN PRISPEVNE STOPNJE ZA LETO 1978
obdobje I.- IV. obdobje V-1978 XII. 1978
SIS
plan sreda,
sred- nevrnje-združena povpr.
stev ni pre-   v letu letna
za 1. sežki     1978   prispe v-
1978 izl. 1977 (1-2) nastop.
stopnja po 8. I začasnem fi- .2 S a. nanciranju o.
o. B"
		1	2	3	4	5	6	7	8
1.	Zvezna skupnost								
	otroškega varstva	32.083	_	32.083	2,54	9.174	2,21	22.909	2,62
2.	Občinska skupnost								
	otroškega varstva	23.866	1.788	22.078	1,65	8.469	2,04	13.610	1,47
3.	Izobraževalna skupnost	80.331	4.247	76.084	5,68	22.375	5,39	53.709	5,81
4.	Kulturna skupnost	12.467	724	11.743	0,88	3.445	0,83	8.298	0,90
5.	Telesnokulturna skupnost	7.206	511	6.695	0,50	1.619	0,39	5.076	0,55
6.	Skupnost socialnega varstva	10.899	645	10.254	0,77	2.781	0,67	7.473	0,81
7.	Skupnost zdr. varstva	99.747	3.341	99.747	9,20	25.002	7,44	74.745	9,99
	od tega iz BOD	81.992		81.992	7,56	20.600	6,13	61.392	8,21
	po osnovi BOD	17.755		17.755	1,64	4.402	1,31	13.353	1,78
8. Skupnost za zaposlovanje									
	(iz OD po osnovi BOD)	3.340	275	3.065	0,32 11,03	1.337	0,46 12,00	1.728	0,29 10,60
9.	Pokojninsko invalidsko zavarovanje	-	_	_				_	
A	Skupaj prispevna								
	stopnja iz BOD	-v;.-		_ ■	30,61	_	29,66	_	30,97
B	Skupaj prispevna stopnja								
	iz doh. po osnovi BOD	—	—	_	2,76	_	2.57 1,31	_	2,87
—	zdravstvo	—	—	_	1.64	_		_	1,78
—	zaposlovanje	—			0,32		0,46		0,29
-	pok. invalid.	-	-		0,80	-	0,80		0,80
Javna razprava o osnutku odloka o
.. .  registraciji plovnih objektov in o varnostnih ukrepih na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter uporabi rek v rekreacijske namene. Predloge za novi odlok, ki naj  predvsem zagotovi  večjo .varnost, so dale številne organizacije: Turistično  društvo Bled, krajevna skupnost  Bled,  TOZD Komunala Bled, Ribiška družina Bled in Postaja   milice   Bled   in Radovljica. Izvršni svet je obravnaval osnutek odloka in predlaga zboru krajevnih skupnosti, da ga posredujejo v enomesečno javno razpravo. Razpravo bo vodil oddelek za notranje zadeve občinske skupščine ... organizaciji in   poteku   pogrebov   v občini Radovljica. V osnutku odloka so v glavnem upoštevani že ustaljeni običaji. Je pa tudi nekaj novosti glede pogrebnih svečanosti.  Med drugim bi se morala krajevna skupnost ali družbenopolitična  organizacija obvezno  posloviti od  pokojnika. 10. člen določa, da mora pokojnik povsod tam, kjer imajo mrliške vežice, ležati do pogreba v njej. Uveljavljeno  je   tudi   načelo spoštovanja volje pokojnika ali njegovih svojcev. Kadar sodelujejo v pogrebnem obredu verske skupnosti, velja načelo, da se med verskim obredom v cerkvi pogrebna  svečanost   prekine. Uniformirani     predstavniki krajevne skupnosti, TOZD ali organizacij z zastavami in prapori počakajo pred cerkvijo. Izvršni svet je obravnaval osnutek odloka  in nima pripomb nanj. Predlaga pa zboru krajevne skupnosti, da osnutek posreduje v enomesečno javno razpravo, ki jo bo vodil  oddelek za  notranje zadeve občinske skupščine.
...   spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za • storitve.  Predviden je 3-odstotni m
občinski davek na prodajo umetnih brezalkoholnih pijač. Skupaj z republiškim prometnim davkom in zveznim prometnim davkom so brezalkoholne pijače zdaj obdavčene s 25,5 odstotka. Predlagan je tudi povečan občinski davek za naravna vina in sicer od sedanjega 1,5 na 2 dinarja od litra in od 25 na 30 odstotkov od vrednosti od piva. Tako bodo usklajene davčne stopnje z ostalimi občinami. Novost je tudi oprostitev občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač v planinskih postojankah. Izvršni svet predlaga vsem zborom, da osnutek odloka sprejmejo in da javna razprava traja do 10. marca.
. .. določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Radovljica za leto 1978. Prispevek bi znašal 0,59 odstotka od dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti in od dohodka občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. Zbiral bi se pri samoupravni komunalni skupnosti enkrat na mesec ob izplačilu osebnih dohodkov iz rednega in dopolnilnega delovnega razmerja. Zbrati bi bilo treba 4,849.843 dinarjev. Delegati bi morali odločiti, ali morebitne presežke vrniti zavezancem, narediti poračun ob programu za prihodnje leto ali pa začasno prekiniti zbiranje sredstev. Izvršni svet predlaga vsem zborom, da osnutek sprejmejo in ga dajo v enomesečno javno razpravo.
Pripravila Indok center Radovljica in Andrej Zalar
BMBJSMSSSSaaSSSMHSBM ■
Upravičeni do solidarnostnih sredstev
Potres, ki je 1976. leta prizadel radovljiško občino, je povzročil veliko materialno škodo. Posebna komisija jo je ocenila na 74,305.000 dinarjev, kar predstavlja 5,4 odstotka družbenega proizvoda v občini v letu 1975. Ker povzročena škoda torej presega 3 odstotke družbenega proizvoda v občini, je na podlagi družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč občina upravičena do sredstev solidarnosti.
V občini so s posojili Ljubljanske banke pod ugodnejšimi pogoji zagotovili denar za popravilo zasebnih hiš. Zmanjkalo pa je denarja za popravilo oziroma obnovo družbenih objektov. Tako potrebujejo še 30 milijonov 640.000 dinarjev. Zato komisija predlaga vsem zborom občinske skupščine, da sprejmejo naslednje sklepe
- Ugotovljena škoda, ki jo je povzročil potres 6. maja 1976 v radovljiški občini znaša 73.305.000 dinarjev, kar predstavlja 5,4 odstotka družbenega proizvoda celotnega gospodarstva v občini 1975. leta.
- Sredstva*, ki so še potrebna za odpravo posledic, presegajo sredstva solidarnosti, ki so zbrana v občini 1976. leta. Zato naj se uporabijo tudi sredstva zbrana leta 1977 in sredstva zbrana na območjih drugih občin.
- O uporabi solidarnostnih sredstev bo odločal izvrsni svet občinske skupščine.
- Občinska skupščina bo poslala sprejete sklepe odboru podpisnic. Le-ta pa naj uredi vse potrebno, da se radovljiški občini zagotovijo sredstva za dokončno odpravo posledic potresa.
- Občinska skupščina podpira prizadevanja delovnih organizacij Alpetour, Kompas in GKZ ter samoupravnih interesnih skupnosti, da dobijo ustrezna bančna posojila. Poslovne banke pa poziva, da delovnim organizacijam omogočijo pridobitev posojil.
- Prav tako občinska skupščina predlaga samoupravni stanovanjski skupnosti radovljiške občine, da dovoli uporabo sredstev, ki so namenjena za odpravo posledic potresa v Posočju, za sanacijo družbenih stanovanjskih objektov v občini.
Razvoj malega gospodarstva
V občini je končana javna razprava o analizi in razvojnem programu malega gospodarstva. O tem je razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine in sprejel naslednje slepe:
— Sprejema se program razvoja malega gospodarstva občine in ugotavlja, da je lahko solidna osnova za hitrejši napredek te problematike gospodarske dejavnosti.
— IS soglaša z ugotovitvami, sklepi in predlogi iz programa in poziva prizadete delovne organizacije, ustrezne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in poslovno banko, da čimprej pristopijo k uresničevanju programa in ga dopolnijo z lastnimi konkretnimi rešitvami.
— IS ugotavlja, da je ekonomski položaj družbene obrti sorazmerno ugoden, da bi bil njen razvoj lahko še hitrejši, če ne bi temeljil predvsem na lastni reproduktivni sposobnosti, zaskrbljujoče je upadanje družbene storitvene obrti.
— IS predlaga, da se tesneje povežejo organizacijsko ali poslovno-tehnično DO, ki opravljajo zaključeno delo v gradbeništvu, med seboj in z gradbenimi delovnimi organizacijami, da bi s tem ugotovil celovitejšo in konkurenčno ponudbo storitev v novogradnjah kot tudi kvalitetno storitev občanom, gradbena podjetja naj preučijo možnosti organiziranja deficitarnih obrtnih dejavnosti in stroke, bodisi v lastnih obratih, bodisi v kooperacijo oziroma pogodbeno organizacijo.
— IS predlaga, da stanovanjska skupnost (Alpdom) in komunalna skupnost (komunalno gospodarstvo) v okviru pooblaščenih organizacij organizirata nekatere storitvene dejavnosti, ki so povezane z vzdrževanjem stanovanjskega in komunalnega standarda in so danes slabo razvite ali pa jih sploh ni.
— IS predlaga, da trgovske delovne organizacije prevzamejo pobudo, da skupaj s proizvajalci organizirajo najnujnejšo servisno dejavnost za proizvode trajnejše rabe kot tudi manjša popravila potrošnega blaga.
— IS podpira razvojne programe, DO, ki s svojimi proizvodi dopolnjujejo proizvodni program industrije oziroma z individualnimi naročili in malimi serijami izdelujejo opremo za industrijo in druge dejavnosti, podpira tudi obrtne dejavnosti, ki dopolnjujejo turistično ponudbo in se -zavzema za okrepitev družbene storitvene obrti.
— IS poziva delovne organizacije s področja industrije, da v okviru svojih programov razširijo poslovno sodelovanje z družbeno in zasebno obrtjo v občini.
— IS ugotavlja, da v občini nazaduje število zasebnih obrtnih obratovalnic i(l#sne,i elektro, živilske, stavbna in storitvena) in da nazav '•'
duje število zaposlenih v tej dejavnosti tako v redni obrti kot v postranskem poklicu, medtem  ko se število vajencev iz leta v leto zmanjšuje, okrog 5 % delavcev, ki so zaposleni v zasebni obrti ustvarijo letno do 3 % družbenega brutto proizvoda, razvitost obrti je 3 krat manjša kot v občini Domžale.
— IS ugotavlja, da družbena in zasebna storitvena obrt ne pokrivata rastočih potreb prebivalstva in turizma in bi se glede na normative število zaposlenih lahko podvojilo do leta 1980. Primanjkljaj je najbolj izrazit v\sledečih strokah: avtoma hanika, etektroinštalaterstvo, mizarstvo, krojaštvo in šivilstvo, mesarstvo, pleskarstvo, frizerstvo, obrt je najmanj razvita v bohinjskem območju, vzroki za to so v premajhnem usmerjanju razvoja v gospoda!-, ski, davčni, kadrovski in urbanistični politiki kot tudi v nezadostni organiziranosti  te dejavnosti in  v premajhni   povezanosti  s krajevnim: skupnostmi.
— IS predlaga za izboljšanje sta nja sledeče ukrepe:
• da združenje obrtnikov in Gospodarska zbornica povečata svojo aktivnost pri organiziranju obrtn. kov v obrtne, zadruge in pri njihov večji povezanosti v OZD in KS tfj dasta pobudo za ustanovitev tot-dov;
• da K S ocenijo svoje potrebe po posamezni obrtni dejavnosti in da v pobude pri krajevnih za odpiranje novih obratovalnic;
• da se v novelacijah UN preveli ustreznost obrtnih con in pri izdelavi ZN stanovanjskih sosesk in cer. trov opredelijo lokacije potrebnih storitvenih obrtnih dejavnosti;
• da poslovna banka prilagodi kreditne pogoje potrebam razvoja storitvene obrti zlasti uslužnostne in domače obrti in poenostavi post* pek "
• da se preveri ustreznost davčnih olajšav in sproži pobude za spremembo družbenega dogovora o ob ; kovanju enotne davčne politike;
• da pri poklicnem usmerjanju, štipendiranju in izpopolnjevanju ob delu dajejo skupnost za zaposlcv.v nje in izobraževalne ustanove ter skupne komisije za štipendiran* večji poudarek poklicem na področ ju storitvene obrtne dejavnosti;
• da inšpekcijske službe zaostr: nadzor in ukrepanje proti Šu&dm*
stvu. v ,
_ IS predlaga, da program ra: voja malega gospodarstva dopolni H s programom razvoja zasebne gostinske dejavnosti in a vt opre vozni-
štva. . .
_ IS podpira ustanovitev knn govodskega servisa in službo za pripravo investicij.
IS predlaga zborom občinske skupščine: da program in sldepje sprejmejo.
©
TRŽIČ
><n. S1.-j \	
družb« n«>po	litičnega zbora
skupščin? o	>č i ne T r/ir
ponedeljek.	L'7. februarja.
<»h i 7   u i* nial;« sejna c	\ um na
skupščine o	tC ine 1 ivu
	-J \
/l>< i rii	združenega dela
	in« (.l)ć i ne Trži«'
torek. . . k IT	28  te h ruii rja.
iin i j • velika	u r i s« • i na d ^ ura na
»kupši	•me občine 1 rži«
	
j ; SK	1 \
/ ►><» ra	ivra \t*\ nih skupnosti
•<kll|)-t	m«' obči ne 1 ržie
lorek,	28. februarja,
nh 17	uri
m.il.t s	»• i n a «1 \ <> ra n<»
»kil	in* < > bčme 1 r/ir
DOGOVORIMO SE
Tudi letos pomoč republike
Čeprav je tržiška občina uvedla davek iz osebnega dohodka delavcev, se v občini še ne bo nabralo dovolj denarja za potrebe splošne porabe oziroma proračuna
Dnevni red
Zbori tržiške občinske skupščine bodo na ločenih sejah uvodoma razpravljali o poročilih mandatnoimuni-tetnih komisij in razpravljali ter potrjevali zapisnik 10. skupne seje zborov, ki je bila 0. februarja. Nato pa bodo delegati razpravljali in sklepali o:
- osnutku odloka o proračunu obči-ae Trti* za leto 1978
- poročilu o sredstvih in skladih skupščine občine za leto 1077
- planu sredstev in skladov skupščine občine Tržič za leto 1978 - os-aatek
- dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1078
- predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Tržič
- predlogu odloka o lestvicah katastrskega dohodka na območju tržiške občine
- sporazumu o prenosu sredstev, določenih za financiranje samoupravne komunalne interesne skupnosti ob-tine Trtic
- izvlečku iz poročila sodišča združenega dela v Kranju za leto 1977
- imenovanju sodnice občinskega •odisča v Kranju
- vprašanjih in predlogih delegatov.
Zbor združenega dela pa se bo pose-hej se seznanil z oblikovanjem sredstev •smoupravnih interesnih skupnosti obline Tržič za leto 1978
Osnutek odloka letošnjega tr-žiškega proračuna temelji na dokumentih, sprejetih v slovenski skupščini. Le-ti so resolucija o politiki izvajanja družbenega plana do leta 1980, izhodišča za splošno porabo za leto 1978 in zakon o proračunu SR Slovenije za leto 1978. Slednji ima izreden vpliv na letošnji tržiški proračun, ki tako kot lani ne bo uspel pokriti splošne porabe s svojimi dohodki, čeprav je bil sprejet nov davek iz osebnega dohodka delavcev.
Marsikatere novosti prinaša osnutek odloka o letošnjem proračunu. Iz proračuna izpada financiranje celotne komunalne dejavnosti in obveznosti pri nadomestilih za obresti pri kreditiranju kmetijstva. Nova finančna bremena občinskega proračuna (splošna poraba) pa so sofinanciranje občinskih blagovnih rezerv, financiranje organizacije in izvedb volitev ter zagotovitev denarja za nove naloge temeljnih sodišč. Razen za omenjene obveznosti mora biti v proračunu zagotovljen denar za delovanje organov družbenopolitične skupnosti, za delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev, za negospodarske investicije, za del nalog socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in za uresničevanje nekaterih nalog krajevnih skupnosti, razen tega pa mora proračun zagotoviti sredstva za gospodarske posege, tekočo proračunsko rezervo in rezervni sklad. Rast letošnjega proračuna je odvisna od rasti družbenega proizvoda v občini. Le-ta pa dosega skoraj 22 odstotkov.
Prostorski plan, malo gospodarstvo in vpadnica
Osnutek plana sredstev in skladov    za uporabo stavbnih zemljišč (se skupščine občine Tržič za leto 1978    danji prispevek za uporabo mestne Je na dnevnem  redu  sej zborov skupščine.   Ce   bo   njihova ocena ugodna, bo osnutek dan v javno razpravo.
Številne pomembne in tudi neodložljive naloge so srž predlaganega osnutka plana. 306.196 dinarjev iz za negospodarske investicije naj bi namenili kmetijstvu in s tem pokrili prenesene obveznosti, razliko do planiranih 1.971.954 dinarjev pa naj bi potrošili za uresničitev petih glavnih ciljev. Le-ti so izdelava prostorskega plana občine Tržič, kar je obveza iz republiške resolucije, ki ji utegne slediti zakon, oblikovanje programa razvoja malega gospodarstva, nadaljevanje akcije za revitalizacijo starega mestnega središča Tržiča, kjer so trenutne naloge predvsem urejevanje dokumentacije, zgraditev ceste vpadnice od Peka do križišča pri Bombažni predilnici in tkalnici, kar bo ena najtežjih nalog tako v tehničnem kot finančnem pogledu, in pomoč krajevnim skupnostim za odstranitev najtežjih problemov. V poštev prihajajo predvsem skupnosti, ki so že izkoristile sredstva samoprispevka.
V drugo skupino sodijo sredstva za pripravo in komunalno urejanje zemljišč. Način zbiranja sredstev za ° namen se je spremenil. Ko bo odlok, nadomestilo
ta
sprejet
se
ustrezni
ga zemljišča) ne bo več koristilo pri urejevanju komunalnih naprav po krajevnih skupnostih, temveč bo to vrzel izpolnil sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav. Tržičane čakajo naloge iz preteklih let, nove obveznosti pa so načrt komunalne opreme v Kovorju, preureditev križišča na Deteljici in pri Bombažni predilnici in tkalnici. Novost je planirana topografska in katastrska izmera v Bistrici, ki bo terjala 700.000 dinarjev. Za urejanje komunalnih naprav, zemljišč in odkup parcel pa bi po oceni Tržičani potrebovali 2,842.380 dinarjev, kolikor naj bi jih letos tudi zbrali na osnovi sedanjega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Razdelitev tega denarja bo skupščina potrjevala kasneje, ko bodo znani programi izgradnje komunalnih naprav skupne rabe.
Sredstva samoprispevka se bodo trošila po sprejetem programu. Ob vsem izvršni svet, ki daje osnutek v javno razpravo, poudarja, da je treba čim prej rešiti problem sistemskega in trajnega financiranja krajevnih skupnosti in da je letos nujno razdeliti krajevnim skupnostim iz sredstev samoprispevka vsaj toliko denarja kot lani.
Večina programov uresničenih
Izvršni svet občinske skupščine je pripravil temeljito poročilo o sredstvih in skladih ' skupščine občine Tržič za leto 1977. Iz njega povze-mamo, da se je za financiranje družnih služb in za negospodarske investicije nabralo za skoraj 2 odstotka več denarja kot pa so planirali. Pečina nalog s tega področja je bila uresničenih. Skupščina je poravnala obveznosti glede garancij iz prejšnjih let in naročila načrt za cesto vpadnico. Poravnana je bila obveznost pri uresničevanju revitalizacij-skega načrta Tržiča v višini din J 1-476,65 popravilo jezu pri Tovarni kos in srpov pa lani ni bilo začeto, prav tako pa zaradi enakega razloga skupščina ni sofinancirala izgradnje vodovoda v Podljubelju in v Zgornjem Veternem. Zadovoljivo so prihajala tudi sredstva za pripravo in komunalno urejanje zemljišč. Plan dohodkov je bil presežen za 8 odstotkov. Največja neuresničena naloga s tega področja ostaja ureditev zazidalnega okoliša  T-5  v mestu
Tržiču. Program cestnega sklada je bil uresničen, strogo namensko pa so bila koriščena tudi sredstva za nacionalizirana gradbena zemljišča. Tudi sredstva novega samoprispevka zadovoljivo dotekajo in so lani dosegla 9,742.716 dinarjev. Delovni ljudje in občani so redni plačniki, kar pa ne velja za nekatere delovne kolektive. 149.907 dinarjev, kolikor je ostalo prejšnjega samoprispevka, pa nameravajo Tržičani uporabiti za asfaltiranje ceste pri novem vrtcu v Križah.
Izvršni svet ugodno ocenjuje poročilo, vendar poziva vse k rednemu izpolnjevanju družbenih obveznosti. Izjema so kolektivi, ki nimajo zadostnega dohodka. Tem se obveznost lahko odloži, vendar najkasneje do konca leta 1982. Poziv pa velja tudi tistim, ki družbenih dogovorov o gradnji pomembnih objektov še niso podpisali, naj se pridružijo solidarni akciji delovnih ljudi in občanov.
Na osnovi takšnega izračuna naj bi dohodki proračuna dosegli 18.459,730 dinarjev, od tega naj hi Tržičani sami zbrali 17.08f,.00<) dinarjev, 1.401.730 dinarjev pa naj bi dosegla republiška solidarnost.
Ob natančnejšem pregledu osnutka letošnjega proračuna ugotovimo, da se pojavljajo povečanja pri dohodkih kakor tudi pri zahtevkih koristnikov sredstev proračuna oziroma splošne porabe. Davek od dohodka in davki iz osebnega dohodka naj bi prinesli 5.385.000 dinarjev (lani 2.301.000 dinarjev), vendar je tu že upoštevan nov davek iz osebnega dohodka, razni prometni davki in davki od premoženja ter od dohodkov od premoženja pa prinašajo po oceni 9.140.000 dinarjev. Pri taksah, denarnih kaznih in drugih dohodkih ni pričakovati večjega povečanja. Ce bi upoštevali le denar, ki ga za proračun zbero v občini, bi bil večji le za dobrih 12 odstotkov.
Predlagani razpored dohodkov je tudi zaradi tega, ker bodo dobili Tržičani dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna, določnejši in ostrejši. Za to bodo skrbeli ustrezni sekretariati in bodo pri tem točno upoštevali določila republiškega zakona o proračunu. Ob tem velja povedati, da sestavljalci osnutka proračuna pri razporejanju dohodka točno upoštevajo določbe dogovorov in sporazumov, veljavnih za delo organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev ter upravnega organa skupščine občine. Pri koriščenju proračunskega denarja je treba omeniti, da se sredstva za ljudsko obrambo povečujejo za 15 odstotkov, da bo treba sofinancirati spomenik v počastitev 200. obletnice prvega pristopa na Triglav, da so pri negospodarskih investicijah upoštevane predvsem anuitete, da bodo krajevne skupnosti prejele za delovanje delegatskega sistema za 15 odstotkov več denarja in da se za enako stopnjo povečuje tudi denar za gospodarske posege, kjer pa je upoštevana pomoč kmetijstvu in oblikovanje prve faze enomesečnih obveznih blagovnih rezerv.
Izvršni svet občinske skupščine meni, da je osnutek proračuna zrel za razpravo na skupščini, ki naj ji sledi široka javna razprava.
Izvolitev sodnice
Komisija za volitve in imenovanja predlaga delegatom občinske skupščine izvolitev Jože Osol-nik za sodinico občinskega sodišča v Kranju. Izvolitev velja do konca letošnjega leta, ker je naloga sodišč reorganizacija. Tovari-šica Joža Osolnik, rojena leta 1944, diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom, je bila že doslej sodnica tega sodišča. Izvolitev priporoča tudi republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
Osnutki pred delavci
Zbor združenega dela tržiške občinske skupščine bo jutri seznanjen s prvo informacijo o oblikovanju sredstev samoupravnih interesnih skupnosti v tržiški občini za leto 1978. O tem je že razpravljal izvršni svet občinske skupščine in menil, da je informacija zrela za obravnavo na zboru združenega dela in da je treba delegatom predložiti izračun prispevnih stopenj, ki jih pripravljajo samoupravne interesne skupnosti in upravni organ občinske skupščine. S tem bodo imeli delegati in delovni ljudje ter občani v razpravi, ki bo sledila, možnost za temeljitejšo oceno in realnejše odločanje. Izvršni svet tudi ugotavlja, da je položaj pri skupni porabi zadovoljiv, saj se prispevne stopnje in potrebe ne utegnejo bistveno povečati. Kljub temu pa bo nujno pri aneksih k samoupravnim sporazumom upoštevati plane in republiška ter občinska izhodišča. Izvršni svet tudi opozarja, da kaže pri pokrivanju potreb zdravstvene skupnosti in skupnosti za zaposlovanje upoštevati prispevne osnove vseh zavezancev v tržiški občini, kar pa sedanji izračuni ne upoštevajo.
Samoupravne interesne skupnosti so razen aneksov k samoupravnim sporazumom dolžne pripraviti tudi poročila o lanskem uresničevanju nalog, o čemer bo govora na zborih delavcev in samoupravnih organih. Ob tem velja povedati, da med predlaganimi prispevnimi stopnjami samoupravnih interesnih skupnosti na eni in občinskega upravnega organa na drugi strani ni velikih razlik. Po prvi varianti naj bi bila prispevna stopnja med 1. majem in koncem letošnjega leta za otroško varstvo 3,48, za izobraževanje 5,58, za kulturno skupnost 0,83, za telesnokulturno skupnost 0,42, za skupnost socialnega skrbstva 0,77, za skupnost zdravstvenega varstva 8,63 in za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja 10,6 odstotka. To znese skupaj 30,31 odstotka, poprečni letni prispevek pa naj bi dosegel 29,84 odstotka osebnega dohodka.
Druga inačica predloga pa predvideva skupno prispevno stopnjo med majem in decembrom 30,01 odstotka, poprečna letna stopnja pa naj bi znašala 29,63 odstotka.
Tržičani so lani začeli graditi most čez Bistrico pri tovarni Peko, ki je del celovitega popravila ceste vpadnice od Peka do križišča pri Bombažni predilnici in tkalnici. Dograditev mostu in ceste je ena letošnjih najpomembnejših negospodarskih investicij v tržiški občini — Foto: F. Perdan
Večkrat pred sodišče združenega dela
Sodišče združenega dela Kranj je pripravilo za zasedanje tržiške občinske skupščine poročilo o delu v letu 1977. Pozornosti vredni so podatki, da se je lani sodišče srečalo s 353 novimi zadevami, kar je 200 primerov več kot leta 1976. Zaradi tega je bilo nujno dobiti nove sodelavce sodišča, kar velja še posebej za sodnike. Zahteve za varstvo pravic je vložilo 276 delavcev, 72 organizacij združenega dela, petkrat pa so var-
Dogovori, odloki, sporazumi
Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1978 —
Republiški sekretariat za finance je posredoval v obravnavo in sprejem predlog družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v Sloveniji. Nekatere občine so poslale ugovore, vendar le-ti niso bili upoštevani. Gorenjske občine na osnutek pripomb niso imele, kar kaže, da imajo predpise usklajene z dogovorom. To velja tudi za tržiško občino, vendar se je le-ta odrekla davku na promet od umetnih brezalkoholnih pijač, kar pa na usklajenost z republiškim dogovorom bistveno ne vpliva. Izvršni svet predlaga podpis dogovora. Za podpisnika je predlagan predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris.
Predlog za sprejem lestvice katastrskega dohodka za katastrski okraj Tržič — Predlog lestvice je oblikovala posebna strokovna komisija. Pri tem se je držala navodila, da je treba pri zemljiščih ugotoviti dosegljiv poprečni dohodek pri sedanjem načinu kmetovanja in sedanjih cenah. To naj bo osnova za odmero družbenih obveznosti in za določanje meril pri uveljavljanju pravic in obveznosti občanov. Izračun je bil opravljen po enotni metodologiji, saj je komisija povsod upoštevala vrednost in stroške pri kme-
tijski proizvodnji ter amortizacijo stavb in nasadov, uporabljeni pa so bili tudi uradni statistični podatki. Osnutek lestvice je bil javno razgrnjen 30 dni. Pripombo je posredovala le krajevna skupnost Lom, nanašala pa se je na previsoko vrednotenje katastrskega dohodka za višje ležeče gozdove. Pri tem je občinska komisija sodelovala z republiškim in medobčinskim organom. Ugotovila je, da vlada precejšnja enotnost. Zato predlaga delegatom sprejem lestvice katastrskega dohodka.
Sporazum o prenosu sredstev, določenih za financiranje samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Tržič — Izvršni svet občinske skupščine predlaga delegatom potrditev sporazuma, po katerem naj bi samoupravna komunalna interesna skupnost prevzela od občinske skupščine sredstva cestnega sklada. Skupnost se zavezuje, da bo poravnala vse obveznosti in tudi skrbela za uresničevanje programa skupnosti. Komunalna interesna skupnost je želela dobiti tudi sredstva od prispevka za uporabo mestnega zemljišča, komunalne takse in prispevke, ki se zbirajo na osnovi sporazumov in dogovorov, vendar izvršni svet meni, da to na osnovi veljavne zakonodaje ni mogoče.
stvo pravic terjali družbeni pravobranilci samoupravljanja. Zanimivo je, da sindikalne organizacije in druge družbenopolitične organizacije niso vložile niti enega predloga!
120 predlogov se je nanašalo na delovno razmerje, 167 predlogov pa je bilo povezanih z denarnimi zahtevki. V 136 primerih so bili tožniki delavci, v 25 primerih temeljne organizacije združenega dela, v šestih primerih pa je šlo za zahteve med temeljnimi organizacijami. 66 primerov se je nanašalo na druga področja. Največ sporov so povzročili denarni zahtevki delavcev za plačilo odškodnine v primerih nesreč ob delu.
Sodišče združenega dela je rešilo 283 sporov. 78 primerov je sodišče zavrnilo, ker je rok za začetek spora potekel. Za to kaže kriviti temeljne organizacije, ki o delavčevih zahtevah ne odločajo pravočasno in s tem kršijo samoupravne akte. Prav tako pa sodiče opozarja na skrajne primere kršitev. Pri stanovanjskih sporih so prednostne liste objavljene prepozno, v združenem delu pogosto nimajo pravilnega odnosa do inovacijske dejavnosti, marsikje pa niso oblikovali potrebnih samoupravnih aktov, ki se nanašajo na štipendiranje, varstvo pri delu itd. Prav tako se je dogajalo, da so nekatere akte sprejemali delavski sveti, čeprav bi jih morali zbori delavcev.
Ugotovitev, da število primerov pred sodiščem združenega dela narašča, velja tudi za tržiško občino. Leta 1975 je bilo pred sodiščem združenega dela pet primerov iz tržiške občine, leta 1976 8, lani pa 22.
r
Delegatsko stran v sodelovanju s sekretariatom tržiške občinske skupščine pripravil Jože Košnjek
Čarovnica iz visoke Davče — praznik slovenskega gledališča
Seminar za zborovodje
O predstavi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja
Za gledališko umetnost še zmeraj velja pravilo, da je igralec in njegova poustvarjalna kreacija osrednji del gledališke predstave. Vse ostalo, kar pri predstavi sodeluje, pa njegovo igro zgolj spreminja (in poudarja). Tako delo režiserja, tako scenografija, kostumografija, razsvetljava, glasba in ostala zvočna kulisa, vse je zgolj dopolnilo in pomagalo k večji polnosti in učinkovitosti igralčevega središčnega položaja. Ta centralni in preko njega antropocentrični, buržoazni položaj predstavlja seveda le eno možnost in bi vztrajanje na njej pomenilo samo zapiranje oči pred tem, kar je gledališka umetnost že zdavnaj presegla. Človek kot človek v svetu ali kot človek v svojem okolju ni tako izpostavljen, ni tako osamljen ali na ta način po-vzdignjen, da bi lahko v umetnosti, ki naj razkriva njegove vzgibe in delovanja, ostal v takšnem nestvarnem in izjemnem položaju nasproti svojemu okolju in svetu, na katerem lahko živi le v nenehni soodvisnosti in medsebojnem učinkovanju duhovnega in vsega materialnega, iz česar tudi dejansko izhaja.
Kakšna je druga možnost, kaže na primer opera, ki velja sicer za najbolj neresnično in izmišljeno, za najbolj nestvarno in izumetničeno, neživljenjsko in narejeno, za navsezadnje malomeščansko umetnost, ki pa ravno zaradi manjše pomembnosti in vloge igralstva dopu-' šča in prav sili k večji vlogi ostalih gledaliških prvin, ki potem ustvarjajo pravo glasbeno, scensko in svetlobno špektakularnost opernih predstav. V primerjavi z dramskim gledališčem bi veljaja opera kot dosti bolj demokratična in totalna. Vendar pa dosega iste možnosti in podobna učinkovanja tudi gledališče. Prejšnja primerjava je narejena bolj v odgovor tistim, ki so zaskrbljeni zaradi prodora tehnike v gledališče kot hram in svetišče (in svečeništvo) igralstva. Da ne bo naštevanja preveč, naj omenim Brechtovo gledališče, VVeissa, Brooka. Pred kratkim smo lahko videli Rističevo predstavo Krleži-nega Michelangela Buonarrotija. To predstavo, ki je najmočneje delovala ravno zaradi prostorsko razgibane michelangelovske fresco scene, ome-
njam zaradi direktne zveze z Jo-vanovičevim režiranjem Čarovnice iz Zgornje Davče. Pri teh avtorjih in teh predstavah pomeni gledališka igra samo eno med prvinami celotnega gledališkega dogajanja. Isto pa velja v tem primeru tudi za sam dramski tekst. Imam ga zgolj za libreto opere, ne da bi bil tekst na ta način potisnjen v ozadnje ali zapostavljen, pač pa igra svojo vlogo v dramskem orkestru, ki je brez solistov, oziroma v orkestru, pri katerem so vse sodelujoče prvine izpostavljene po svojih najboljših zmogljivostih v celovito mnogoglasje in soglasje teksta in režije, igre in plesa, žive in posnete glasbe, svetlobe in svetlobne igre, statične in gibljive scene.
Še ena stvar daje razmisleka o operi. Ta prihaja z drugega konca literature in sicer iz zvrsti proze, ki se imenuje znanstvena fantastika. Šeligov dramski tekst je poleg Luža-nove Zaščitne maske naša druga SF — opera, kot se imenujejo danes obsežnejši teksti znanstvene fantastike (SF je Science Fiction). Takšna označitev Šeligove drame Čarovnica iz Zgornje Davče je utemeljena že v samem tekstu. Osrednja tema drame, ki tiči ven iz konflikta dveh nemočnih svetov — rustikalno poetičnega v osebi gorjanke Darinke in novomestnega, t. im. srednjeslojenega, vendar pa poprečnega, zapletenega v nezanimivosti potrošniških zabav (oprema stanovanja, nakit, tekma v požrešnosti ipd.) - je v strnjeni oznaki HRANA SVETA. Ta tema se jasno razkrije v šestem prizoru ob slavnostni večerji, ko se zdi, da je vse družinsko dogajanje samo privatna zabava, privaten konflikt, navdušenje nad vonjavami in dobrotami sveta, ko poseže v njihovo dogajanje konkretno časopisno poročilo o naraščajoči kontaminaciji hrane. Na tem mestu se poleg razkritja osrednje teme izkaže tudi znanost kot nujna in neizogibna spremljevalka sodobnega prehranjevanja. Zasebna nazorska gledanja na svet s svojo poetično vizionarnostjo ali urbano nihilizacijo človekovih temeljnih duhovnih prvin se ob konkretnem javnem obvestilu (nekakšnem narobe   deus   ex   machina)   v hipu
»Mišolovka« v Naklem
Kulturno-umetniško društvo »Dobrava« iz Naklega je po svojih dramskih   uprizoritvah nedvomno med najplodnejšimi v okolici Kranja. Po uspelih predstavitvah v preteklih letih (Matiček se ženi, Vroča kri, Sneguljčica, Razvalina življenja, Čarovnik iz Oza in Avtobusna postaja) so se letos (večinoma mladi) navdušenci lotili Mišolovke, kriminalnega dela Agathe Christie. Nedavno umrle avtorice menda ni potrebno predstavljati, saj se je s svojimi deli proslavila po vsem svetu in njena dela sodijo v klasiko kriminalnega romana. Mišolovka je sicer dramsko delo, vendar pa ohranja vse značilnosti njenih romanov  — cel kup nepričakovanih zapletov in še več šokantnih razpletov — zgodba ne temelji na akciji, pač pa predvsem na dialogih. Ravno taka formula odrskega dela pa daje amaterskim igralcem običajno dosti misliti. Ima pa Mišolovka le tudi določene   »olajševalne   okolnosti«: vse vloge po vrsti so izredno karakterne. V značajskost oseb v drami se torej ni težko vživeti. Ravno zaradi tega so se ljubitelji iz Naklega verjetno odločili za predstavitev tega dela in stvar jim je na premierski predstavi v soboto, 18. februarja, tudi zelo lepo uspela.
V karakternost vlog so se še najbolje vživeli Danilo Gyorkoš kot Christopher VVren, debitantka Darja Legat v vlogi gospe Bovle, Kasto Tepina (sicer gost iz kranjskega Prešernovega gledališča) pa je v »klovnovski« vlogi gospoda Paravi-cinija na trenutke kar malce preveč blestel. Romana Pipan je kot Mollie Ralston s svojim glasom delovala zelo mehko in prijetno in v njej je čutiti še precejšnjo prihodnost, kar velja tudi za Miha Stefeta v vlogi njenega moža Gilesa Ralstona. Svoj pečat je igri dal predvsem še Jože Mohorič (detektiv narednik Trot-ter), svoje pa sta bolj ali manj uspešno prispevala tudi Janja Trampuž (gospodična Casevvell) in Jože Stopar (major Metcalf). Tudi slednjima dvema pomeni nastop v Mišolovki odrski debut.
Režiral Mirko Cegnar, sceno je pripravil Saša Kump, odrski mojster je bil Peter Oblak, vodja predstave Drago Papler, kot šepetaiki pa sta se trudili Vida Kašper in Majda Slak.
Morda je potrebno zapisati še to, da je bila dvorana v Naklem nabita, gledalci zadovoljni, igralci skupaj s pomožno klapo prav tako - to pa je končno v amaterski dejavnosti največ vredno. K. Mohar
razbije in zlomi (zlom Mame: Kaj pa naj potem sploh kuham?). V prvem in še katerem hipu se izkaže tudi nerazrešljivost problema hrane sveta. Svet se izkaže kot nadnaraven   in   človeku neobvladljiv.
Dramo Rudija Šeliga Čarovnica iz Zgornje Davče je zrežiral Dušan Jovanovič, na odru pa so nastopili: Oče — Bruno Baranovič, Mama — Jana Smidova, Niko — Zvone Agrež, Darinka — Milada Kalezi-čeva; sodelovale so še članice Plesnega gledališča iz Celja in članice mladinskega pevskega zbora celjske gimnazije.
Poleg Darinkinega prvinskega poganstva se poganskega izkaže tudi svet sodobnega meščanstva in pome-ščanjenega delavstva. Človek je še kar naprej osrednja figura sveta. Bolj ko je razsredinjen, bolj sili v spakljivo pokončnost, v izumetniče-nost, v vnanji blišč in briljiranje, v vesolje, med božanstva. Ni naključje, da se je v tej SF — operi oglasil tudi prvi stavek iz Tako je dejal Zaratustra Richarda Straussa, ki še zmeraj odmeva iz velikega sodobnega filmskega mitskega oratorija Odije v vesolju 2001 Stanleva Kubricka. Izhod iz stiske sodobnega zasebnega človeka se izkaže v njegovem lastnem živem podzemlju: pojav čarovništva po Darinkini ne-izživeti čutnosti, odhod družine pod grozo kontaminacije v podzemne jame. krepitev individualne in skupinske shizofrenije, strah (skupina je tudi oborožena) in nasilje nad svojimi lastnimi pripadniki. Dramo Rudija Šelige je mogoče razumeti kot skrajno lucidno izrisani negativ iz stiske rojene vizije sveta, ki je toliko poudarjen in toliko nazoren, da mora neogibno sprožati odmeva-nje v gledalcih in ki predvsem ne zadeva edinole drame same, pač pa samo dramo sveta, v kateri imamo vsi vloge odgovornih igralcev, spet ne le sebe in zase, ampak svet in za svet, na katerem živimo.
Franci Zagoričnik
Specialna vzgoja
Ta domari film iti njegov režiser Gorati Markovi? sta bila verjetno največje prijetno presenečenje lanske jugoslovanske filmske scene. Zgodba filma se godi v mladinskem popravnem zavodu nekje v okolici Beograda, vendar je tako formulirana, da se lahko godi kjerkoli; v vsakem takšnem zavodu pri nas ali pa kjerkoli na svetu. Tema je sodobna, obravnava pa mladinsko pre-stopništvo. ki se pojavlja v vedno večji meri tudi pri nas. Postavljeni smo v mladinski popravni zavod, v katerem so mladi prestopniki na eni strani in pedagogi, ki naj bi jih usmerili na pravo življenjsko pot. na drugi. Okoli tega se vrti cela zgodba. Istočasno z mladim prestopnikom pride v zavod nov pedagog, ki se ne podredi skupini ostalih pedagogov, ki svoje delo opravljajo že kot roboti, ampak hoče prodreti v dušev-nost mladih prestopnikov. Sedaj se mora boriti proti dvema skupinama: proti pedagogom, ki s ^svojimi zastarelimi metodami mladim bolj škodijo kot koristijo in proti gojencem, ki so uporniški ker v zavodu zatirajo njihovo osebnost in s tem njihovo svob<xlo. To hočejo reševati s pobegi, vendar se nato v »svobodnem svetu« ne znajdejo in pot jih kmalu pripelje nazaj v zavod. Novi pedagog, ki ga odlično igra Bekim Fehmiu. hoče razviti njihovo lastno osebnost, hoče doseči, da bodo ti mladi resnično zavestno prišli na pravo življenjsko pot. To mu us|m> le delno, kajti Klen njegovih gojencev zaradi prevelike želje po svobodi, ki so mu jo toliko časa kratili, izgubi življenje.
Pri Markovičevi režiji se pozna vpliv četke šole. Film je tragedija o mladih ljudeh, hkrati pa so v njem bumorni vložki, toda ko pomislimo, kaj se vse godi okoli nas. je naš smeh zelo trpek. Markovič je za ta film skupaj s soscenaristom filma Miroslavom Simičem dve leti zbiral avtentično gradivo po vzgojno-popravnih zavodih V tem filmu je odlična tudi fotografija Zivka Zalarje. V kadrih, ki se godijo v zavodu, prevladujejo mrzle neosebne barve ko pa pride glavni junak (igra ga Slavko Stimac) v svet svobode, se kolor spremeni v prijetno tople barve. V glavnih vlogah nastopalo Slavko Stimac, Bekim Fehmiu. Ljubtsa Samardžić. Aleksander Bciček
Božo Grlj
Kranj — Novembra lani je bil v Mariboru prvi seminar za zborovodje kategorije A, ki ga je na njihovo pobudo pripravila zveza kulturnih organizacij Slovenije. V kategorijo A sodijo tisti zborovodje, ki so s svojimi zbori že zabeležili trajnejši uspeh v Sloveniji in tudi zunaj nje.
V petek se je v Kranju začel drugi seminar, ki je nadaljevanje prvega. Trajal je tri dni. Predavali so priznani glasbeni strokovnjaki Dinko Fio iz Zagreba, Uroš Lajovic, Lojze Lebič in Borut Loparnik. Program
dela je pripravil Lojze Lebič, predsednik komisije za odrasle zbore pri zvezi kulturnih organizacij Slovenije. »Zborovodje so že več let izražali željo po dopolnilnem znanju, saj v Sloveniji šole za te kadre nimamo. Po lanskem kongresu v Novi Gorici je ta oblika izobraževanja končno le zaživela. Teme vseh treh seminarjev, toliko smo jih zazdaj načrtovali, dajejo zaokroženo celoto. Na prvem smo govorili o glasovni izobrazbi, na drugem o interpretaciji, na tretjem pa bomo pregledali zborovsko literaturo skozi vsa obdobja. Pritegniti smo poskušali tudi tuje predavatelje, strokovnjake, vendar se nam to še ni posrečilo.«
Seminarja v Kranju se je udeležilo okrog 40 zborovodij iz vse Slovenije. Glede na to, da na Gorenjskem zborovsko petje ni tako uspešno in kvalitetno kot na primer na Štajerskem ali Primorskem, so kranjski organizatorji izjemoma povabili tudi več gorenjskih zborovodij.
Predavatelji so dali velik poudarek predvsem praktičnemu delu. Pri tem jim je pomagal Akademski komorni zbor in skupina solo pevcev Glasbene šole. Zadnji dan seminarja so bili slušatelji razdeljeni v skupine. Predavatelji so odgovarjali na tista
Mlada Blejka -operna solistka
Bled — Prejšnji torek je v ljubljanski Operi pela vlogo Micaele v operi Carmen soprani-stka Olga Gracelj-Chadderton. Preteklo leto je diplomirala v Manchestru, kamor je odšla zaradi študija petja leta 197.} in ima v tem mestu tudi koncertno pogodbo. V poletnih počitnicah prihaja domov na Bled in je že večkrat pela v cerkvici na blejskem otoku.
Olga Gracelj je že v osnovni šoli pokazala izredno nadarjenost za glasbo in veselje do petja. Najprej je študirala v Ljubljani in kmalu postala članica opernega zbora in zbora slovenske filharmonije. Potem je odšla v Veliko Britanijo na Koval College of music.
Njen prvi solistični nastop v domači operni hiši so obiskali in z užitkom poslušali mnogi njeni sošolci, prijatelji in znanci z Bleda. Zato so organizirali prevoz z avtobusom. Vsi so bili navdušeni in ponosni, da se je skromna, a mnogo obetajoča pevka pojavila na odru. Vsi ji tudi seveda želimo veliko uspeha v njeni umetniški poti v upanju, da jo bomo še večkrat slišali peti v domovini. — M. S.
J
POPRAVEK
Medtem ko Hašek-t Irunov Švejk te dni doživlja v Prešernovem gledališču abonmajske ponovitve, smo dolžni opravičilo za neljubo pomoto v petkovi najavi predstave igralcu Rastku Tepini. ki sodeluje pri predstavi. Pomotoma je bil namesto nje
ga imenovan Zvone Kozina. Prizadetima se za neljubo napako opravičujemo.
vprašanja, ki se v praksi največkrat pojavljajo in jim pri delu povzročajo
največ preglavic. H. J
Trije slušatelji seminarja so o tem, kaj menijo o takem načinu izobraževanja, povedali:
Egi Gaiperiič iz Radovljice je končal Glasbeno akdemijo in vodi moški pevski zbor iz
Krope:
»Znanje, pridobljeno s Študijem in ob 20-letni praksi z vodstvom zbora želim soočiti z znanjem in izkušnjami drugih. Rad bi dobil .potrdilo', da nekatere stvari delam prav, vesel bi bil pa tudi spoznanj, da v tem ah onem grešim. Prav gotovo je seminar priložnost, da si vsak d;-rigent obogati svoje znanje, kar bo seveda koristilo našim zbo- i
Ignacij Ota je prišel ii zamejstva, iz Doline pri Trstu. Je referent za zborovsko dejavnost pri Slovenski prosvetni zvezi v Trstu, vodi pa tudi moški zbor Valentin Vodnik iz Doline. Ima srednjo glasbeno šolo, študiral pa je tudi kompozicijo.
»Z zvezo kulturnih organizacij Slovenije zelo dobro sodelujemo Naš zbor veliko nastopa doma. večkrat pa pridemo tudi v Slovenijo. Prijatelji smo predvsem a kroparskimi pevci, s katerimi izmenjujemo gostovanja. Zbor je j mlad; poprečna starost je okoli 30 let. Zato zahteva sodobne prijeme in sodobne skladbe. Priča kujem, da mi bo kranjski seminar pomagal priti do večjih izkušenj.«
Matevž Fabijan  iz ^ ima Glrnabeno akademijo vrv-h pa Akademski komorni *»k^ oktet Sava in otroški i^I' RTV Ljubljana: *5or
»Seminar je pomemben DTt>ti vsem za Gorenjsko, saj tu k rovsko petje živi več ali m samo zase. Rad bi, da bi h\ podobni seminarji večkrat. Sr> ^ budili, naj bi gorenjske zb!,n vodje, da bi tudi spored njihVs zborov stopil korak naprej *j«L mo še vedno v 19. stoletju. Vn% sanje pa je, če bodo teme mive za vse, saj je namen sen-narja nagrada   znanja 2e J?* šenih zborovodij. Razveseljjv_ tudi, da je seminar repuJblj^ I ne samo krajevni.« ^
i
POPOTNI POGOVORI
O MORAVSKI DOLINI,
LIMBARSKI GORI
IN O ČRNEM GRABNU
ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ
Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekri žaril našo sosedo od Benetk do Sicilije
Stoletni oljčni gaji na SICILIJI.
-
Pozneje so uvedli Hohenstaufovci in Anžuvinci gotiki slog (v 13. stoletju), Španci pa so čez Palermo razprostrli plašč baroka. UTRUDLJIVO branje, ne!
Na polomljenih tleh palermske postaje si skuhamo večerjo. Nekam živčno se vsi prestopamo. Tistega izsa-njanega koščka zelene angleške travice (pristrižene, brez mravelj in komarjev, prosim), kamor bi položili razbolele podplate, NI. Vsi pregledani kotički so bili prenevarni, da bi pa eden ali dva vso noč bedela, da ne Prtljaga dobila noge (ali mi kaj pod rebra), pa... nak, smo pač imeli že preveč bridke izkušnje s tisto prvo nočjo v RIMU, ko so zaradi narkomanije zaprli kamp Monte Antenne. TOREJ?
OB MORJU POD PINIJAMI
Najboljša rešitev — z vlakom do prve postaje izven PaJerma v smeri CATANIE.
Umivamo si noge v železniški »fontani di Trevi«. Ne dolgo. Prežene nas pikolinasti policajček.
»Ta polizanec . . .« ostanki stavka ostanejo za stisnjenimi zobmi.
». .. saj se človek še spodobno umiti ne more!«
Pokimam.
»In — zaradi njega naj strgam novo opanko!?« »Jo boš?« »Bi ga . . .«
»Ti grejo na živce, ti italijanski črički?« Zabliska se. Od vročine.  Gledamo zvezde, kako samozavestno mežikajo v brezkončni modrini . . . »Kam z bolečino?« »Nosi jo! In trpi!«
»Ljubša mi je tista, ki upa in išče . . .« »Hm. Hm.«
Cepimo na nahrbtnikih. Klopi so zasedene. Pred kofetarno brez kave in koka-kole. Strežejo samo z nesladkanim čajem sumljivega okusa. Brozga. Marti se že po prvih požirkih vlije na tla.
In potem nas škripajoča piksna odvleče na jug, do BAGHERIA. V eni sami uri vožnje prevozimo kar devetindvajset kilometrov. Krasni pospeški teh italijanskih medkrajevnih vlakov.
Okrog enajstih se zavlečemo pod prve pinije, na rdečkasto zemljo (to na žalost opazimo šele zjutraj). Objame nas neprebojen spanec. Spanje. Samo spati. L)olgo. V neskončnost. In sanjati o koščku mivkastega otoka tam daleč za neskončno ponjavo modrine.
Železniška postaja leži tik ob morju, dve kilometra
izven mesta. Svetlika se.
Sicilijansko juho ob petih. Kosi obleke in prtljage ležijo raztreseni na spolzkih šopih trave.
V špiljah nad nami se razpredajo /asi rte megliec.
»Očem fantaziraš?« zvija radovednost Braneta.
Cepini kot izpraznjena pletenka: V zaobljenem za livu Baraba.
»Koliko časa bom še poležaval v teb /.aribanib špranjah  tako daleč od  mestnega  vrveža, trgovin in LJUDI!«
Tirensko morje s svojo značilno jutranjo kovinsko barvo zasoplo trga zlizane kamenčke, komaj vidne polže v /. algami poraščenih lupinicah, prši, buta z belkasto peno ob skale. Čeprav se je razcvetelo brezvetrno jutro.
»Še dan, dva, potem odrinemo v (atanio in naprej do Taormine!«
»Dan, dva? Bomo čakali na zlato ribico, da nam bo izpolnila samo ENO željo - ClM PREJ DOMOV?«
»JA!« besno zatuli Brane. »Specialno zate se bo prišla ujet na to pozabljeno obalo.Optimist!«
»Ji bom pa nastavil vabo!«
»Ti? Glava zmešana!«
»Izzivaš? Pazi, lahko se zakadim za teboj!«
Pasulj z razrezano kranjsko klobaso je klokotal v aluminijasti taborniški menažki. Branetu je škrab-Ijala žlica s tistim zoprnim kovinskim zvokom, meni pa je bil že sam duh zoprn. Kot da bi ležal v šok sobi. Melanholija ali kaj. Ne vem. Psihasta duša se mi je raz-cefrala, nobenega pa ni bilo, ki bi jo znal zalepiti.
»Jej! Jej, potem zlezeva v mesto, kupiva kruh, sir, sadje, mleko!« rigne Brane.
»Da prineseva najinim ženskam zajtrk tako rekoč v posteljo!«
»Daj mi mir!«
»Ti skuham nesladkan kameličin čaj? Veš,« je razpredal Brane naprej, »to je nekakšen koren — lečen, ko smo pozabili tiste tabletke doma, ki požrejo vse bakterije v italijanski kapnici, od kolere do malarije!«
»Bf.«
»Pa kaj sploh hočeš?«
Gracije so mirno sople naprej. V četverokotniku. V sredini pa so se košatile polivinilaste vrečke. V njih pa: same dragocenosti. Sami krožniki in vaze mojstra Alberta iz Pompejev. Kot jajca varno so jih prenašale zadnji del potepanja.
»Si končal tečkati?«
»Pustež!«
Plin se je s pokom vžgal in obliznil aluminijasto posodo. Roka se mu je tresla, ko je vsipal ščepce kamilic v vrelo vodo.
»Pa sladkor?« ga zbodem.
Pokima in . . . seže v pravo živo, kiselkasto mravljišče.
Večkrat smo prespali kar na koščku trave v zavetju kakšnega svetilnika. Sami v prostranstvu zvezdnatega
neba.
t S 3 t rs a c >
t).— Ti c C
Ostanke stoletij si človek z nekakšno spoštljivostjo ogleduje. Večkrat ti zastane korak - SICILIJA.
OPERACIJA, IMENOVANA -»CVETLIČNI MED«
Skakaljale in trobezljale so mravlje in mravlji po sladkih kristalčkih, da jih je bilo veselje gledati, si naložile po dva, tri zrnca in potem ritensko rile med borovimi iglicami — nekam v podrast, torej domov. Samo — najmanj kilo in pol sladkorja je šlo v franže.
»Jih odpeljem na kopanje?« sem nesramen, ko vidim, kako Brane žalostno mežika.
»Saj ti še nikoli nisi bil tako divji! In želodec? Te je nehalo črvičiti? A? Cajček za našega otročička se že kuha.«
»Žanri kliun!«
Razkadilo se je nebo. In sonce se kot ogromna pomaranča kotali iz Jutrovega.
Kar vidim ga. V karikaturi »Brez besed«, kako mu pipa pada v lonec nesladkanega kamiličinega čaja.
Brane ostaja brez besed. Resnično.
»Zakaj si pa tako sumljivo tiho?« ga zbodem čez nekaj minut.
»Ker držim kljun kot tiste tvoje papige v Rimu!«
»Ti . . .«
»Da ne boš mislil, . . .«
Morje je prijazno pljuskalo, ribiči so se z barkami in ulovom vračali po naporni noči v domače pristanišče.
»Psst, glej, bilo bi fino, če bi najine gracije namazala z medom, pa bi mravlje s tega sladkorja v tropih zajadrale na njihove posladkane obrazke! A? Bova? Bova! Daj mi med! Daj no, pa kaj si tako zaspan kot star škri-pelj!«
Braneta so ganile moje besede. Od nekod je privlekel nahrbtnik, izbrskal kozarec z medom, odprl pokrov in mi pomični I ■ kazalcem.
r i. v    •:• «■ -e s 8 -    •- v ■? • • r-
Tako je
še videl
moravsko
graščino
Valvasorjev
bakrorezec.
(17. zapis)
To je pa res: vse naokrog serri hodil, vse gradove obiskal, do vseh grajskih razvalin v tej ljubi dolini sem se povzpel — no, zdaj pa je že skrajni čas, da se ustalim v Moravčah samih, v kraju, ki je dal vsej dolini ime in ki je slejkoprej srce, središče, tržišče, šola in — fara. Moravče (ljudsko: Maravče, v Ma-ravču) je cesarica Marija Terezija povzdignila v trg. Zdaj trgov ni več, so le še mesta in vasi. No, Moravče so prevelike za vas, saj imajo kar 500 prebivalcev in urbano urejeno središče okrog farne cerkve. Popolno osnovno šolo in več kot častno tradicijo, prej in v času NOB.
No k tem stvarem se bom še vrnil. Prej moram pogledati v nekdanje dni, ko je še stal moravski grad na položni vzpetini nad današnjo — vasjo... Težko se mi to zapiše...
VALVASOR IN MORAVČE
Kot vsi zgodovinarji in kraje-pisci, se tudi jaz zatekam k staremu Valvasorju, v enajsto knjigo njegove Slave vojvodine Kranjske, kjer v poglavju o mestih, trgih, gradovih in samostanih na Kranjskem na strani 379 takole govori o Moravčah: Morautsch (Morauese). Kje leže? Odkod ime. Položaj kraja. Kdaj in kdo je ta grad zgradil. Lastniki tega gradu. Kdo je sedanji lastnik.
Tako se začenjajo po večini vsi Valvasorjevi opisi gradov, ne vasi in manjših krajev. Kajti v njegovi dobi so bili le gradovi in samostani največje pozornosti vredni, šele potem so sledila mesta in trgi. Moravče le bežno omeni. Zato Valvasor govori le o gradu, o katerem pa danes ni več nobenega sledu — Moravče, kraj sam, pa trdno stoji! No, to je pač ironija usode. Vse se nekako izravna', prej ali slej . . . Nadaljujem z Valvasorjevo pripovedjo (skušal jo bom starinsko punašni, ker je Mirko Rupel ni prevedel: v izboru iz Valvasorjeve Slave namreč Moravče niso prišle v poštev; le čemu ne?)
Grad Moravče leži na Gorenjskem, od Ljubljane tri milje oddaljen. Ime je dobil od /raven ležeče vasi, kjer tudi farna cerkev stoji na mikavnem kraju in v lepi soseščini. Kajti v Moravski dolini stoji mnogo gradov, drug drugemu  zelo blizu.
Grad so postavili v burnem stoletju gospodje Galli. potem ko so zapustili svoj stari grad Rožek. Tembolj, ker so našli za svoje gosposko življenje večje udobje. Odtlej je bil moravski grad dolga leta v posesti gospodov Gallov. Leta 1599 je bil lastnik gradu gospod Maximilian G ali. Pozneje je grad podedoval grof Jonami Hervvardt Barbo, poveljnik Karlovca v Vojni Krajini. Od njega je grad Moravče kupil baron C ari Valvasor, ki ga ima še sedaj v posesti.
Tako Valvasor. 1/ nobenih virov pa nisem mogel zvedeti, kdaj je bil moravski grad opuščen, razrušen in zravnan /. zemljo. Tam leži zdaj moravsko pokopališče.
Valvasorjev bakrorez kaže precej krotko graščinico — daleč od mogočnega Rožeka, domovanja gospodov Gallov. Morda so našli v tej kar poprečni stanovanjski stavbi več sreče kot so jo imeli na Rožeku (spomni se predprejšnjega zapisa!>.
UGIBANJA O IMENU
Najbrž imam prav. če odločno zavrnem domnevo profesorja Pavleta Urankarja v Krajevnem leksikonu Slovenije, da utegne priti ime Moravč od »marofa«. pač glede na ljudsko izreko »Maravče«.
Prej bi lahko iskali Izvor krajevnega imena v nemški besedici za močvirje, barje. mahovje »das Moor«. Sicer pa imamo Moravče tudi pri Grosupljah in pri Gabrovki pa Moravo pri Kočevju in pri Trebnjem. — Le zakaj besedice »morava« ne tolmači ne Pleteršnik. (1894. ne najnovejši Slovar slovenskega jezika 1975). V tem, kot v posmeh piše le: morava - e ž cigareta boljše kakovosti z imenom Morava; prižgal si je moravo itd. Nič pa o pojmu morava, ki v slovenščini ni tako neznan. Saj imamo vode in toplice s tem imenom. Pa tudi nizka, mehka trava, rastoča okrog hiš — ki je ne kose ne suše — ima to ime. Slišal sem ga v Stični na Dolenjskem in v Besnici pri Kranju. To se pravi, da najbrž tudi dolgo zaželeni Slovar slovenskega jezika le ni tako popoln kot bi naj bil. Ce bi bil v uredništvu kak kmečki človek, bi vedeli, da morava niso le neke cigarete, pač pa tudi kaj drugega.
Sicer pa. kaj bi iskali pri pismoukih rešitve — vsak Moravčan pa tudi sleherni popotnik vidi: Moravska dolina je zamočvirjena, rečica Drtijščica tako leno teče. da kar kliče po drenaži. Morda pa je nekoristna ravan bolj zanimiva? in megla'.' In komarji'.' Kdo ve.' Posebno sedaj, ko je nekoč <e romantična in ribolovna Drtijšč a postala mrtva, zastrupljena voda. Vanjo so speljane vse izplake kremenčevega peska iz Termita pri Drtiji.
To je res: že v prešnjih stoletjih so iz Moravske doline izvažali kremenčev pesek na Štajersko in Češko — toda niso ga tako izčrpavali tako industrijsko brezobzirno kot dandanašnji. Skrb Društva za varstvo okolja SRS še ni utegnila seči v Moravsko dolino.
STARI ČASI - ZLATI ČASI?
Seveda o zlatih starih časih ni kaj modro govoriti, ta zlati čas je danes, ko ljudem ničesar ne manjka in ko žive tako dobro, kot še nikoli v zgodovini. Toda v mislih imam stare zaposlitve, stare obrti. npr. suknarstvo. pletenje slamnatih kit. mlinarstvo, umno kmetovanje — danes je na Morav-škem pravih kmetov komaj petina. No. o teh. posebno o pletenju slamnatih kit, bo stekla beseda kdaj drugič.
Moravšja dolina - v <>:adji/ na /en I'.imburska £cru — kot t i urni dUuu
Brane Fartek: smo dobra druščina
KRANJ — Med staro jato košarkarskega moštva Triglava iz Kranja, ki je pomlajeno in sedaj uspešno nastopa v slovenski moški ligi, je razen Hribernika, Stefeta, Skubica, Zupana, Lipovca ter Urlepa ostal tudi Brane Fartek. Štiriindvaj-setletni absolvent elektrotehnične fakultete v Ljubljani igra košarko pri Triglavu že osmo leto. Že v mladinskem moštvu je igral odlično, saj je sorazmerno visok igralec, zato je leta 1972 presedlal v člansko ekipo. Od takrat Brane uspešno igra med temi fanti. Ko so lani po tretji tekmi v Trbovljah z Dolenjsko, ta tekma je bila odločilna, da bi se obdržali v drugi zvezni ligi, ostali v slovenski ligi, je nekaj starejših triglavanov prenehalo z igranjem. To pa ni motilo Braneta, saj je ostal v svojem moštvu, čeprav je bilo precej pomlajeno. Ni hotel teh mladih košarkarjev pustiti na cedilu. Se eno sezono jim bom pomagal, si je rekel »Farta.« In Fartek s svojo stalno dobro formo, močjo in visino res odlično maši vrzel, ki včasih nastane, ko mladi še nimajo dovolj znanja, da zabijejo koš.
Tudi v sobotnem kolu v igri z mariborskim Branikom je bil »Farta« uspešen, da je njegovo moštvo, katerega kapetan je, osvojilo v borbi za vrh obe točki. Niso ga zmedle vse napake sodnikov in ne ostri udarci nasprotnika. Kot pravi strateg je vodil peterko na parketu in točki sta zasluženo ostali v Kranju.
»Velika želja po zmagi in borbenost sta dajali naši igri pravi ton. Vsi smo garali in uspeh ni mogel izostati. Se enkrat smo dokazali, da znamo igrati in zmagovati. Res je, da smo v Mariboru temu nasprotniku v zadnjih dveh sekundah vzeli zmago, toda doma smo se še bolj potrudili, da še enkrat Mariborčanom dokažemo, da smo boljši,« je po končani tekmi dejal kapetan Fartek.
»Sedaj smo ponovno v kombinaciji, da osvojimo republiški naslov. Za to imamo vse pogoje. Le v gosteh moramo premagati ali Fructal, ali Elektro, ki je po mojem mnenju najboljša ekipa v ligi, ali pa tudi obe točki s košarkarji Obale v Kopru nam bi bili dobrodošli. Seveda pri tem tudi doma ne smemo izgubiti nobenega srečanja.«
»Pogoji za trening so dobri, saj nam gre šola dr. Franceta Prešerna na roko. Skratka vse je dobro, saj smo tudi s poklicnim trenerjem Petrom Brumnom veliko pridobili. In še nekaj je. Smo dobra »klapa«. In to je tudi pogoj, da lahko uspešno zaigramo.«
Farta ho »samo« to sezono še ostal zvest svojemu moštvu. 2e jeseni namerava v službo; še prej pa ga čaka diploma. Jeseni služba, nato vojaščina in po odsluženem vojaškem roku še kaj.
I). Humor
__'
Bled poražen doma
PRESENETLJIVA ZMAGA ŽELEZARJA Šempeter — Odbojkarji Zelezarja so v Šempetru z dobro igro presenetljivo premagali domačine s .'5:2. Tekmo je spremljalo okrog ISO gledalcev, sodila pa sta Levar (Maribor) in Sedovšek (Braslovče). Za Zelezarja, ki je na tretjem mestu, so igrali Peternelj, Rajgelj, Bergelj, Pogačar, Koželj, Divjak, Kravanja, Pristov in Kovač.
B. Rauh
Prvi mesti Gorenjcem
Slovenske košarkarske lige
Bled — V drugi zvezni odbojkarski ligi so igralci Bleda igrali doma z Mariborom in izgubili z 2:3 (7. - 13, - 11,5, -2) pred okrog 100 gledalci. Tekmo sta sodila DemSar (Kranj) in Klemene (Ljubljana).
Bled: Ferjan, Udruh, M. Torkar, Veskovič. Pretnar, Močnik, ZavrSnik. Malej, Rešek, Šolar, Kapus.
Domačini so doživeli zaslužen poraz že v uvodni tekmi nadaljevanja tekmovanja v II. zvezni odbojkarski ligi. Premagalo jih je moštvo, ki je znalo izkoristiti napake nasprotnega moštva in je bilo tudi psihološko bolje pripravljeno. Začetni niz so Blejci dobili po zares dobri igri ob mreži. Potem so gostje prevzeli igro v svoje roke. Njihova igra je postajala vedno boljSa. Blejeev pa skoraj ni bilo več prepoznati. Na mreži so delali preveč napak, njihova igra v polju pa je bila prepočasna. Kljub boljši igri v nadaljevanju neizbežnega poraza niso mogli spremeniti v zmago.
Odbojkarji Bleda so za zdaj na petem mestu
Zimsko
odbojkarsko prvenstvo
Gorenjski odbojkarji ligaši se dobro priprav Ijajo na nadaljevanje prvenstva 2">. februarja.
Ta trditev je bila potrjena na dvodnevnem zimskem prvenstvu Slovenije v odbojki, ki gii je v počastitev .Vi-let niče igranja odbojke v naši republiki organizirala Odbojkarske zveza Slovenije.
Pri ženskab je prvo mesto osvojila ekipa ravenskega Fužitiai ja. medtem ko so bili pri moških najboljši Blejci Sodelovale so vse slovenske drugo ligaške in republiške ekipe, razen drugoligaša i/. Maribora, skupaj II moških m |.i ženskih ekip.
Ženski vrsti Jesenic in (torij se sicer nista uvrstili v sklepni del tekmovanja, a sta s prikazano igro v predtekmovalmb skupinah /adovo Ijili.
Zimsko prvenstvo je nudilo priložnost /a preverjanje (orme pred spomladanskim delom ligaškega tekmovanja. Večina, predvsem molkih ekip slovenske odbojkarske lige, je / • razglašeno« igro opozorila na pomanjkljivost in nezadostnost dosedanjih priprav
1'ri moških sta Hled s prvim mestom m Zelezar M tretjim mestom odlično uveljavljala gorenjsko odbojko v slovenskem prostoru
Blejci so prepričljivo premagovali vse svo|e nasprotnike in bili na koncu zanesljivo najbolj ši. Ugodno je presenetil slovenski ligaš Zelezar, ki je bil enakovreden nasprolnik tudi v igri / drugoligaši. razen / Bledom. ('<■ je bil to le izreden dan ali je to odra/ resnične priprav Ijenosti, bodo na I o dale odgovor prvenstvene tekme, ko se bodo Železarn skušali doseči prvega mesta v ligi.
Rezultati: moški - finale: Enotnost - Zelezar 1:2 (-•). li. -II). Bled - Kiižmai L'U <8,H»; Bled - Zelezar <4,0»; Bled - Knotnosi 2:0 (o. 4):  Kužinar  -   Zelezar     I  (.">. -U.H)
Končni vrst m red: l Bled. 2. Fužina), i Zelenu*, 4. Knotnosi. Končni vrstni red I ženske) I. Fužinar, 2. Branik. :i. Merkur. I Knotnosi
B. Rauh
Kranj — Za nami je zimsko prvenstvo regijskih selekcij v rokometu za pionirje. Pionirji so nastopali v dveh predtekmovalnih skupinah. V prvi so bili najboljši pionirji Šaleške doline, v drugi pa Gorenjci. V finalu je naša pionirska selekcija premagala šaleško s I 7 14 (*J:H)
Pionirke pa so tekmovale v Novem mestu. Tudi tu so slavile Gorenjke. saj so v finalu premagale obdravsko selekcijo z f|:9 (0:4). Za gorenjsko selekcijo so igrale Romih. KerSič. Vesel. Ivanovič. Gačnik, Bradač. Orgič. Krišeli. Sam in Ribnikar. .j. Kuhar
Strelci tekmovali
Kranj — Občinska strelska zveza Kranj je pripravila liga tekmovanje v streljanju z zračno puško med strelskimi družinami. Sodelovalo je devet desetčlanskih moštev, ki so nastopala vpetih kolih. Vrstni red: l.SD »Iztok« Bitnje 12.8oo krogov, 2. SI) »Tone Nadižar« Čine A 12.71H krogov, .i. SI) »Kram Mrak« Predoslje 12.615 krogov. 4. SI) »Bratstvo-edinstvo« Kranj 12.41b krogov. .">. SD »Slavec Ivo-Iokl« Huje I2.0.r)8 krogov, sledijo pa »Janko Mlakar« Šenčur. »Tone Nadižar« C'irče B. Sava Kranj in »Tone Nadižar« CirčeC.
Zadnje tekmovanje kaže, da strelci kranjske občine zavzeto uresničujejo letošnji delovni program A. Laknei
Strelke za dan žena
Kranj — Občinska strelska /veza Kranj bo v počastitev praznika žena priredila v soboto. 4. marca, ob Hi. uri popoldne v l'icdosljah strelsko tekmovanje Tekmovanje '*> del proslav Ijanja «». obletnice strelstva in 20. obletnice občinske strelske zveze Kranj Na tekmovanje vabi organizator še posebno strelke, ki so bile nekdai aktivne tekmovalke, pa so / nastopanjem in tekmovanjem prenehale. Vključevanje nekdanjih tekmovalk v aktivnost si rejskezveze prispeva po sodbi strelske /veze h krepitvi obrambne priprav Ijenosti.
A, l.akner
Dopisniki poročajo
Kranj - Na gorenjskem prvenstvu v namiznem tenisu za pionirje je zmagal kranjski I i inlav. čeprav je nastopil brez najboljšega igralca Jauha Drugi so bili Jeseničani, tretji m četrti pa sta bih ekipi kranjske Save. Tekmovanja sla se udeležili tudi moštvi Ljubnega m Kondorja iz (.odesica Največkrat so zmagali Jovič in Habjan (Triglav) ter Habič (Jesenice* S. Vidi.
Zasip - Krajani Zasipa so tudi letos organizirali smučarska tekmovanja, imenovana »Olimpijada Zasip 7H« Tekmovanje je odlično uspelo, kar kaže. da so v kraju dobri organizatorji m navdušeni Športniki in da znajo složno prijeti /a delo, če to terja skupna akcija. Najboljši so bih Mateja Lavrič. Janez Fajfar, Spela Jemec. Vojko Kokalj, Zdravko Zupan. Janko I ukan m Janez lih v tekih. Grega Kraigher Janko Janša. Renata Simnic. Boštjan Vidic. I.ilijana Stajer. Štefan Be/nik. Magdalena Cerne Vojko Kokalj Matjaž. Ambrožič, Dori Matelič, Janez Globevnik in Brane Ambrožič v veleslalomu 'najboljša v smučarskih skokih pa sta bila pionir Štefan Beznik in mladinec Zdrav ko Zupan
MS
Nova Gorica - Med pripravami na novo prvenstvo so nogometaši kranjskega Triglava gostovali v Novi Gorici in igrali s tamkajšnjimi Vozili. Zgubili so s 3:1 (0:1) Zadetek za Triglav je dosegel Mokič. Pred 300 gledalci je tekmo odlično sodil Pahor iz Nove Gorice. H. (.ros
Kranj - Končan je prvi del tekmovanja v A skupini občinske kegljaške lige Brez poraza je po pričakov^ju prva ekipa Elektra, ki je bila lani Se v B ligi. Drugo presenečenje je moštvo Borca, kije m^SkJSZ Se član B lige in ji po prvem delu na drugem mestu. Borec ,ma edin, Se možnost,.
^ "v^tnTred' P^rvem delu: 1. Elektro ,4. 2. Borec .2. 3. Krvavec 8. 4 S.mon Jenko H. S Sav. A 6. 6. Iskra A 6, 7. Sava B 2 in 8. Merkur brez točke.
Odločile prve minute nadaljevanja
KRANJ - SKL - moški, Triglav : Branik 60:56 (31:29), telovadnica OŠ dr. Fr. Prešeren, gledalcev 200, sodnika Lozič (Nova Gorica), Radoševič (Ljubljana).
Triglav: Fartek 4. Zupan 13. Lipovac 1«. Stefe 7, Hribernik 10. Benčan 2, Kutnjak 10 Erlah 2, Benedik 2.
V sobotnem košarkarskem derbiju moške republiške košarkarske fige sta se v telovadnici OS F. Prešeren srečala domači Triglav in mariborski Branik. Po boljši igri v drugem delu so slavili domačini. Velik delež je k zmagi prispeval tudi visoki Jože Stefe (12). Foto - F. Perdan
Branik: Kolmajer ti, Skrobar 4, Buršič Iti, Fekonja 20, Smaka r), Pehlič 5.
Za zmago so bile odločilne prve minute nadaljevanja. V dveh minutah so triglavani zaigrali tako kot je treba. S hitrimi protinapadi so dosegli zapovrstjo deset točk, gostje pa le eno. Tekma se je začela po pričakovanju. Obe moStvi sta začeli z ostro consko obrambo, ki nobeni ekipi ni prinesla prednosti. Triglavani so v pičlih dveh minutah nadaljevanja gostom razbili obrambo in o končnem zmagoslavju doma-
ni bilo več vprašanja. Vsi od prvega do zadnjega so se borili in uspeh ni mogel i/.ostati.
Grobosti ne sodijo na igrišče
KRANJ — V nadaljevanju košarkarskega prvenstva za pokal Kranja so Šenčurjani presenetljivo premagali Beksel, košarkarji Zlatega polja pa so v gosteh nadigrali prvo moštvo Save. Žal so nekateri igralci ekip, vajeni le zmagovati, po zgubljenih tekmah začeli z grobostmi. Tako je igralec prvega moštva Save Janez Ažman udaril sodnika, igralec Bekselna Zmago Mavric pa je z žogo zadel sodnika v glavo. Takšni izgredi ne sodijo niti na igrišče niti v sla-čilnico! V takih primerih je naloga tekmovalne komisije težka, saj je treba upoštevati, da je liga rekreativna, marsikateri igralci pa se tega ne zavedajo. Tudi pri množičnih in rekreativnih športih bo torej treba uvesti disciplinske pravilnike.
Vodi Šenčur z 10 točkami pred Bek-selnom, ki jih ima 9, in Kokrico, Savo A in Triglavom B, ki imajo po 7 točk. Planika je zbrala pet točk, Zlato polje in Gradbinec po štiri, Bitnje ima dve točki, Sava B pa eno točko. M.Oadež
Občni zbor rokometnega kluba Jelovica Škofja Loka
Na dobro udeleženem občnem zboru rokomet ašev škofjeloške Jelovice so pregledali opravljeno delo zadnjih dveh let ("'lanska vrsta se je iz republiške uvrstila v II. zvezno ligo m je po jesenskem delu najboljša slovenska ekipa Tudi mladimi so se uvrstili med štiri najboljše vrste v republiki, v Skofji Loki pa imajo tudi rokometni center za Gorenjsko.
Kljub velikim tekmovalnim uspehom pa se rukometaši vseskozi srečujejo z vrsto težav. Bled katerimi je pomanjkanje denarja najtežja. TKS jim je tri leta zapored namenila le okoli •M) tisoč dinarjev1, kar je odločno premalo, od vstopnine so zbrali 30 tisoč dinarjev, ostalo pa je prispeval pokrovitelj. I.esna industrija Jelo vica, Vseskozi so želje večje od možnosti, težave z nakupom opreme pa so največkrat povzročile nejevoljo med igralci.
\ razpravi je bila predvsem izražena nejevolja članstva zaradi slabih pogojev dela. Klub nima svojih prostorov in zahtevali so. da se rokemtu v Skofji Loki mora dati mesto, ki ga zasluži. Dobre igre privabljajo v Biištal številna gledalce, rokometna igra pa |e pridobila številne prijatelje širom po Gorenjski.
Občnega /bora se m udeležil nihče od vabljenih gostov, zato so člani postavili resno vprašanje odnosa družbenopolitičnih organiza nj m občinske skupščine do kluba, ki |e prav zaradi vzgoje odličnih športnikov poznan širom po domovini. Celo TKS je poslala na občni zbor kar (lana kluba, ki pa ni imel uradnega pooblastila /a odgovore na številna zastavljena vprašanja. Se morda kdo boji us|>eha rokomet a-šev v Skofji Loki?
Ob komu so sprejeli pravila kluba, delovni nacrt, ki je /elo obširen in mimo tekmovalnega značaja daje poseben poudarek tudi rekreacij skemu tekmovanju v občinski ligi in množičnost,. Izvolili so 11 - članski izvršilni odbor, k, bo skušal z vestnim delom voditi klub do novih uspehov.
t" ■      '    '   ' " i^&LJ. -vir- ,
LOC ANI NISO IMELI SREČE
ŠOŠTANJ - SKL - moški, Elektra : Lokainvest 96:95 (53:54), športna dvorana, gledalcev 300, sodnika Kobilica, Bavčar (oba Ljubljana).
Lokainvest: Ržen 14. Sesek 18, Habjan 30, Štrekelj 9, Tomažič 24.
Gostje so bili ves čas tekme enakovreden nasprotnik vodilnemu na lestvici - košarkarjem Elektre. Čeprav so domačini vodili že za štirinajst točk prednosti, so jih gostje skoraj »ujeli« in prehiteli. Vendar jih je zapustila športna sreča. V zadnjih Štiridesetih sekundah so pri izidu 96:95 imeli kar trikrat žogo, vendar niso dosegli koSa.
tudi Ženske izgubile
ŠKOFJA LOKA - SKL - ženske Gorenjska : Radenska 53:73 (24:20), telovadnica OŠ Podlubnik, gledalcev SO, rndsjBs Vičič, Mladenovič (oba Ljubljana).
Gorenjska: Kantarevič 4, Mlinar 4, Habjaa 2, Stražišar 3, Oblak 3, Gantar 6, Vaupotič 11 Krajnik 6.
Selekcija Gorenjske je v prvem delu odlično, saj so bile ves čas v prednosti V ljevanju pa so popustile in gostje so zmagale.
Pari prihodnjega kola - moški: Lokainvest : Trnovo, Fructal : Triglav, Dirij. : Gorenjska. ^jj
Občan o športu in rekreacij
Dogovori samo na papirju
KRANJ — Prvenstvo v moški republiški košarkarski ligi je v zaključnem delu. Moštva z vrha prvenstvene lestvice in tista na dnu se krčevito bore, da bi osvojile slovenski košarkarski vrh, tista z dna pa, da bi čimbolje opravili svoje naloge in da bi se v ligi tudi obdržala. Gorenjska košarka ima v tej ligi dva predstavnika: Loški Lokainvest in kranjski Triglav, pri ženskah pa selekcijo Gorenjske. V tej konkurenci se vsi trije dobro drže. Triglavani se bore za prvo mesto, Ločani Gorenjke so v sredini razpredelnice, medtem ko pa je ženska selekcija Alpina-Gorenjska dobro opravila svojo nalogo v prvi zvezni ligi.
»Dokler se ne bodo uresničevali dogovori o prednostni košarki, ne bo napredka. Kaj to pomaga košarki na Gorenjskem, če so sklepi le na papirja. En sam kolektiv v drugoligaški druščini ali pa v prvi zvezni ligi težko uspe. Lani ko se je Triglavu šlo za biti ali ne biti v drugi ligi, Jeseničani niso hoteli posoditi ne Božiča, Bunderla ali Vujaeafra. Vujačiča pa so nato pustili v Maribor. To so poteze, ki ne koristijo nobenemu! Ozko gledanje Jeseničanov je lahko usodno za celotno Gorenjsko košarko.«
JANKO STANE K IZ RADOVLJICE, TRENER PIONIRSKE IN MLADINSKE EKIPE KK RADOVLJICA:
»Stanje je tako, kot ga imamo. Na Gorenjskem bi se bilo treba Jeseničanom in Ločanom pogledati iz oči v oči in reči; hočemo res dobro ekipo, ki nas bo dostojno zastopala v višjem tekmovanju. Potrebna bo selekcija. Le tako lahko uspešno nastopamo v jugoslovanski košarki. Z Ločani se še da najti skupni jezik, Jeseničani pa so poglavje zase.«
marko
golic
iz KRANJA:
»Da bi Kranjčani nastopali v višjem tekmovanju kot je slovenska liga, ne manjka veliko. Le dva do tri dobre' gorenjske visoke centre bi bilo treba dobiti. Moštvo, ki sedaj nastopa — Triglav — je zdrav kolektiv, ki kljub mladosti ve kaj hoče. Resno se dela in kai kmalu jih bomo videli v višjem tekmovanju.«
MAJDA ROOSS IZ KRANJA:
»Košarkarji Triglava ne bodo prišli v višje tekmovanje do takrat, dokler ne bodo v gorenjski metropoli dani vsi pogoji. Tu mislim na dvorano in na načrtno delo z mladimi. Na Gorenjskem je dovolj odličnih igralcev, ki bi lahko nastopali kot eno dobro moštvo tudi v višjem tekmovanju, kot je slovenska liga.«
DRAGO BENCAN IZ KRANJA:
»Težko je reči, kaj je na Gorenjskem narobe. Za Kranj vem, da dobro dela in čez dve leti bo to moštvo že v drugi lisa oziroma že v novi sezoni lahko s ta rta jo v slovensko-hrvaški ligi. Za prvo zvezno B ligo pa so le še prešibki.«
ALOJZ
POLJŠAK
IZ KRANJA,
REPUBLIŠKI
KOŠARKARSKI
SODNIK:
GORAN VALIC IZ PREDDVORA:
»S tehnične plati ne more biti napredka vse dotlej, dokler ne bo dvorane in se ne bodo uresničili vsi dogovori. Poklicni trener namreč ne more tako delati, kot bi lahko. Ekipa Triglava je na tej osnovi dosegla ve* kot sem pričakoval. Enakega mišljenja sem tudi za Lokainvest. v obeh ekipah so mladi fantje, ki bodo že čez par let v višjem tekmovanju.«
D. Humer Slike: F. Perdan
Bumbar novi mojstrski kandidat in prvak
Na šahovskem prvenstvu Kranja je bilo v petek odigrano zadnje kolo. Novi šahovski prvak Kranja za leto 1978 je pionir Rado Bumbar, s pol točke manj pa mu sledita Bavdek in Matjašič.
Rado Bumbar je začel svojo kariero v šahovskem krožku, ki ga je vodil Jože Vidali, njegov profesor matematike. Prvič se je pojavil na tekmovanjih v sezoni 74/75. Leta 1976 je na republiškem šahovskem prvenstvu za pionirje v Kranju zasedel 13. mesto. Njegov vzpon pa se je začel, ko je prišel v šahovsko sekcijo zveze slepih. Lani je bil drugi na pionirskem šahovskem turnirju Slovenije, na pionirskem prvenstvu Jugoslavije pa si je priboril 5. mesto. Tudi zmaga na tem prvenstvu sodi med njegove večje uspehe. Kar desetkrat je zmagal v 15. kolih. Z 11. točkami si je razen zmage priboril še naslov M K in je tako med najmlajšimi mojstrskimi kandidati v Jugoslaviji. Pokazal je izredno nadarjenost, čeprav s tem ni rečeno, da je bila njegova igra brezhibna. Le s trdim delom bodo prišle na dan njegove resnične sposobnosti, zato mu bo treba najti dobrega mentorja. Razveseljivi so tudi uspehi drugih mladih šahistov; Božiča, Pavlina in Mazija, ki obetajo lepše čase kranjskemu šahu. Vendar pa bi bili njihovi uspehi še boljši, če bi imeli na voljo več sredstev, saj nimajo niti primernega prostora.
Nekaj zanimivih podatkov a prvenstva Kranja - Odigranih je bilo 106 partij, od tega je bilo le 23 remijev. S črnimi figurami
je bilo dosežnih 47, z belimi pa 28 « Največ zmag sta zabeležila Bumbar in Mm iašič - vsak po deset, brez image pa k podgornik, ki je bil ksr 11-krat poraz*« Največkrat sta remizirala Rakovec in Gai voda - kar6-krat.
REZULTATI - 14. kolo;
Matjašič : Pavlin 1-0. Podg«rnik : B«ke-vac 0:1. Bumbar : Hribar 1:0, Gazvoda Bavdek 0:1, Jersj : Mazi 0:1, Muri : Jokc>-vič 0:1. Marko : Božič 0:1, Rakovec prest.
15 kolo: Božič : Matjašič 0:1, Jokovič Rakovec 1:0, Mazi : Muri 1:0, Bavdek jerai 0:1. Hribar : Gazvoda 0:1. Bukovec Bumbar  remi.  Pavlin  :  Podgornik lrf,
MKON^nTvRSTNIRED:
Bumbar 11. Bavdek Matjašič 10.6. Jokovič 9.5, B«kovec1vM,,"L?;J?u«0Xae' M"rkc V
1 Jer.j 6.5, Hribar Božič 6 Ga«Vod. >. Pavlin 3.5. Muri 3. Podgornik 1.5. N
NA KOBLI ŽENSKA FIS TEKM\ > RADOVLJICA - Domači smučarski klub bo v soboto in nedeljo „* smučiščih Koble organizator pr>_ ^narodnega FIS tekmovanj, v VeE llomu in slalomu za »Pokal Koble«.
Po sporedu bo v soboto, 4. m are.. 10  uri prvi veleslalom in ob It. Hruei   v nedeljo pa ob 10. uri prvj gminobll-aOdrugi. JJ*
V---■-----
•Va nedeljski tekmi starejših pionirjev, ki so se na 35-metrski skakalnici na Gorenji Savi borili za letošnje slovenske naslove, sta člana organizatorja SK Triglav Krištof Gašpirc in Roman Beton osvojila drugo in prvo mesto. Foto ~ F. Perdan
Beton prvak SRS
KRANJ - Malokdo je verjel, da bo SK Triglav izvedel v nedeljo letošnje prvenstvo SRS v smučarskih skokih za starejše pionirje. Močna odjuga je namreč neusmiljeno pobirala sneg, hkrati pa je v soboto in nedeljo tudi deževalo. Kljub vremenskim nevščenostim pa je uspelo organizatorju zelo dobro pripraviti 35-metrsko skakalnico na Gorenji Savi, kjer se je v nedeljo dopoldne pomerilo več kot 80 skakalcev iz desetih klubov. Kranjčan Roman Beton je izkoristil prednost favorita in je prvo mesto osvojil z 20 točkami prednosti. Srebrna kolajna je tudi ostala v Kranju. Osvojil jo je Krištof Gašpirc. Presenečenje prvenstva pa je tretje mesto Polanca iz Predmeje, kar pomeni doslej najboljšo uvrstitev nekega predstavnika s Primorske na republiških prvenstvih.
REZULTATI: 1. Roman Beton (Triglav)
222.1 (28, 32), 2. Krištof Gašpirc (Triglav)
202.2 (25,5, 28,5). 3. Igor Polanc (Predmeja) 202,1 (25,5, 29,5), 4. Blaž Horvat (Ilirija)
200.3 (26, 29,5), 5. Milan Primožič (Žiri) 199,5 (25,5, 28,5), 6. Tomaž Novak (Ilirija), 7. Robi Kaštrun (Križe), 8. Peter Jošt (Križe), 13. Igor Eržen (Žiri), 14. Zvone Bernard (Triglav) in Igor Novak (Žiri), 16. Franc Polanc (Križe), 20. Ivo Šmid (Jesenice); J. Javornik
Triglav drugi,
Petri č a spet izvrstna
BEOGRAD - V bazenu Vračar se je dva dni šest najboljših jugoslovanskih plavalnih ekip borilo v finalu za jugoslovanski plavalni pokal. V ekipnem delu so največ uspeha imeli plavalci in plavalke zagrebške Mladosti - OKI, ki ■o ponovno osvojili pokal PZ Jugoslavije. Toda tokrat so bili zelo blizu pokala Kranjčani, vendar jih je OKI na koncu le prehitel z minimalno prednostjo.
V posamičnem delu tekmovanja pa *ta se ponovno izkazala brata Borut in Darjan Petrič. Darjan je odlično plaval v konkurenci pionirjev, Borut pa je zmagoval kot za šalo. V izredno napeti tekmi na 1500 m prosto je Borut ponovno izboljšal svojo najboljšo znamko. Prvič se je namreč spustil pod 15:30. Plaval je 15:29,5, Darjan pa je s časom Pod 16:50 dosegel tretji najboljši čas v zgodovini jugoslovanskega plavanja na IttO m.
Končni vratni red: 1. Mladost — OKI »•491, 2. Triglav 32.429, 3. Crvena »vezda 31.456. -dh
Vinko Poklukar odličen
ST- JAKOB - Na šestem mednarodnem tekmovanju v smučarskih tekih za 'Karavanški tek« je med člani odlično tekel Vinko Poklukar iz Gorij. V teku °a 25 km je premagal vrsto odličnih tekačev Avstrije in Italije.
Med starejšimi člani pa je bil na IS km najhitrejši Pavle Kobilica, ki je Poklukarjev klubski kolega. -h
v--<
Jezerski smučarji Vrhanu v spomin
JEZERSKO - V spomin na borca Ljuba Grabnarja-Vrhana, enega najuspešnejših predvojnih smučarjev na Jezerskem, prireja sedanji rod jezerskih smučarjev vsako leto »Vrhanov smuk«. Start letošnjega je bil na Mli-narjevem sedlu. Letošnji smuk, dolg 1500 metrov, je bil zaradi mehkega snega zahteven. Kljub temu je nastopilo več kot 60 smučarjev, ki so izpričali, da Vrhanovega spomina in borbene poti tega revolucionarja niso pozabili. Organizator S K Jezersko je najboljše nagradil z lepimi pokali.
REZULTATI  - MLAJŠI PIONIRJI:
1. Jani Krč, 2. Gorazd Kocijan, 3. Drej-či Karničar; STAREJŠI PIONIRJI: l. Simon Jakopič, 2. Marko Tepina, 3 Jankec Zadnikar; MLADINKE: 1. Lidija Nahtigal, 2. Mirjam Tepina, 3. Le a Jakopič; ČLANICE: 1. Zvonka Truden,
2. Miša Kukovič, 3. Marija Arh; MLADINCI: 1. Robi Stenovec, 2. Tone Karničar, 3. Franci Tonejec; ČLANI: 1. Luka Karničar, 2. Marjan Tepina, 3. Izidor Karničar; STAREJŠI ČLANI IN VETERANI: 1. Stane Frantar, 2. Franci Tepina. 3. Bojan Polajnar;
A. Karničar
Gorenjski tisk šesti
KRANJSKA GORA - Na devetnajstih zimskih igrah grafične industrije SLO-venije, ki je bilo dva dni na smučiščih v zimsko-športnem središču v zgornjesavski dolini, se je v ekipni uvrstitvi odlično odrezal tudi Gorenjski tisk iz Kranja.
V močni konkurenci so zmagali grafi -čarji CGP Delo, pred Mariborskim tiskom, AEROM iz Celja in Gorenjskim tiskom.
t.
Odbor za medsebojna razmerja
Kemične tovarne Podnart p.o.
Podnart
objavlja prosta dela in naloge
raziskovalca tržišča
v komercialni službi
Pogoj:
- diplomirani inženir kemije ali kemijske tehnologije
- enoletne delovne izkušnje
- aktivno znanje svetovnega jezika
- -'{-mesečna poskusna doba
Pismene ponudbe naj kandidati naslovijo v 15 dneh po objavi na splošno službo podjetja, lahko pa se tudi osebno /.glasijo v delovni organizaciji vsak dan od 6. do 14. ure.
Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev
v zasebnem sektorju
Kranj
organizira
s sodelovanjem
Združenja samostojnih obrtnikov strokovno ekskurzijo na mednarodni obrtni sejem v Munchen in Milano, in sicer:
Munchen od 17. do 19. marca 1978 in Milano od 21. do 23. aprila 1978.
Odhod z avtobusom izpred hotela Creina Kranj je v petek, oh (i uri zjutraj in povratek v nedeljo okrog 21. ure.
Stroški strokovne ekskurzije za Munchen z naša j g INOO din za Milano pa 1480 din.
/^a \delavce  bo sklad  povrnil  polovico  stroškov  ekskurzije. Svojo udeležbo vplačajo ob prijavi v pisarni Sklada za dopolnilno i/obia/c vanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj, Trg revolucije I. vhod 2 ali v pisarni Združenja samostojnih obrtnikov. Obrtniki plačajo celotne stroške ekskurzije. Rok prijav: za Munchen do 10. marca 197H
za Milano do .'JO. marca 197H Glede na avtobusni prevoz je število omejeno in prosimo za činiprejš-l nje prijave. ,  . 0 i. <      »     , ,   „ 9i d  ,   ir ^b
- -----—- — —■■        1        11     11   — ~— —- ~ H -t   n   n    '    >    t   -*t    j    .'     > r
Norčič 14. v Lahtiju
LAHTI — Letošnje svetovno prvenstvo v klasičnem smučanju se je v nedeljo končalo s težko pričakovano zmago finskega skakalca na veliki skakalnici. Slavje je bilo veliko, saj so Finci pred prvenstvom računali na zlato kolajno, ki naj bi jo osvojil Iliattila. Le-ta pa se poškodoval tik pred prvenstvom in je nato breme odgovornosti padlo na ostale po kvaliteti slabše skakalce. Zmagal je Ršisanen po hudi borbi z Avstrijcem Lippurgerjem. Tokrat je uspelo skakalcem NDR osvojiti le eno kolajno.
Ob koncu prvenstva pa smo se le razveselili našega uspeha. Kranjčan Bogdan Norčič je osvojil solidno 14. mesto, kar je najboljša uvrstitev Jugoslovanov na letošnjih svetovnih prvenstvih v smučanju. Tokrat je povsem zadovoljil, čeprav bi lahko glede na odlične skoke na treningu dosegel še boljšo uvrstitev. Ostala naša skakalca sta bila Mlakar 36. in Bogataj 44.
J. Javornik
Peternel drugi v Ljubnem
Ljubno — Na traditiortalnem medrustve-nem tekmovanju v smučarskih skokih na 65-metrski skakalnici je med člani zmagal Ivo Zupan (JLA), le dve desetinki za njim pa je Kranjčan Vido Peternel. Med mlajšimi mladinci so dosegli nekaj odličnih uvrstitev Zirovci.
Rezultati - člani: 1 Zupan (JLA). 2. Peternel (Triglav), .'). Ceh (Velenje). 4. Kajzer (Ilirija). 5. Bradesko (Ilirija), (i. Cimžar (Triglav), 9. Burjak (Ziri). 11. Kejžar (Triglav); mlajši mladinci: 1. Sužič (Ilirija). 2. Žagar (Ziri), .1. Ferlan (Ziri), 4. Krolnik (Ziri). .r>. Šinkovec (Ziri), 7. Ropret (Triglav), H. Praprotnik (Ziri), 10. Kokalj (Bled);
Na 86-metrski skakalnici v Ljubnem je bilo državno prvenstvo za starejše mladinre. Po pričakovanju je zmagal Ljubljančan Tepeš, dober t retji pa je bil Jeseničan Jemec.
Rezultati: 1. Tepeš (Ilirija). 2. Baje (Ilirija). :\. Jemec (Jesenice). H. Bizjak (Triglav), 7. Kenedik (Triglav). 14. Vesel (Triglav). 15. Bevc (Triglav). IG. Finžgar (Triglav).
J. Javornik
Zdaj je na vrsti Kulm
KRANJ - Smučarska skakalna sezona se nagiba v zaključni del. Od četrtka, 2. marca, do nedelje, 5. marca, se bodo najpogumnejši skakalci sveta pomerili na 1.50-nit-tr.ski velikanki v avstrijskem Kulmu, kjer bo že deseta prireditev v poletih. To bo razen svetovnega prvenstva in Intersport turneje najpomembnejša skakalna prireditev sezone. Jugoslovansko ekipo bodo sestavljali Norčič, Loštrek, Zupan, Jože Demšar, Anžel in Križaj. J. J
Žirovski karate-isti v težavah
KARATE KLUB Ziri je bil ustanovljen 13. februarja lani. Klub je bil ustanovljen 7. namenom, da organizira treninge v karate športu. Po enem letu aktivnega dela ima društvo že 100 članov. Ker je klub tudi edini registriran klub v občini Škofja Loka, bodo ustanavljali sekcije tudi po drugih KS v občini.
Največji problem je denar. Financirajo ne sami. Redno plačujejo telovadnico, rekvizite in vsa administrativna dela. Člani, še posebno osovnošolci in srednješolci, ne zmorejo plačevati visokih članarin, vpisnin, dragih rekvizitov itd. Za pomoč so se že obrnili na občinski TTKS, OK ZSMS, OK ZSDL in oddelek za ljudsko obrambo pri SO Sk. Loka. Upajo, da bodo pomoč dobili.
Karate šport je tudi ena najpomembnejših športnih panog pri krepitvi obrambne sposobnosti. Zato menijo, da bi jim morali pomagati ne samo TTKS, ampak še posebno oddelek za ljudsko obrambo občine.
Predvidoma 18. februarja bodo organizirali svoj prvi redni občni zbor. Vabijo vse, ki se za ta šport zanimajo, da se občnega zbora udeležijo. A.Dolenc
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o.
vabi po sklepih pristojnih samoupravnih organov k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del oziroma nalog:
ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
— organizacija tehničnega varstva,
— spremljanje in preučevanje specifičnih delovnih nalog in dela,
— organizacija izobraževanja iz področja varstva pri delu;
2.
— spremljanje in vodenje evidence poslovnega uspeha TOZD;
Za opravljanje del in nalog se poleg splošnih pogojev za delo zahtevajo naslednji posebni pogoji:
pod 1.: agronom ali varnostni inženir s strokovnim izpitom za varstvo pri delu po I. programu in najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju varstva pri delu;
pod 2.: ekonomist ali ekonomski tehnik z najmanj 2 letoma oziroma 3 leti izkušenj na enakem ali podobnem delu;
ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ
3.
— strojne obdelave polj in zemljišč s traktorjem in priključki, - .
— prevoz s traktorjem in prikolico na Delovišču v Šenčurju;
Posebni pogoji: KV kmetijski strojnik, KV traktorist ali priučeni traktorist, izpit za voznika F kategorije, delovne izkušnje na enakem delu zaželene
ZA TOZD MLEKARNA KRANJ 4.
— priprava mleka in mlečnih izdelkov za prodajo (pomočnik vodja skladišča mlečnih izdelkov — ponovni oglas) delo se opravlja 1 teden od 4. do 12. ure, drugi teden pa od 6. do 14. ure.
Posebni pogoji: KV prodajalec živil, KV mlekar ali priučeni skladiščnik, tečaj za skladiščnike z najmanj 1 oziroma 3 leti delovnih izkušenj v skladiščnem poslovanju, zdravstvena sposobnost za delo z živili.
ZA TOZD TOVARNA OLJA »OLJARICA« BRITOF 5.
— struženje;
— vzdrževanje strojev in naprav; 6.
— vzdrževalna dela elektronaprav in inštalacij; 7.
— strojno pranje in polnjenje steklenic z oljem;
— zlaganje v kartonsko embalažo in odvoz; (dve delavki)
8.
— vodenje blagajne in evidence embalaže za določen čas, z nastopom dela 1. 4. 1978 (za čas porodniškega dopusta redno zaposlene delavke)
Posebni pogoji:
pod 5.: K V ključavničar ali strugar, delovne izkušnje na enakem delu zaželene;
pod 6.: KV elektrikar z znanjem avtomatike, delovne izkušnje na enakem ali podobnem delu zaželene;
pod 7.: administrator z najmanj 1 leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delu.
Na vseh delih oziroma nalogah razen pod točko 8. je uvedeno poskusno delo v trajanju od 1 do mesecev, nastop dela pa je mogoč takoj ali po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela splošno-kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v roku 10 dni od objave.
Vciutcu
Kokra
Veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj, n.sol.o.
QQ I p      razglaša za potrebe ^y/o   TOZD Detajl n.sub.o.
prosta dela in naloge:
poslovodje tehnične stroke
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje:
— imet i izobrazbo poslovodje tehnične stroke (lesne Smeri) in 8 let delovnih izkušenj na izobrazbo;
poslovodje
tekstilno-galanterijske stroke
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje:
— imeti izobrazbo poslovodje tekstilno-galanterijske stroke ali prodajalca tekstilno-galanterijske stroke in pet let delovnih izkušenj na izobrazbo;
Nastop dela je možen takoj.
Samo pismene prijave je treba poslati — oddati v tajništvu podjetja 8400] Kranj. Poštna ulica 1. 15 dni po objavi.
22. stran — Glas
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM
MLADI PLANINCI NA KRVAVCU
Kranj — Mladinski odsek planinskega društva v Kranju združuje okoli petdeset bolj ali manj rednih članov, ki navdušeno planinarijo. Zima pa je zanje seveda mrtva sezona.
Kljub temu pa niso hoteli mirovati. Omislili so si smučanje na Krvavcu. Zimovali so v planinskem domu na Gospincu. Vseeno pa niso pozabili na planinstvo. Vsak večer so poslušali zanimiva predavanja o življenju alpinistov stran od zavarovanih poti in stez, seznanili so se s plazovi, ki grozijo še pozno spomladi in poleti, spoznali so se s svetovnimi gorstvi, najvišjimi vrhovi in prvimi pri-stopniki. Zadnji večer pa so si ogledali dokumentarne filme o reševanju v gorah, o novi kranjski postojanki na Ledinah in o skupni vaji slovenskih gorskih reševalcev.
D. Maretič
USTANOVNA KONFERENCA OO ZSMS SEBENJE
Sebenje — V začetku februarja je bila v Sebenjah ustanovna konferenca osnovne organizacije ZSMS. Tako je po nekaj letih spet zaživelo delo mladine v tem delu tržiške občine.
Konference so se poleg številnih mladincev udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Sebenje ter občinske konference ZSMS, skakalne sekcije Storžič in člani mladinskega gledališča v Tržiču.
Na konferenci so izvolili predsednike komisij pri OO ZSMS, ki hkrati tvorijo 9-člansko predsedstvo. Za predsednika OO ZSMS Sebenje je bil izvoljen Franc Ribnikar. C. Štrukelj
Javornik - Zdaj, ko je jeseniška železarna ob Savski cesti na Borovljah uredila svoj nasip, delavci komunalnega podjetja Kovinar grade tu novo kanalizacijo. Le-ta bo ustreznejša, saj bo imela cevi z večjim premerom, razen tega pa jo bodo speljali skozi čistilno napravo na Javorniku, da odplake ne bodo več onesnaževale Save Dolinke. - BN. B.
VABILO PLANINCEM
Planinsko društvo Škofja Loka sporoča planincem in ljubiteljem gora, da bo planinski dom Boris Ziherl na Lubniku od sobote, 4. marca, dalje redno odprt in oskrbovan vsak dan. Pota so urejena in varovana, prav tako pa je splužena tudi cesta do Suše. -jk
PO GORENJSKI  V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI
Vsestransko uporabni varnostni pasovi
Jesenice — V petek, 24. februarja, so v proizvodnem obratu trgovskega podjetja Golice na zgornjem
Plavžu prikazali vsestransko uporabo varnostne naveze, katere izdelavo bo vključil v svoj prihodnji
proizvodni program obrat Cokle na Blejski Dobravi.
Zarja se je odločila za izdelavo varnostnih navez zato, ker jih na jugoslovanskem tržišču razen uvoženih ni dobiti. Proizvaja jih francoska firma, ki si je pridobila vse važnejše evropske ateste. Popraše-vanje po pasovih, ki so uporabni pri vseh delih na višini, tako v gradbeništvu in drugod, je izredno tudi na našem tržišču in ima zato jeseniški proizvajalec vso proizvodnjo v naslednjem letu že oddano. Varnostna naveza vključuje glavno varovalno vrv, sedež, varovalni dodatek ter ustrezne dodatke za delo in reševanje na višini. Pomembnost in primernost teh pasov je predvsem v tem, da pri morebitnih padcih ni nevarnosti za zlome ali udarce, saj so izdelani tako, da pri vsakem spremenjenem načinu drže telesa ustrezno zavarujejo in obvarujejo.
Obrat Cokle na Blejski Dobravi bo izdelal 300 do 400 kompletov različnih vrst, v vsakem kompletu je 20 metrov vrvi. V obratu jih bodo za zdaj le montirali, kajti vsi Jesenice — Minuli petek so v obratu Zarje na zgornjem Plavžu prikaza/i materiali so francoski, v prihodnje vsestransko uporabo varnostnih pasov, ki so primerni tako za delo kot za ,naj bi bila domače izdelave le vrv. reševanje na višini. - Foto: J. Zaplotnik D. S
Pravočasno razmislite s čim boste obdarovali svoje družinske člane ali poslovne sodelavke!
Murka ima le pripravljena praktična in okrasna darila. Lahko izbirate tudi po želji.
V kolikor se ne morete odločiti za darilo se poslužite n«*ih DARILNIH BONOV.
Z njimi lahko kupujete v vseh naših ^^^M poslovalnicah v Lescah, Radovljici, na Jesenicah in na Bledu.
Načrt za rekreacijski center Bobovek
Kokrica - Kar blizu štiristo članov ima turistično društvo na Ko-krici. Od teh se jih je tretjina udeležila občnega zbora, ki je bil v petek zvečer v kulturnem domu. KokriČa-ni, ki so lani dosegli prvo mesto na meddruštvenem tekmovanju za najlepše urejen kraj, se lahko pohvalijo s številnimi lepimi uspehi v dveletnem obdobju.
Turistično društvo pri svojem delu tesno sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevno skupnostjo in društvi na Kokrici, od sosednjih turističnih društev pa je najbolj povezano s kranjskim, posebno glede oddajanja turističnih sob.
Vremenar
Če konec svečana
burja pometa —
se dobra letina obeta!
Ako je Petrov stol (22. februarja)
hladan, zima za dolgo primrzne nanj!
Svečan — iztegne dan!
Matija (25. februar) led razbija, če ga ni — ga naredi!
Od kdaj je pravzaprav delitev časa v dneve, tedne, mesece, letat Osnovo za to delitev je dala človeku narava sama z dnevom in nočjo, ki sta mu bili od vsega začetka najnaravnejši časovni enoti. — Menjajoči se sij meseca, katerega obtek je krajši in laže razumljiv kakor sončni, je bil nadaljnja osnova za časovno delitev in merjenje; meritev po soncu pa je bila že višja stopnja, dosti bolj zapletena za človekovo uravnavanje časa. — Naslednja stopnja v tem ritmu delitve časa so bile lunine mene. Te se zvrste približno v enem mesecu ali bolj natanko: v času, ki traja med 29, 26 in 29, 8 dni.
Od zadnjega občnega zbora so Ko-kričani pripravili pet turističnih izletov za svoje člane, očistili so precer »divjih« smetišč v svoji okolici — ne kaj jih še bodo - in ves čas skrbel: za urejenost kraja.
Posebne pozornosti pa je b£a deležna obrazložitev poteka akcije za izgradnjo rekreacijskega centra Bobovek. Prav pred kratkim je namreč Domplan končno le izdelal načrt za izgradnjo, ki ga zdaj mora potrditi še skupščina občine. V tem centru je predvidena postopnja gradnja brunarice, v kateri bi uredili muzej igrišč z garderobami, otroških igra-lišč, trim steze, kopališča, poskrbel: pa bodo tudi za ptice, ki živijo v bližini bajerja. Zanje bodo nekolike stran od vrišča uredili posebna gnezdišča. Predvidevajo, da bodo že letos zravnali teren, zasadili okrasno grmičevje in posejali travo. Nameravajo organizirati mladinsko delovno akcijo, v katero bi pritegnili domače in sosednje mladince in vojake JLA Izgradnja celotnega centra pa bi bili končana približno v desetih letih.
Nato so začrtali program dela prihodnje obdobje. Še vedno ostal osnovni namen turistič društva pospeševanje turizma. Organizirali bodo očiščevalne akcije, postavili informacijsko okensko tablo z navedbo ulic in znamenitosti: še naprej bodo organizirali izlete in turistične zabavne prireditve ter navezali tesnejše stike z nekaterim: društvi v kranjski občini itd.
H. J
la
i
Še o izletu za dan žena
Za izlet na Dolenjsko, v Kostanjevico in Šmarješke toplice, v sredo, 8. marca, imajo pri ALPKTOURU še nekaj prostih mest. Dvodnevni izlet v Lipico, Portorož in po Istri je preložen na 18. in 19. marec. Tudi tu je še nekaj prostih sedežev. Obakrat je odhod ob 7. uri zjutraj izpred hotela CKKINA.
r
Alpinistične novice
ZIMSKI ZAČETNIŠKI ALPINISTIČNI TEČAJ Organizira ga komisija za alpinizem „, 1'ZS v času od 26.3.-2.4. 1978 na SLaaa Zbor udeležencev bo 26. i. do 17. ure v rw | tu u na Komni, kjer bodo udeleženci tud bivali v rasu tečaja. Področje praktič-m dela bo največ en dan hoda (v eno srnerl^ doma na Komni.
Program tečaja bo določen za vsak dam posebej glede na vremenske in sneine raa-mere Vsak tečajnik mora prispevati 650 a*, narjev, prav toliko planinsko drustvoTadB le stroške pa krije komisija za alpiniS^1 Tečajniki imajo preskrbljeno prenortSfte. prehrano in enega inštruktorja — vaatjc naveze na tri tečajnike.
Prijave je  treba  oddati do   iail»5B. j Planinsko društvo mora v dopisu jar da so tečajniki nezgodno zavarovani pr. ustrezni ustanovi in da so telesno in dusev no zdravi. Za mlajše od osemnajst let mora biti priloženo pismeno privoljenje staršev da lahko sodelujejo na tečaju. Vsak teč-nik bo moral upoštevati in izpolnjevati ura-vila tečaja.
Posebno zaželene so prijave inštruktor t. in vodnikov, ki jih morajo poslati osebno"na komisijo za alpinizem pri PZS prav tako do K), marca. V času tečaja dobi vsak in struk tor oziroma vodnik dnevnice ter nadomestilo za obrabo opreme (predvidoma v visim povprečnega  osebnega dohodka   v SRS Kiti mora zavarovan, kot to določa alpinistični pravilnik. A.S
/
Veletrgovina Živila Kranj
komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Maloprodaja
objavlja naslednja prosta dela in opravila:
1. 3 KV prodajalce
za   področje Radovljica za določen čas (j nadomeščanje porodniških dopustov)
2. KV prodajalca
za področje Kamna gorica za nedoločen
čas
Pogoji: ... i .
zahteva se poklicna šola za prodajalce, pod točko 2 je poskusni rok
60 dni.
Pismene prijave sprejema: Veletrgovina Živila Kranj -kadrovska služba Kranj, Cesta JLA 6/IV 15 dni po objavi.
Sporočamo žalostno vest. da nas je nenadoma zapustil oče
Nikolaj Bešter
iz Vadič
i ii ,.!> 15   uri izpred hiše žalosti na
Pogreb pokojnega bo danes on '•'j/11' 1
pokopališče v Kovor.
* i     *• • i x   t-      viLtni- in hčere Tinka in Mara
Žalujoči: sinovi Jože, Ione, Viktoi m nun
Kovor, 28. februarja 1978
m     tlim v.vnu
MALI OGLASI
prodam
Poceni prodam DNEVNO SOBO. 1*1. Gorenjskega odreda 14/11, Planina, Dremelj Janez 1140
Prodam dobro ohranjen črno-beli TELEVIZOR Gorenje Avtomatik za 2000 ND. Kumar Emil, Preddvori 1122
Prodam SPALNICO, KNJIŽNO OMARO in POROČNO OBLEKO. Naslov v oglasnem oddelku       1162
Poceni prodam nemško OVČAR-K0 z rodovnikom, odlična čuvajka in tri mladiče, moški 8 tednov. An-drejka,   Bazoviška   4, Radovljica
1188
Prodam nov BOJLER 10 litrov z garancijo. Zalog 42, Cerklje 1252
Prodam BIKCA 280 kg težkega. Ambrož 1, Cerklje 125.1
Prodam KRAVO simentalko pred telitvijo. Poličar Ivan, Sp. Otok št. 2, Radovljica 1254
Prodam BETONSKI MEŠALEC 1001 Lifan za 3800 din. Debeljak, Koširjeva 13. Sk. Loka 1255
POLKAVC, malo rabljen, prodam za 1200 din. Nežmah, Tomažičeva 1/a, Kranj 1256
V Britofu brezplačno oddam večjo količino MATERIALA (izkop) za zasipanje. Pojasnila na Škofjeloški cesti 1 1257
KOTEL za centralno kurjavo na trdo gorivo 50.000 kal, malo rabljen in 500 kg betonskega železa ugodno prodam.   Kranj,   Gregorčičeva 12
1258
Prodam rabljene SOBNE ELEMENTE: dvodelno omaro, knjižno omaro, mizico in dva fotelja. Ćeš-njevek 2, Cerklje 1259
TELICO, črno frizijko, visoko brejo, prodam. Trstenik 5 1260
ZAHVALA
V 82. letu starosti je za vedno zatisnila oči naša draga mama. stara mama, teta
Francka Hafner
roj. Krek v Pevnu pri Šk. Loki
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za sočustvovanje, izraze sožalje in darovano cvetje. Posebej še zahvala Centru slepih v Stari Loki za nego in skrb ob njeni težki bolezni in vsem sestram na oddelku ter g. župniku za obiske in za pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Marjan z ženo Tončko, vnuka Borut in Leon ter ostalo sorodstvo.
Kranj, 23. februarja 1978
dežurni veterinarji
OD 3. DO 10. MARCA 1978:
TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vreč kova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in
VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj;
VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka;
BENULIČ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
Ugodno prodam brezhiben črno-beli TELEVIZOR Iskra Panorama. Gogala, Gosposvetska 15, Kranj, tel. 23-731 1268
Honorarno delo sprejmem na dom. Ponudbe pod »Lasten prostor in prevoz« 1274
kupim
Kupim več TELET simentalcev za rejo. Kalan, Poljšica 4/a, Podnart 1269
vozila
Prodam FIAT 850, Special, letnik 71. Murnik, Velesovo 47 1196
Prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju, registriran. Zg. Brnik 69, Cerklje 1197
Po zelo ugodni ceni prodam dobro ohranjen VARTBURG karavan. Ogled pri Beravs Janezu, Bazoviška 16, Radovljica 1206
Prodam karamboliran VVV kar-menija. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Dolinšek Prane, Tupaliče 55, pri Preddvoru 1213
R-8 prodam, delno na kredit ali obročno odplačevanje. Cena 18.000 din.   Naslov   v   oglasnem oddelku
1270
Prodam SPAČEK, letnik november 1974. Fratek, Planina 54       1271
Naročniki GLASA imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popusta
Takoj zaposlim KUHINJSKO POMOČNICO; hrana in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku
1053
Šiviljstvo KLAKOCAR, Sr. Bela 41, Preddvor, išče delavko za pospravljanje 3-krat tedensko. Možna tudi polna zaposlitev 1106
prireditve
Ansambel PLAZ in OO ZSMS Color vabita na PLES VSAKO nedeljo ob 17. uri na Sori. 1275
Prodam  okrog 2000 kg SENA. Potočnik, Polica 9, Naklo 1261 Prodam SUHA DRVA. Gros Jože, Srednja vas 16, Golnik 1262 Prodani     KUHINJSKE ELEMENTE v dolžini 3 M, zgornje in ŠTEDILNIK (2 plin in 4 elektr.). Skokova 9, Kranj (Stražišče) 1263 Prodam SENO in OTAVO. Srednja Bela 31, Preddvor 1264 Prodam   NAKLADALNO PRIKOLICO, nemško, primerno za hribovit teren. Naslov v oglasnem oddelku 1265 Prodam OTROŠKO POSTELJO z jogijem. Telefon 24-448 1266 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Tel. 70-146 1267
stanovanja
Garsonjero ali SOBO v Kranju ali okolici nujno iščeva za eno leto. Ponudbe pod »Marec« 1223
Garsonjero ali opremljeno sobo s souporabo sanitarije iščeva v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Brata« 1227
V Skofji Loki ali okolici potrebujeta mlajša zakonca manjše stanovanje za 4 leta. Ponudbe pod »do 3000« 1229
V Sebenjah, 12 km iz Kranja, proti Tržiču nudimo stanovanje ženski, ki bi bila pripravljena nuditi delno celodnevno pomoč v gospodinjstvu ostareli ženski. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na J. Mali, Šor-lijeva 29, Kranj, tel. 23-177 1272
Zamenjam novo lastniško dvosobno STANOVANJE v objektu H-8 v Kranju v izmeri 60 kv. m za večje štirisobno komfortno centralno ogrevano stanovanje — po dogovoru. Ponudbe pod »Kranj — Kranj.« 1273
obvestila
Organiziramo tečaje iz CPP za voznike B kategorije. Tečaji bodo v dopoldanskem času. Prijave sprejemamo vsak torek in četrtek od 10. do 15. ure. Mladinski servis Kranj, Stritarjeva 5 948
AMD Cerklje sprejema prijave za traktoriste in mopediste. Prijavite se v trafiki Cerklje 1276
zaposlitve
Takoj zaposlim delavca v klu-čavničarski stroki z odsluženim vojaškim rokom. Ključavničarstvo, Jalen, Huje 23, Kranj 1233
VA
VUkTOR
SOZDSAPViator DO Golfturist TOZD Gostinstvo Gozd Martuljk
objavlja
prosta opravila in naloge
ekonoma
za nedoločen čas.
Zahtevani pogoji: izobrazba trgovske stroke, dve leti prakse, tri mesece poskusne dobe. Zaželen vozniški izpit B kategorije.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Prijave sprejemamo v 15 dneh od objave.
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
Za 8. marec so v prodaji praktične garniture ženskih robcev v poslovalnicah konfekcije Triglav v Kranju, Tržiču in Kamniku.
Spalnice — kuhinje Dnevne sobe Stilno pohištvo Klubske garniture Kosovno pohištvo Jedilni koti Predsobne stene Bela tehnika — TV aparati
Itisoni
Jesenice, Skladiščna 5
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o.
TOZD Komunala in SDS Kranj — skupne službe
razpisuje javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev na podlagi sklepa DS TOZD komunala z dne 8. 2. 1978 in 18. 1. 1978 in DS skupnih služb z dne 27.10.1977.
Licitacija bo v soboto, 4. marca 1978, s pričetkom ob 10. uri, s tem, da je za prodajo ogled osnovnih sredstev možen istega dne od 8. do 10. ure.
Ogled in licitacija bo v avtostrojnem parku na Primskovem - Komunalna cona.
Prodaja osnovnih sredstev je:
1. ZASTAVA kombi 430 K v voznem stanju Izklicna cena 20.000 din
2. snežni plug za kamion FAP Izklicna cena 4000 din
3. 3 oljne peči EMO Izklicna cena 200 din
4. plinska peč LIFAN Izklicna cena 200 din
5. pralni stroj CANDI Izklicna cena 2500 din
6. motorno kolo PONY-EXPRESS Izklicna cena 1500 din
7. pisalni stroj — navadni Izklicna cena 500 din.
Davek od prodanih osnovnih sredstev plačajo kupci. Pravico do licitacije imajo organizacije združenega dela in fizične osebe, s tem, da pred pričetkom licitacije vplačajo 10-odstotni polog v gotovini za osnovna sredstva, ki jih nameravajo licitirati. Informacije lahko dobite na telefon 26-061, int. 15 ali 40.
WG
Tekstilindusova modna revija
Kranj — V četrtek popoldne je bila v kinu Center, zvečer pa v hotelu Creina že tradicionalna vsakoletna modna revija Tekstilinduso-vih tkanin. Manekenke in manekeni so prikazali modele za poletje raznih jugoslovanskih kreatorjev.
Spalne srajce in pižame so v glavnem iz bombažnega batista in popelina z drobnimi cvetličnimi vzorci in modnimi bordurami. Sledili so praktični športni modeli iz indijskega platna in bombaža predvsem v pastelnih barvah, medtem ko so poletne obleke največ potiskane z drobnimi cvetličnimi vzorci, lahke in
zračne. Novost je tudi mehka bombažna flanela, tokrat za ženske obleke. Med ohlapnimi ženskimi modeli je prevladovala moda »drugo na drugo«, vroče poletne večere pa bodo popestrili tudi lepi ciganski modeli iz lahkega bombažnega saneta in sati-neta. Videli smo tudi lepe moške srajce in prikupne otroške modele.
Revijo Tekstilindusovih izdelkov so popestrili še pevca Marjana Der-žaj in Janko Ropret ter ansambel Šok iz Ljubljane; nekaj »krepkih« pa je povedal tudi humorist Tof. Napovedoval je Škofjeločan Janez Ziherl. H. J.
Koncertna poslovalnica Kranj je c ponedeljek, 20. februarja, po otvoritvi razstave slikarjev grafikov iz Dortmunda pripravila v renesančni dvorani Mestne hiše koncert, ki so ga izvajali Marinka Keber — meziosopran, Rok Klopčič — violina in Nada Oman — klavir. (A. U J — Foto: F. Perdan
Jesenice — Pred nedavnim se je poslovalnica jeseniške Ljubljanske banke preselila v sosednje, nove prostore. Prejšnji prostori niso bili ustrezni, bili so pretesni, zdaj pa občani vse bančne posle lahko opravijo v enem prostoru, funkcionalno urejenim in okusno opremljenim. — Foto: J. Zaplotnik
Na obisk k rojakom
Kranj — Gospodarska zbornica Slovenije in Kompas Jugoslavija sta izdala nov turistični prospekt »Po Koroški«. V tej deželi živi še veliko Slovencev. Prospekt odkriva lepote koroških vasi, gora in dolin, ki so bile doslej še marsikomu neznane. Razen tega nas prospekt seznanja z zgodovino ozemlja, kjer je vznikel slovenski rod s slovensko besedo. Del prospekta je tudi zemljevid, kjer so označeni vsi kraji, kjer gosta pozdravijo v lepi slovenski besedi. Zvedeli boste za trgovine, hotele in penzione, katerih lastniki so zavedni koroški Slovenci.
Modni salon KAVČIČ Marija, Kranj, Tomšičeva 1 5
Izdelujem vsa ženska oblačila po meri hitro in solidno
Krila in hlače izdelam v enem tednu.
Odprto od 9. do 14.30, v petkih od 14. do 18. ure, v sobotah zaprto.
DEŽURNI NOVINAR
21-860
Snežne razmere - Na vseh gorenjskih smučiščih je Se dovolj snega in naprave povsod obratujejo Na Zatrniku je snežna odeja debela 150 cm, na Kobli od HO do 180 rm. na Voglu 3,70 metra, na Krvavcu l.r>0cm in na .Jezerskem še :t(l cm. Sneg je povsod precej južen. Zaradi toplega vremena, padavin v soboto in v nedeljo in zaradi vetra je nevarnost plazov v -Julijskih A FAH IN Karavankah velika. Zato gorske reševalne službe opozarjajo smučarje, naj se ne oddaljujejo od organiziranih smučišč, nevarni pa so tudi izleti v Alpske doline Na cestah nič posebnega — Na Upravi javne varnosti v Kranju so nam včeraj povedali, da na Ciorenjskem ni bilo hujših prometnih nesreč Nekaj trkov je bilo v noči od, nedelje na ponedeljek, vendar je bila »prizadeta« le pločevina. Tudi gasilci včeraj niso imeli dela.
Neprevozna cesta Zalilog — Podro&t — V nedeljo zvečer se je vsul zemeljski plaz na cesto med Zalimlogom in Podroštom in jo zaprl za ves promet. Kot smo zvedeli na Cestnem podjetju v Kranju, ceste se niso začeli čistiti in zato niso vedeli povedati, kdaj ho spet prevozna.
Novo doma — Predsednik republike Josip Broz-Tito je včeraj sprejel v Hen eg-noveni poslanika Sovjetske zveze v na*i državi, ki mu je izročil posebno poslanico voditelja države in partije SZ Leonida Brežnjeva.
Novo na tujem — Več kot JO oseb je izgubilo življenje v eksploziji v tovarni vezanih plošč na Tajskem. Tovarno je zaradi eksplozije dobesedno razneslo V/rok za katastrofo se ni znan.
L. Bogataj .
Avtobus vlekel potnika
Bohinj — V soboto, 25. februarja, nekaj po 21. uri se je na cesti med Ribčevim lazom in Ukancem pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Nikolaj Mlakar (roj. 1936) s Cešnjice je ustavil na postaji pri hotelu pod Voglom. Iz avtobusa so izstopili vsi potniki, tako da je vrata zaprl in odpeljal. Pri tem pa ni opazil, da je zadnjemu izstopajočemu potniku Tinetu Ceklinu (roj. 1957) iz Stare Fužine priprl desno nogo. Potniki so opazili, kaj se je zgodilo in so vpili, naj ustavi, vendar pa je prazen avtobus odpeljal proti Zlatorogu, pri tem pa je vlekel Ceklina za nogo kake tri kilometre do hotela. Tam je avtobus obrnil in po enomi-nutnem postanku spet odpeljal ne da bi odprl vrata, saj ni bilo potnikov. V bližini hotela mladinski dom pa je sprevodnik Milan Krese, ko je pregledoval avtobus, opazil priprto nogo. Zavpil je, naj ustavi in šele takrat se je za Ceklina končalo hudo in neprostovoljno potovanje. Ponesrečenca sta voznik in sprevodnik naložila v avtobus in ga odpeljala v zdravstveni dom v Boh. Bistrico, od tam pa so ga poslali v jeseniško bolnišnico.
Trčenje v križišču
Kranj — V nedeljo, 26. februarja, nekaj po 9. uri se je na lokalni cesti v Cirčah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Begelj (roj. 1932) iz Kranja je peljal po Cesti 1. maja proti Cirčam. Ko je pripeljal do križišča s Smledniško cesto, se ni dovolj prepričal, če je cesta prosta. Takrat je z leve pripeljala po prednostni cesti voznica osebnega avtomobila Ljudmila Ple-stenjak (roj. 1940) s Šutne. Ko je opazila, da voznik ne namerava ustaviti, je zavirala in se umikala v levo, a trčenja ni mogla preprečiti. V nesreči si je sopotnica Kapi Begelj pretresla možgane in so jo prepeljali v bolnišnico. Škode na vozilih je za 18.000 din.
Prehiteval v megli
Podvin — V nedeljo, 26. februarja, nekaj po 13. uri se je na magistralni cesti v Podvinu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Franc Pirkovič iz Metlike, ki je na začasnem delu v ZRN. je peljal od Črnivca proti Radovljici. Po klancu navzdol se je kljub slabi vidljivosti zaradi megle in dežja odločil za prehitevanje nekega avtomobila; takrat pa je iz nasprotne strani pripeljal v osebnem avtomobilu Milutin Grujič (roj. 1937) iz Ljubljane, tako da sta avtomobila trčila. V nesreči je bil lažje ranjen voznik Grujič, njegovega sina Igorja pa so ranjenega prepeljali v bolnišnico, medtem ko Grujič sam ni potreboval zdravniške pomoči. Škode na vozilih je za 95.000 din.
Trčil v avtobus
Podkoren - V nedeljo, 26. februarja, ob 2.30 se je na cesti prvega reda v Podkorenu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Komac (roj. 1944) iz Podkorena je v bližini križišča za Korensko sedlo trčil v avtobus parkiran na cesti. Hudo ranjenega voznika so prepeljali v jeseniško bolnišnico, na vozilih pa je škode za 30.000 d,n L. M.
Sneg je že pobrala nenadna odjuga, vendar koledarske zime še ni konec Lahko nas še preseneti. Podpis h stiki: ponekod v Kranju no pločnike čistili s stroji, toda ob že malen kostni oviri se je stroj umaknil na cesto (npr. zaradi prometnega znaka), prav takt) se je seveda moral umakniti na cesto pešec A l1 — Foto: F. Perdan
Podaljševanje veljavnosti registracij motornih vozil
Oddelki za notranje zadeve skupščin občin Gorenjske in oddelek za notranje zadeve skupščine občine Kamnik
obveščajo
lastnike motornih vozil, da bodo delovne organizacije v Kranju in na Jesenicah, ki so pooblaščene za tehnične preglede motor-nih vozil, pričele s 1/3-1978 podaljševati veljavnost registracije
motornih vozil v lasti občanov.
Opravile bodo tudi del postopka za tehnično spremembo na motornih vozilih (spremembo barve in števila sedežev). Lastniki motornih vozil bodo pri omenjenih organizacijah plačali tudi vse predpisane dajatve
(cestnino, obvezno zavarovanje, upravno takso itd.).
Lastniki motornih vozil iz občin Kranj, Skorja Loka in Tr±ic lahko opravijo podaljšanje veljavnosti registracije motorne« vozila in naštete tehnične spremembe le pri pooblaščenih delovnih organizacijah v Kranju, lastniki motornih vozil iz občine Jesenice pri pooblaščeni delovni organizaciji na Jesenicah lastniki motornih vozil iz občine Radovljica pri pooblaščenih' delovnih organizacijah na Jesenicah in v Kranju, lastniki motornih vozil iz občine Kamnik pa pri pooblaščenih delovnih organizacijah v Kranju in v Ljubljani.
Pooblaščene delovne organizacije bodo delovni čas objavile posebei Za prenos teh zadev na poblaščene delovne organizacije so se organi za notranje zadeve odločili predvsem zato, da bi se postopek opravil na enem mestu in s tem prihranili stroški in pota občanom.
UPRAVNI ORGANI ZA NOTRANJE ZADEVE
SO JESENICE, KRANJ, KAMNIK, ŠKOFJA LOKA
RADOVLJICA, TRŽIČ
J
S SODIŠČA
Pod vplivom mamil
Na tri leta zapora je bil obsojen Zlatko Kadič, star 19 let, z Jesenic, ker je konec novembra lani nepovabljen vstopil v stanovanje Jožeta K. v Bokalovi ulici na Jesenicah. Pa ni ostalo le pri vstopu v stanovanje, v katerem je tedaj bil lastnikov 14-Ietni sin. Le-ta Kadiča ni hotel spustiti noter, saj ga ni poznal, vstop si je Kadič izsilil, tako da se je zrinil skozi vrata in nato ukazal, naj zaklene. Na roki je imel bokser ter s tem zagrozil otroku, naj bo tiho ter zahteval od njega denar. Ker pa ga ni dobil, je sam začel brskati po omarah, vendar brez uspeha. Zato je Kadič začel groziti, da ga bo linčal in mu za strah pokazal svojo krvavo in poškodovano roko. Tega se je otrok ustrašil ter mu iz albuma izročil bankovec za 1000 din, Kadič pa je nato še sam prav tako iz albuma vzel še 3000 din. Nato je dečka zvezal z vrvjo, vendar jo je. preden je zapustil stanovanje, prerezal: še prej pa mu je zabičal, naj miličnikom da njegov povsem napačen opis. No, takoj ko je Kadič odnesel pete. je sicer prestrašeni otrok od
sosedov telefoniral na postajo v& ce; miličniki so ga že čez kratek
prijeli na železniški postaji.
Obtoženi Kadič je na obravri
pred okrožnim sodiščem v Kr.?." kaznivo dejanje ropa priznal N a sicer spominjal, da bi otroku M dopuščal pa je možnost, da je bik tako. Denar naj bi potreboval mamila. Sam ni zaposlen, od stanC pa tisti dan ni dobil nobenega V narja, zato se je odločil za takse: način. Tudi v času dejanja je bil pot vplivom tablet in tudi otrok sam * povedal, da se je Kadič čudno ve& kot bi bil pijan.
Sodišče je pri odmeri kazni upfr
števalo. da je bilo dejanje ob bistveno zmanjšani prištermV' da je Kadič še zelo mlad in da škoda   povrnjena.   Ni   pa š-moglo mimo tega, da je bil že k mladoletnik obravnavan zaradi M moženjskih deliktov: nova kazen M bi ga vendarle toliko osvestila, da -kazniva dejanja zanj in za druž' škodljiva ter da je koristneje op« Ijati primerno delo in živeti poš
Pozabil vrniti
Da so ljudje dobri in pripravljeni pomagati sočloveku v nesreči skoraj vedno, je spoznal Stane Brus, star 27 let, iz Mojstrane doma. To svoje spoznanje pa je lani kar velikokrat vnovčil, če je le bila igrica, ki jo je zaigral pretresenemu poslušalcu, prepričljiva. Običajno je pripovedal, da je imel prometno nesrečo in da mora povrniti škodo. Prosil je navadno za manjše zneske od 200 do 500 din. kar navsezadnje res ni tako velika vsota, da je ne bi naprošeni mogel dati. Nagovoril pa je skoraj vedno le znane ljudi, take ki so ga vsaj na videz poznali in so seveda z večjim zaupanjem posojali denar, videli pa ga seveda niso več.
Brus, ki se bo verjetno zaradi goljufij zagovarjal pred občinskim sodiščem v Radovljici, pa ni vedno ubiral enako taktiko. Privoščil si je tudi enotedenske počitnice v hotelu Bellevue v Bohinju in osebju, potem ko so ga poterjali za plačilo, tvezil, da bodo zanj že plačali njegovi tečajniki iz sindikalne organizacije Kliničnega centra iz Ljubljane, ki so bili tedaj res na počitnicah v hotelu. Da pa bi za »svojega« učitelja plačevali penzion, o tem niso hoteli nič slišati, saj jih samozvani učitelj ni učil smučanja pa tudi česa drugega ne; skratka niti poznali ga niso. No, ko poteza s tečajniki ni uspela, je Brus omenil v recepciji, da bo pač plačal, ko bo dobil plačo v Kliničnem centru, kjer naj bi bil »zaposlen«. V hotelu so zadržali njegovo osebno izkaznico, mu kasneje poslali še opomin, za kar pa se Brus ni zmenil, saj ni dobil plače od nikoder, ker pač ni bil nikjer zapo-slen.
Idejo o zaposlenosti v Kliničnem centru je uporabil še enkrat in sicer v bolnišnici na Jesenicah, kjer je bil na zdravljenju. Tam je očetu nekega pacienta tvezil, da bo zanj uredil sprejem v Klinični center na zdravljenje, saj je sam tam zaposlen, no, pa malo denarja bi rabil. Ko je dobil denar, seveda ni nič uredil, pa tudi denarja ni vrnil.
Z dobro zaigranim obupom je tudi pripravil  gostilničarja  v  Boh. Bi-
strici, da mu je posodil 3000 <fi» Brus mu je namreč natvezil, da je n* smučanju na Voglu izgubil ves dr nar, sedaj pa ne more plačaf bivanja v hotelu. Denarja pa s« ni mislil vrniti. Posel, zaradi katerega bo imel Brus v kratkem oprav ka ■ sodniki, je brzda donosen - I odmislimo posledice seveda.
L V
SNEG PRED LASTNIM PRAGOM
Jesenice - Vsi tisti, ki > g minule tedne in dni pridušaii nad jeseniško komunalo, ki ni ram imenitno splužila cestišč in plot nikov, zanemarjala stranske et sie _ cesto na Poljane in drugi - so lahko pomirjeni. Zdaj, kc odjuga jemlje kupe snega in anJ cestah poplave, se lahko šeie rafc kako so sploh plužili. Na cest: . praviloma še debela in predebtii plast snega, ki počasi odteka I potočkih. Razburjenje pa bo d? lovne ljudi in občane sploh mint lo, če se lastnonožno podajo m sam prag jeseniške komunale Hi zgornjem plavžu. Cesta, ki ptjjt mimo industrijskega središča J t senic in je prometna kot m Q loke t era. je zaradi malomarnega ptt\ ienja tako ozka, da je srečanjt\ dveh avtomobilov nemogoče, si se mora vsaj eden umakniti v |0 *nega. Na tej cesti, prav pred ^ mačim pragom komunale, «o fej kot kjerkoli drugje sneženi hnš in doline, da te boli srce.
Torej, nič razburjenja, še n) niso dobro splužili, kako 6, ^
nam!