Leto IT., štev. (6
Pditftfo« pavtaflrtonu
V LfaMjanl, sreda dne f©. januarja t92U
tehaja ob 4 zjutraj«
Stane celoletno.. 180 S
«ese£no.......15,
nt zased, ozemlje. 300 , ca inozemstvo . . 406
Oglasi za vsak mm riSine stolpca (98 mm) . 2 S •nB oglasi do 30 mm 'stolpca (58 mm) . 1 «
Posamezna štev. 1 ft
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
Urednfitros
Miklošičeva cesta it 11& Telefon St 72.
Upravnlštvos
Sodna ulica St & Telefon it 36.
HaEon kr. pošt ček. urada štev. 11.842.
Ljubljana, 18. januarja.
Medtem, ko izkrvavela Evropa poskuša celiti rane, ki jih je zadala vojna, se zbirajo novi oblaki na vzhodu. Že med vojno so se čuli glasovi, da ameriško vojno navdušenje ni naperjeno toliko proti centralnim silam kakor proti Japonski. Čudno se je zdelo, da se je Amerika, to je U. S. A. mrzlično oboroževala tudi še tedaj, ko je bila Nemčija že po-iolčena. Kmalu so pa pričele prihajati vedno bolj vznemirjajoče vesti preko oceana. Čulo se je, kako hiti Amerika z graditvijo vojnih ladij, kako pomnožuje svojo zračno floto. p. Azije so prihajali glasovi, da Japonska zbira čete na Formozi in da je ustavila dobavo vojnega materi (jala boljševikom. Ni še dolgo tega, ko smo brali, da je poslanska zbornica Zjedinjenih držav sprejela zaton, ki prepoveduje za dve leti vsako priseljevanje razven onim osebam, ki imajo v Zjedinjenih državah sorodnike, ki so ameriški državljani Ta določba je direktno naperjena proti jJaponski, ker izključuje japonsko »migracijo. Nikdar se namreč ameri-Iko državljanstvo ni podelilo Japoncu To je udarec, na katerega se je ika proti Japonski že dolgo let ipravljala a si ga ni upala izvesti ler ni bila vojaško dovolj močna. Jaseljevalna politika Zedinjenih dr-av je obe državi že parkrat dovedla
10	vojne opasnosti; vedno se je Ame-
g,ril:a podala, sedaj pa menda ne misli nehati.
Vzroki tihega a liutega boja med edinjenimi državami in Japonsko ,«0 znani.
Japonska je preobljudena in želi polonij. Najprej je vrgla oko na Ko-tejo in Mandžurijo, Rusko-japonska Vojska ji je pripomogla do Koreje in {achalina. Zdaj meri na Filipine in *e!o na Avstralijo in poseza s tem v imeriško interesno sfero. A niti to ji
11	dosti — že upira svoj pogled na žapadho obal Severne Amerike — caenkrat samo z željo takozvane ,;pe-ietration pacifique», ali domače: gospodarskega izkoriščanja. Ta imperializem žolte rase je povečal ame-iškega; čuli smo o pogodbah, ki so ih sklenile Zjedinjene države z ru-fkimi boljševiki o gospodarski eks-ploataciji severozapadne Sibirije in severnega Sachalina — tako da Amerika sega Japonski za hrbet in ogroža njene najobčutljivejše interese v sosedni Koreji. Da odpor v Koreji preti japonskemu režimu ni domače, ampak najbrže ameriško maslo, je precej verjetno.
V kratkih presledkih je prišlo sedaj do osebnih incidentov med amerikanskimi in japonskimi vojaškimi osebami. Najhujši je pač oni v Vla-divostoku, kjer je japonska straža ubila ameriškega mornariškega častnika. Izgleda, da bo ta incident pripravil obema državama mnogo sitnosti. Gotovo je pričakovati, da ga bodo mirno poravnali, toda zapustil bo svoje sledove v razpoloženju mas in v odnošajih med obema državama. Amerika sedaj mnogo agitira za splošno razoroženje in ameriški senat se je celo izrekel za znižanje mirovnega števila amerikanske stalne vojske. Vse to pa ne more spraviti s sveta dejstva, da vstaja na daljnem vzhodu nova vojna opasnost. Dogodek v Vladivostoku je kakor blisk razsvetlil temne oblake, ki zakrivajo obzorje. Bivši nemški cesar Viljem je vedno napovedoval boj med žolto in belo raso. Zdi se, kakor bi se pripravljal začetek te strahovite berbe, katere predigra se je odigravala pred -J 6 leti.
Strajk ministrstev na Španskem
Madrid, 18.januaiia. Upor uradni-iov v finančnem ministrstvu se širi; bati se je, da izbruhne tudi v drugih ministrstvih. Vlada je storila energične korake. Položai ie iako resen.
Evakuacija našega ozemlja
Rim, 18. januarja «Agenzia Stefa-ni» javlja, da je predsednik vlade Giolitti konferiral daner z ministrom vojne Bonomijem gifdc c thoda italijanske vojske iz onegi o remija, ki ga mora Italija v zmis!u '•apallske
seja reške provizorne vlade, kjsr je govoril tfAnnunzio svoj poslov lini govor. V «Vedetti» je izšel cf Annun-zijev komunike, ki v njem pesnik izjavlja, da zapušča svojo Reko in da gre počivat. V četrtek zapusti dAn-
pogodbe prepustiti kraljevini SHS.' nunzio na avtomobilu Reko in od-Evakuacija se izvrši takoj po izmeni j potuje v Pariz, kjer se nastani koč ratilikacijskih dokumentov.	Igost nekega svojega prijatelja. Vso
Reka, 18. jaH. Danes se je vršila svojo prtljago je odposlal že naprej.
Francija za ohranitev Avstrije.
Pariz, 18. jan. (Izv.) Po zaneslji- j striji ali pa močni Nemčiji. Zato mo-vih poročilih pariških listov je defi-! rajo zavezniki storiti vse, da se po-nitivno določeno, da se pariška kon-! pravi gospodarski položaj bankrot-ferenca sestane 24. t. m. Odgodena ne Avstrije. Po izjavi «Tempsa» je je bila samo zaradi kabinetne krize angleška vlada pripravljena sodelo-na Francoskem; pričakuje se, da se vati v avstrijski rešilni akciji samo v do sestanka konference doseže med tem slučaju, ako bo na zavezniški zavezniškimi vladami sporazum, konferenci predložila francoska vla-«Temps» piše, da bo glavno vpraša- da konkretne predloge glede g nje, ki se bo razpravljalo na pariški cij 250mi'ijor.skega dolarskega poso-konferenci avstrijsko vprašanje. Za- jila Avstriji.
veznikom ne more biti vse eno, ako se spoji Dunaj z Berlinom, posebno pa ne more tega dovoliti Francija, ki ni nikakor razpoložena, da se spu-
Rim, 18. jan. Ker hoče Giolitti prisostvovati zasedanju italijanskega parlamenta, ne bo odšel na zavezniško konferenco v Pariz, ampak ga
sti v desetih ali dvajsetih letih v- no- bo tam zastopal minister zunanjih vo vojno. To je danes stališče Fran- del Sforza. Ves včerajšnji dan sta cije, ki je morajo zastopati in raz- konferirala Giolitti in Sforza o vpra-umeti tudi angleški državniki. Tudi šanjih, ki pridejo na razpravo na Italiji ni vse eno, ako pripadata Inns- zavezniški konferenci, bruck in Celovec mali in slabi Av- j	-
Promocija preds. Masaryka
Praga, 18. jan. (Izv.) Slovesna promocija predsednika Masaryka za častnega doktorja filozofije zagrebške univerze se je vršila včeraj v zasebni knjižnici predsednika. Na nagovor rektorja zagrebške univerze dr. Karola Radoniniča je odgovoril predsednik: «Doktorat filozofije, ki ste mi ga podelili, je za mene simbol da morata biti konstitualizem in demokracija v politiki utemeljena na spoznanju in znanstvenem prepričanju. Upam, da je doba sile končana in da pride sedaj čas argumentov. Že v vojni se je govorilo o balkanizaciji centralne Evrope, v resnici pa stojimo pred velikim svetovnim problemom zapada, Nemčije in vzhoda, Rusije. V sredi je okoli 20 malih in manjših narodov, ki so bili dosedaj deli takozvanih velikih držav. Spo-
znal sem baš med vojno, da je tako-rekoč zgodovina Evrope, posebno Nemčije, Avstrije, Rusije in Turčije in tudi prejšnjih samostojnih malih državic zgodovina zasužnjenja malih narodov. Nočem pobližje govoriti o tem problemu, izražam samo željo, da bi potom Vaše šole istotako kakor potom naših iz hrabre generacije vzr?s'a naobražena, znanostim uda-na mladina. Sodelovati pri dosegi tega vehkegr. cilja je naša največja dolžnost.
Ko je predsednik podpisal spominski list in svojo sliko, katero je podaril zagrebški univerzi, se je prisrčno poslovil od delegacije z obžalovanjem, da mu njegovo zdravstveno stanje nalaga več obzirnosti ~ je ljubo.
mu
Sprememba poslovnika.
Beograd, !8. januarja. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji odbora za iz-premembo poslovnika je bil izvoljen za predsednika radikalec Stanojlo Vukče-vič, za podpredsednika demokrat Ti-motijevič, za tajnika pa zemljoraduik Moskovljevič. Po razpoloženju predstavnikov vseh grup odbora, bo šlo delo gladko izpod rok. V splošni debati se je konstatiralo, da zemljoradniki in muslimani ne zahtevajo izpremembe člena 8 poslovnika, ki govori o prisegi, ker niso stavili nobenih predlogov. Dr. Šurmin je predlagal, naj se poslanci ne zaprisežejo na narodno edinstvo in da naj to sploh ne bo prisega, ampak „zavjet" (zaobljuba). Komunisti so se izrekli načelno proti prisegi, v skrajnem slučaju pa so za to, da ostane beseda Bog izpusti pa naj se beseda kralj. Socijalni demokrati zahtevajo, da morajo vsi poslanci položiti isto prisego. Kot programatični republikanci stoje seveda načelno na stališču, naj se prisega izpremeni tako, da se poslanci zavezujejo, da bodo delali za dobrobit naroda. Izjavili pa so obenem, da bodo v slučaju, ako se dosedanja prisega za one, ki je se niso položili, ukine, izvajali konsekvence in takoj zapustili konstituanto. Radikalec dr. Laza Markovič je predlagal, naj člen S ostane kakor je, naglasi naj se le. da s prisego ni tangirana sloboda poslancev, ki jim je zajamčena po volilnem zakonu, t. i. da fflasujeio lahko slobod-
no o formi vladavine, kakor hočejo Odbor je sklenil, da se sklepanje odloži, da se da načelnikom strank in vladi prilika, da stavijo eventualne predloge.
Nato se je vršila razprava o predlogu muslimanov glede člena 19 in je bilo sklenjeno, da se moraio predlogi ustavnemu odboru predložiti v roku 20 dni od dneva izvolitve odbora. Predlog so podpirali tudi socijalisti in zemljoradniki. Nadaljna izprememba pravi, da morajo biti ti predlogi podpisani od 10 poslancev in ne od 20, kakor do sedaj. Člen 35 se izpremeni v zmislu, da ima predsednik ustavotvorne skupščine pravico, odvzeti poslancem bese do, ako bi hoteli zavlačevati razprave, in to po odobritvi skupščine brez debate. Ta predlog so stavili demokrati. Člen 38 se po novi sestavi glasi: Usta-votvorna skupščina more na predlog predsednika, vlade ali 10 poslancev brez razprave odrediti rok, do katerega se sprejemajo prijave za besedo, vendar pa ta rok ne sme biti krajši od 15 minut. Člen 41 se izpremeni tako, da more predsednik odbiti besedo za stvarne popravke samo po odobritvi skupščine brez debate. Razprava o iz-premembi člena 43 je bila odgodena. Popoldanska seja odbora je bila odpovedana, ker se je minister pravde ni mogel udeležiti. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. uri__
London, 18. jan. Vest o odstopu perzijskega šaha doslej ni potrjena. Informirani krogi jo smatrajo za neresnično.
Politični polofaj
Beograd, 18. jan. (Izv.) Jutri se vrši prvi sestank gg. Pašiča, Davidovi-ča in Avramoviča, ki ima nalogo u-stvariti platformo za vstop zemljo-radnikov v vlado. Danes popoldne je imel klub zemljoradnikov plenarno sejo," na kateri se je vršila obširna debata o ustavnem vprašanju. Klub se je izrekel za to, da se osnuje poleg v ustavnem načrtu predvidenega gornjega doma, še takozvani poklicni dom, ki naj bi ga sestavljali zastopniki organiziranih posameznih stanov. Glede kvoruma se je klub postavil na stališče, da naj ostane pri dosedanjih določilih.
Beograd, 18. jan. (Izv.) Vesti, da je Protič odložil predsedstvo radikal-skega kluba, so neresnične. Protič je danes popoldne že referiral v klubu o raznih važnih političnih vprašanjih.
Beograd, ltf. januarja. (Izv.) Danes popoldne ob 16. uri se je vršila seja ratiikaiskega kluba, ki je trajala do 20. ure. Govoril je najprej Stojan Protič, ki je podal svoje mnenje o sedanjem političnem položaju ter nagla-šal, da je treba iskati sodelovanje Korošca, Radiča in Markoviča (komunistov) pri ustavnem delu. Za njim je govoril Vesnič o provizoričnem poslovnem redu, o ustavnem načrtu in drugih vprašanjih, ki jih ima skupščina rešiti Nato se je oglasil Pašič, ki je takoj v začetku naglašal princi-pijelno razliko med svojim in Protiče-vim mnenjem. Izjavil se ie zelo energično proti dvetretjinski večini, ker bi v tem slučaju manjšna taktično večino terorizirala in ji onemogočila uspešno delovanje. Če je izjavil g. Protič, da bi bilo želeti kar najtesnejše zveze in sodelovanja s klerikalnimi Slovenci in federalističnimi Hrvati, mora on, Pašič, poudariti, da sodelujejo še sedaj v vladi i Slovenci i Hrvati, da pa ni dobro, koga siliti, naj stori nekaj, kar mu ne prija. Klub je vzel Pašičeva izvajanja z velikim odobravanjem na znanje.
Beograd, 19. jan. (Izv ) Radičev odposlanec dr. Basariček, je prišel danes opoldne v demokratski klub, da se posvetuje z Davidovičem. Razdelil je vsem klubom sklepe zadnjega kongresa Radičeve stranke, tiskane v cirilici, sam pa jih je razlagal.
Beograd, 18. jan. (IzvJ Na današnji seji demokratskega kluba so poslanci iz južne Srbije zahtevali, da se mora agrarna reforma izvajati tudi naprej v smeri, ki jo je začrtal prejšnji demokratski minister tega resorta. Dalje je bilo sklenjeno, da se sestavi posebna komisija, ki bo proučevala uradniško vprašanje.
Kaj se sodi na Ruskem
Pariz, 18. januarja. (Izv.) Po poročilih iz Helsingforsa, so se vršila dne 12. januarja v Moskvi posvetovanja oficijelne sovjetske vlade, kako naj se zaduši protirevolucija. Dne 10. januarja so izbruhnili v Kijevu veliki pro-tiboljševiški nemiri Čete rdeče ukrajinske armade so revoltirale. Delavci in železničarji so se pridružili revolucionarjem, katerim se je posrečilo, polastiti se arzenala. Sovjetski komisarji in njih pristaši so morali zbeža t. Iz Moskve so poslali rdeče čete, da vduše protirevolutijonarno gibanje. Po uradnih poročilih imajo sovjetske čete v bojih s protirevolucijonarji že okoli 700 mrtvih in veliko število ranjencev.
Moskva, 17. januarja. (Izv.) S francoske strani razširjene vesti o revoluciji v Kijevu so popolnoma neutemeljene.	_
Beograd, 18. jan. Prosvetno ministrstvo je dovolilo, da se v ljudskih šolah, ki jih obiskujejo tudi otroci ki ne govore našega materinega jezika, poučuje zemljepis in zgodovina naše države v njihovi materinščini.
Danaj, 18. januarja. (Izv.) V tukajšnjih politični1! krogih se govori, da se je angleška vlada zavzela za otroke umrlega r. a Vojvode Ferdinanda ter intervenirala i češki vladi, da se I dvigne aekve nad Konopištom.
ZviSanje ieSzn. tarif ov!
Beograd, 18. januarja. (Izv.) Kakor čujem, je ministrstvo saobračaja sklenilo povišati tarife tako za osebni kakor za tovorni promet, ker se z dosedanjimi tarifi ne doseže kritje izdatkom za železnice. Da pa vsled povišanih tarifov ne bo trpel naš izvoz, bodo za izvozno blago uvedene refakcijc in izvozne premije.
Beograd, 18. jan. (Izv.) Zasedanje gospodarskega sveta se vrši 3., 4. in 5. februarja v Beogradu.
Vzorni falzifikati 20 dinarskih novčanic
Beograd, 18. jan. (Izv.) Ker so zopet izsledili štiri nove različne falsi-fikate 20dinarskih bankovcev, ki so se pojavili v prometu in od katerih najnovejši so uprav vzorni, je upravni svet Narodne banke sklenil, da se ta novčanica takoj potegne iz prometa. Označba falsifikatov se bo poslala vsem javnim uradom ter bo objavljena tudi v Službenih novinah.
Zamena kronskih novčanic
Beograd, 18. januarja. Finančno ministrstvo je končalo priprave za zameno kronskih novčanic po eno in dve kroni. Zamenjava teh novčanic v novo-osvobojenih krajih se prične koncem meseca januarja.
Izenaienfe kazenske« ga prava
Beograd, 18. jan. (Izv.) Danes so se končale prve konference zaradi izenačenja kazenskega zakona in ka-zensko-pravnega reda. Iz Ljubljane sta se konference udeleževala tudi vseučiliška profesorja dr. Gojmir Krek in dr. Metod Dolenc. Konference se bodo ponavljale vsak mesec.
Veliko ?eSko donavsko pristanišče
Bratislava, 18. jan. (Izv.) V prisotnosti češkoslovaškega ministra za trgovino in promet so se vršile tu konference glede zgraditve velikega češkoslovaškega pristanišča v Bratislavi. Komisije so predložile konferenci končne projekte, tako da se bo z delom pričelo že to pomlad. V Bratislavi se zgradi 5 velikih skladišč in ekvatorjev za žito, kakor tudi veliko pristanišče za 5 milijonov ton. Stranska pristanišča se zgrade v Komoranu in Parkanyju.
Novo vodstvo ljubi}, opere in drame
Beograd, 18. jan. (Izvirno). Minister prosvete Svetozar Pribičevič je poveril z vodstvom ljubljanske kraljeve opere ravnatelja Friderika Ru-kavino, z vodstvom drame pa Pavla Golio.
Narodno gladalSšče
— Rnski balet je privabil ljubljansko plesne umetnosti in lepoteželjno občinstvo v operno gledališče. Užitek je bil popoln. Anzambl primeba-lerine bivšega carskega baleta v Moskvi Margarite Fromanove je odličen in Ljubljana ima redko priliko, da vidi umetniško tako dovršene stvari. Vse plesalke in ne najmanj solist Maks Froman so žele burno odobravanje. Zlasti sta se izkazali elevinji •Redlova in Bjelova v nad vse ljubki polki Pierette in v Mačjem plesu vredni učenki svoje odlične mojsteri-ce. Pravica bi zahtevala, da imenujemo vse sodelujoče po redu; naj zadostuje če rečemo, da je Ljubljana videla še malo tako lepih baletnih večerov.
Zagreb, 18. jan. (Izv.) Zdravniška obdukcija je dognala, da je Bude Jagodič, ki so ga našli z razbito glavo v vagonu na državnem kolodvoru v Zagrebu, postal žrtev ne« sreče.
Dva zakoita.
slučajev iiaui je zadnje tlo, da živimo še vedno v neka-ex-lex-stanju, oziroma da imamo Sva zakona: enega v srcu in enega na papirju. Ker pa sodišče sodi vedno le pisanem zakonu, zato ne pride do seljave oni visoki, srčni moralni zakon, ?i je ob enem najvišji božji zakon in Sodi vedno po pravici. ^ Tako je biio n. pr. z ur. buskršičetn : Rrct slovenskega naroda ga je obsodo-** kor izdajalca in cn sam je moral pobegniti, da je -jšel ljudski sodbi. Ko pa je prišlo pred svetniško zbornico vprašanje, ali naj se dr. Šusteižič črta iz suenika odvetnikov, so rekli gg. paragraf arji: nimamo paragrafa, po kate-em bi ga izključili, saj ni storil niče-lar proti zakonu. To je naravno, kajti •lr. Susieršič je res delal vse strogo po ivstrijsieru zakonu in mi smo bili izdajalci. Po starem avstrijskem zakonu »rej šu&teršiča ni mogoče obsoditi — novega zakona pa ni, razven onega, ki ja imamo vsi pošteni ljudje v srcih — ta tako odvetniška zbornica ni mogla razsoditi, — Isto je bilo z dr.Pega-, som. Ta najničvrednejši človek v bivšem klerikalnem štabu, se je podal ia-čo nizko, da je ceio predlagal, naj sc Spremeni slovenska trobojnica. ker so nji slovanske bane. Bil je najmočnejša opora dr. Susteršiča, ko jc izhajala „Resnica". Celo kot zagovornik je jvjzabil svojo dolžnost in jo tiho so-fclaisal, ko so ustrelili slovenskega člo-feka zaradi par besedi med vojno. In glejte, ta človek jc šel po prevratu po ljubljanskih ulicah in nihče ga ni okio utal. In ie danes hodi. Končno ga je 'rgrabil za vrat dr. Oblak iu ga posta-
•	il na sramotni oder. Dr. Pegan pa je reke! v svojem strahu: Saj nisem niče
storil. In res so bili gg. paragra-rarji v zadregah, kako bi ga obsodili. Paradi Brenceta jc stvar kočljiva — za irugo pa ni zakona. Iu našli so se ce-h liudje, ki so rekli: kaj bi ž njim? 'L-sdmo ga. Saj je mrtev in v politiko ne vtika. Pegan sam je pisal, da se -di sam sebi podoben crknjenemu psu .ia cesii. Pa je vsaj mrhovino treba pospraviti. In pa: kaj ie treba pri nas falote prijeti šele tedaj, če stopijo v Politiko? Pegana je obsodil narod in >am se je obsodil — paragrafa pa skoraj zanj ni bilo — kajti po avstrijskem takonu je bii on dober državljan.
To sta bila dva občna slučaja. Zad-iije dni pa smo imeli pred sodiščem Tvoje slučajev, ki sta potrdila, da pri sias res ni zakona proti bivšim izdajalcem. Naš Miha čop, ki je svej čes po pravici in resnici na radost in veselje vsem poštenim ljudem, cklofutal »ivšega radovljiškega glavarja Ma-'hiasa (ki zdaj nekie v Gradcu hujska proti nam) se je zadnjič lotil tudi znanega Gabra, o katerem vsi debro vemo. Kako vlogo je igral v Beogradu pred in med svetovno vojno. Delal je tam sramoto slovenskemu imenu, po nekaterih poročilih je Ml celo konSdent, pc-Klanlk Hribar je vložil proti njemu r.ožbo zaradi dcnuncijantstva —• skratka: Gaber ima na svoji grbi grehe, da je sploh sramota, da še živi v Jugoslaviji — zato ga je zgrabil nai Mi-ns Čop. Bog mu .daj zato srečo in zdravje — in mu je primazal že zdav-naj zasluženo klofuto. Iu glejte: srvar pnde pred sodišče: Gaber je oproščen, Miha Čop v d mora plačati svojo zaušnico z 200 K globe, ker biti kontinent ni bilo proti avstrijskemu zafcoau
•	- zaušnice pa so bile že takrat po 10 kron iu so se zdaj zaradi obče draginje podražile.
Drug siučai: «v*-i tule! 1'uveiia si nisem zapomnil) ic ket učitelj nem--kutaril in pouera&va; svoje otroke — (bilo ie menda v Višnji gori) in po--tert človek mu zdaj pove v obraz, da
je naaškutar in izdajate. Razsodba: nemškutar je oproščen, oni pa, ki mu ej povedi resnico, je ob6ojeii. kajit biti izdajalec svojega rodu po avstrijskem zakonu ni biio kaznjivo — raz-žaljenje časti pa se je kaznovalo prej ko sle}. Iu zdaj se bo bivši nemškutar lahko skliceval na razsodbo in bo reke!, da je posten človek, oni pa, ki je povedal resnico, je bil obsojen.
Jaz imam n. pr. tudi svojega denus-cijanta, ki ga čakam, da ga dobim v roke. Prisege! sem pri živem Boga, da bom stolkel nad njim vse, kar bom ime! v roki in da ga bom premladi po vseh pravilih. (Imel sem zanj pripravljen še hujši načrt, pa recimo, da bom opravil bolj po krščansko). Kai se bo zgodilo? Denuncijaat bo še! tožit: oa bo oproščen ker denuncirati po avstrijskem zakonu ni bilo prepovedano — nasprotno, zasluži celo pohvalo — jaz pa bom obsojen zaradi težke ali vsaj lahke telesne poškodbe. Ljudje — namreč dobri Jugoslovani bodo dali meni piav, najbrze bo tudi sodnik v srcu na ■moji strani — zakou pa bo stal na strani denuncijanta. Kaj je torej storiti? Takih Poganov, Vehovcev, Gabrov itd. se klati še mnogo med nami. Večina ii ujih še ni prejeta svoje plačilo za vse, kar so storili. Slovensko srce jih jc sodilo in obsodilo. Poštnemu človeku je to dovolj — falotu pa to ni nič. Za njega je samo pisan zakon — ta pa mu ni nevarni — ker izdajati narod, denunciraii itd. po zakonu ni prepovedano in po zakonu se sodi. S tan pridemo r konflikt z anim visok:m moralnim zakonom, ki je nas kot sužnje odvezal vseh priseg in ni nam le veleval v imenu pravice upreti sc proti staremu zakonu. Po zakonu, recimo, je, da naj si nihče sam ne jemlje pravice (ker sicer bi bilo št- mnogo takih javnih sodb v Ljubljani in drugod!) zato pa bi morala kaka pravica tudi poskrbeti za to, da se da izdajalcem, de-nuncijauiom, koetidentom itd. njih pečar. S tem bi bilo zadoščeno onemu višjemu, recimo narodnemu zakonu — ako mora biti zadoščeno avstrijskemu papirnatemu zakonu v slučaju, da pošten Jugoslovan falota-izdajalca javno oklofuta. V tem oziru se je spočetka pri nas premalo storilo in ker sedaj na starih tleh cvete novo izdajalstvo, sc pozablja na vse, kar sc jc med vojno godilo.
Dva zakona sta: eden jc v srcu, eden je v bukvah. Leta 1918., ko je ves narod sledil zakonu srca, kot najvišjemu božjemu povelju — je nekaj preveč »previdnih" skušalo zadržati narod na tej poii. Grešili so proti zakonu svobode. V' imenu tega zakona je Miha Čop pravično zasukal svojo dcsnico in pisani avstrijski zukoa nc more obsoditi.
So pa -še drugi slučaji: Legijonar se vrne iz Sibirije in gre v Ljubljani na komando. Tam najde kot komandanta bivšega vstrijskega oficirja, ki je pljuval v Sibiriji za njim, ko je odhajal k jugoslovanski legiji. Legijonar »i zdaj lahko pljunil... Ali pit: te dni v nJ'i-tru" učitelj v Murski Soboti imenuje iamošnjega policijskega komisarja ve-leizdajalca in rieznačajneža. Takih stvari je še mnogo. Iz bivših patriotov zbirajo tudi protidržavne bande, proti katerim so zdaj začele nastopati narodne garde. Ker ni zakona, oziroma je dvojen zakon: izdajale?, koufi-denti, denunciianti itd. so pri nas po večini zeio srečno oducsli pete. oziroma se jim ni nič hudega zgodilo. To se maščuje. Zato se zdaj tu in tatu pojavi človek ki se pregreši proti ziJtouu, da bi lopovi čutili, da jc še drag zakon, po katerem so bili sojeni in obsojeni.
K Refeonstrokeija bolgarske Vlade.
V bolgarski vladi se je ze dalj časa opazovala neka napetost med posameznimi člani, ki je prišla z demisijo ministra za pravosodje in privrede do javnega izkaza. Levo krilo zemljorad-nikov ni zadovoljno s politiko Stambo-lijskega, ki se je v času svoje vlade spremenit iz republikanca v monarh i-sta. Ker so tudi razmere v stranki precej napete, se govori v sofijskih političnih krogih, da bo Stainbolijski takoj po svoji vrnitvi podal demisijo sedanjega kabineta in da bo prevzel sestavo nove vlade, iz katere bo izključil ievo krilo zemijoradnikov.
-r Pariška konfcrenca Li 'Avstrijo. Iz Londonaporočajo 17. januarja: Razen vprašanj, ki stoje na dnevnem redu dne 24. t a v Parizu sc vršeče konference, kakor n. pr. obnovitveno vprašanje, se bodo zavezniki bavili tudi z nevarnostjo, ki preti vsled poloma Avstrije.
-j- Rnsija in Anglija, t z 'Moskve poročajo 17. t ra.: Uradna izjava zatrjuje, da smatrajo ruski vodilni krogi odnošajc med Rusijo inVeliko Britanijo za' zelo resne. — čičerin ie poslaf angleški vladi dve noti, v katerih, ponovno povdarja, da Rusija nj zakrivila zavlačevanja trgovskega dogovora, čičerin upa, da angleška vlada pogajanj ne prekine in ne razveljavi že doseženih sporazumov med obema državama. Rusijo vodi odkritosrčna želja, vzpostaviti diplomatske in trgovske odnešaje z Anglijo.
-j- Uradniški štrajk v Španiji. Iz Madrida poročajo 17. L m. da so stopili v stavko uradniki finančnega ministrstva, veČina višjih uradnikov se strinja z namerami siavkujočih.
niševb se naSazi u Zagrebu, Tbca Br:' 17., II. Uprava j administracija nalazi se u Zagrebu, Gunduličeva ulica br. l./II.
— Enoten šolski zolutn. Iz Beograda nam poročajo, da je glavni prosvetni odbor iz svoje srede sestaVil strokovno komisijo, ki ima nalogo, da izdela podrobnosti zakona za vseučilišča, srednje in ljudske £ok, veljavne za vso državo.
— jfcUtiucci. učvLrtjiUa V V&e.
hjnc.it. Letos na sv. Save dan preteče 50 let, kar je bilo v Kragujevcu ustanovljeno učiteljišče, ki je bilo pozneje premeščeno v Beograd, pred 25 leti pa v Aleksinac. Doslej je bil? v zavodu vzgojenih nad 1500 ljudskih učiteljev. Petdesetletnica se proslavi meseca maja s sestankom vseli gojencev in profesorjev, ki še žive.
Sodobne spakc.
FolItižne Muk
" Izjave Radičevega odposlanca. 1 z, Beograda poročajo 17. januarja: ;Posl. dr. Basariček je izjavil, da je prišel v Beograd v uradnem poslu in da je nj^ova politična misija spo. redna. Izročil je klubom resolucijo Radičeve stranke in bo imel konferenco z raznimi parlamentarniaii klubi. Dr. Basancek izjavlja, dii resolucije Radičeve strank:- omogočajo sporazum s strankami.
| Fonk-nav, prestavljen kot poslanik francoske republike v Kopenhagen. Na njegovo mesto pride vBeograd dolgoletni tajnik francoskega poslaništva v Beogradu, Clemen^ Simon, bivši francoski poslanik v Pragi. — Poslanik de Fonttnay, je prišel kot poslanik francosko vlade v najkritjčnejšem časa, v letu 1916., ko jc brla srbska vlada ua Krfu, ko je srbska vojska umirala po Albaniji in na otoku Vidu. Ko so mnogi obiipayalfi francoski poslanik ni obu-1 pal, zastavil jc ves svoj vpliv v Pari-ZH.rda je izdoistvoval izdatne pomoči
' LT.: ..^tuuv.H.ru« MlnMrttoifl
Odlikovanje Beograda. Puvoaoju s$*&-v0fšiki in beguncem, pojacanjem podelitve križa legije časti Beogradu, fofrhhdja solunske ironte jc njegova
pila „Tčrnps-: Čast, ki jo je Izkazal trancoski narod z visokim odlikovanjem mučeniškemu mestu Beogradu, je največji in najztuičilnejši izraz hvaležnosti in spoštovanja, ki ga goji fran-voski narod za herojski srbski narod. Liege in Beograd, dve mesti — dva mn&nika, nosita sedaj najvišje odlikovanje, ki sa more dati francoski narod. h francoski narod ve, da zna Beograd in z njim srbski narod ceniti prijatelj-.^vo. Ia mu je dokazuje odlikovanje le-j>ije časti.
V- Vieont de Fonteaay. Uradno se potrjuje vest. da je sedanji francoski eo^kojik na	dvom . dc
zasluga, katero je podpiral na njegova poročila takratni, a sedaj zopet predsednik francoske vlade, Briand. — Fontenay je tudi kot predstavnik francoske vlade v osvobojeni in ujedinjeni naši kraljevini bil vedno odkritosrčen zagovornik naših interesov in povsod dosledno zastopal naše stališče, zato so ga tudi italijanski časopisi velikokrat napadali. — Beograjski časopisi obžalujejV) odhod francoskega diplomata, ki je izgubil v vojni dva sina in se nadejajo, da bc njega naslednik Clemeis-Simcn, ki pozna dobro naše razmere, sledil vz^edu svoirg.;t
Prosvefa.
Narodno gledsliife.
Drama:
Sreda. 19 jan.: "A. Kraigher: školjka.
Četrtek. 20.jan.: A.Kraigher: Školjka. Red C
Petek. 21. jan.: Dickens: CvrCek za pečjo. Red D.
Opera:
Sreda, 19. jau.: Baletni večer, gostovanje moskovskega imperatorskega baleta. Izven.
Četrtek. 20. jan.: Baletni večer, gostovanje moskovskega iraperatonikega baleta. Izven.
Petek, 21. jan. i Nicolai; Vesele žene
'Aindsorske. Red E.
— II. si/njonični koncert nuizike dravske divizije se je vršil sinoči v Uiiioru. V svojem prvem delu je bil posvečen spominu Beethovna; orkester pod vodstvom dr. Čerina je izvajal uverturo Leonora in pastoralno simfonijo. Z oziiom na skromna sredstva in
Silni vihar svetovne vojne je razburkal in razkrojil, zabrisal iu izpranem! vse naše življenske razmere, telesno in duševno. Ni ga stanu, kateremu ne bi se poznaii globoki sledovi tega viharja Naravno pa je. da silovitost viharja ni ribala rnefajdn in hannonskih potez, a rez-iia ocurae. preglobol:e in (preplitve brazde, delala nenaravne skoke, prekrive in preravne rise, tako da gledamo sedaj tu ia tam neverjetne karikature v pojavih vsakdanjega življenja Oglejmo si nekatere talce soake, opozorimo blage ljudi na te pošasti, izpostavimo jih za smehu in pomilovanju — ia izginile bodo v brezno jx>zab-Ijenia.
Kmet Vilar je bit pred vojno velik siromak. Njegovo posestvo je bilo zakopano v dolgove, kakih sto kron davka je plače v." i z največjo težavo, obresti od dolgov je ostajal dolžan; lezel je vedno globlje v gospodarski poc^n. Vojska ga je rešila. Vsula jc ca ujega denarja kakor toče. stradati mu tudi ni biio treba, ker je živež prideloval doma. Fred pobiranjem pa je že rešil dvojne merice za sebe in svoje. Bii je gospod, vsi drugi stanovi berači, katerim je za drag denar milostno delil drobtinice. Postajal je ošaben. V gostilni so nosili litre vina no dvajset kron pred njega, gostilna, katere se je moral pred vojno ogibati, mu je postala potreba. Toda draginja je rasla. Avstrija je razpadla. Jugoslavija se ie ustanovila Rabila je na vseh koncih velikanskih sredstev. Davki so se povišali. Vilarju to ni bilo po volji. Jel je rohneti. Vsega je bila kriva nova država in Srbi. Za voli. katere jc prodal pred voino za 800 K, je dobil sedaj 20.000 K in ako je moral zdaj plačati namesto 100 K davka le 150 K, tedaj je bil ogenj v strehi iu Vilar je preklinjal Jugoslavijo Ur livalil Avstrijo.
Župnik Kljukec je pred vojno pase.1 in strigcl svoje ovčice po stari navadi, udobno iu varno, saj je stalo Njihovo Apostolsko Veličanstvo z vsemi bajoneti za njim. Med vejuo tudi ni bilo slabo za njega, imel je posestvo, imsl je bero, katero je skrbno čuval dunajski Apostol, dobro plačanih maš sa žive in mrtve v vojni je kar deževalo in ko je papirnati denar izgubil veljavo, je zviti Kljukec takoi uganil, da mu mora prinesli za mašo vsak štiri, toda srebrne krone, ki so bile. vrt-dne 52 papirnatih. Tako je spravil zadnjo
nega repertoarja. — Iuteresantni so bili odlomki Adamičeve ^Tatarske sni-te", delo našega skladatelja iz njegovega ruskega ujetništva. To je bilo za Ljubljano nekaj novega. — Požrtvovalno delo dr.Ccrina je doseglo popoln uspeh in upamo, da poti njegovim odličnim vodstvom dobimo kmalu vo-j;iški orkester, ki bo dostojno zastopa! j svojo ualogo. Nesporno stoji Čerinova; divizijska muzika žc danes na čelu na-1 ših vojaških godb.
—	Javno predavanje na univerzi se vrši danes ob 8. ura svečer. Predava g. univ. prof. dr. F.Veber: „Stopnje življenja in pomen kulture" kot zadnji del iz cikla „Telo iu duša".
—	Dijaški dramski odsek 'društva.
PreporodN< je uprizoril v nedeljo dne 16. t m. v Sokolskem domu na Viču Cankarjevo farso ..Pohujšanje v dolini šentflorjanski". Prireditev ie pokazala voljo do dostojnega prednašanja. Opaziti pa jc bilo hitrico študiranja, ki j_e povzročilo nekaj nepotrebnih pogreš-kov. Vse to pa ni motilo razpoloženja gledalcev, ki so bili z mladimi diletan-ti zadovoljni.
—	]. S. Bachov Pasijon po sr.'Matevža. Vse pL dame in gospode in gospode, ki so pripravljeni sodelovati pri pasijonu, vabim na sestanek v društveno sobo Ljubljanskega zvona (Narodni dom) v četrtek dne 20.t.m.ob 19. uri
Dr. Josip Čerin.
-- ,lKritiia- književno unijetivčka revija. Sadržaj sveske za januar; Ogledalo, Josip Kulundžič; Smrt zimskog dana, Gusiav Krklec; Zidovi tišine. Augustin Ujevič; Mrtva noč, Gustav Krktec: Lirika Janka Foiiča-Kamova, Nikoia Polič; Mar-ginalije o knjiže"nim krizama, Ste-van Galogaža: Jedna premijera. Al. F. A.: Šegvičevaknjiga. Ante Kovač: Književni burgijaši. Nip; Cirkus Rdnhardt, J. K. ..Kritika izlari jc-diavptlt miesečno, sv;tkog ' Ured:
armado". Enkrat je celo rekel: „Bo: bi bil Iump, ako bi pustil, da katoliška Avstrija propade!" In res ie propadla. Ljudje Kljukcu niso verjeli več. Niso več tako radi plačevali maš, ki niso pomagale, da bi prišli sinovi domov, j Pri volitvah je Kljukceva stranka po-1
polnoma pogorela. Kljukec je besnel
Tožilo se mu je po Avstriji in Šuster-šiču iu jel je rohneti proti Jugoslaviji in Srbom.
Učitelj Radovan ie velik idealist. Med vojno je stradal kot malokdo. Jugoslavijo je pozdravljal s praznim želodcem iz globine srca. Zdaj se uresničijo njegove žareče sanje, katere je moral prej skrivati na dnu svoje izmučene duše, zdaj nastopi doba narodnega edinstva, prosvele in blagostanja in kakor jesenska megla izginejo uem-škutarji. birokrati in klerikalni zelotu Ni minilo pol leta Jugoslavije, že so se splazili ua vplivna mesta šolske uprave razni stari birokrati in izšel je „Načr» šolskega zakona", nad katerim se jc Radovan zjokal. V njem ie sedela kakor sova ria bukovem atoru — pred-potopna „verska vzgoja". Klerikalci so se zadovoljno muzali. Radovan je abu-paval. Tedaj vendar pride iz Beograda vesela vest. Tam so izdelali dru$ projekt šolske reforme in Radovan sj je oddalinil, dasi so mnegi v družbi 3 klerikalci besno udrihali po tej osnovi — dokler niso prišle volitve ic so klerikalci pogoreli. Zarja vstaja in ubo. gcinu Radovanu želimo veselo prihc-d« nost!
Uradnik dr. Zužellai ie bi! pod Au strijo prezidialui tajnik deželnega predsednika, nemškega grofa. Najraje bi se bil pisal „Schusckelka", toda bilot, je le malo nerodno, zato jc ob gotovih prilikah veljal za paračhega Slovenca, V src« pa jc bi! verni sluga svojega šefa, klerikalen do kosti in vnet za mogočno Avstriio. V Jugoslaviji so ga" črni raatadorji v Ljubliani takoj na-' pravili za okrajnega glavarja. V zahvalo je sovražil vse, kar ni bilo črno, zlasti Sokole in učiteljstvo. Ker pa jc tnela ta Zužcllea po svojem tcmceor telesu še nekatere rumene lise, je iz-; gledala kakor pristna avstrijska zasta-j va. Ženo jc imel Nemko. Doma se ja govorilo vse nemško. Srbi so mu bul zoprni i. Neinškutarjem je dajal poh:-' ho. Seveda vse natihoma — dokler ga ne odne»e veter iz Beograda — to za trdno upamo.
Delavec Kopitar je delal v velikem podjetju med vojno pod varstvom avstrijskih bajonetov. Jedel je samo ne,-zabcljtna repo, krompir in korenja Opotekal se je pri delu od same sla besti. Toda upiral sc n'u Jugoslavija mu je prinesla svobodo, kruh in obilen zaslužek. Ker pa ie draginja rasla, si je razlagal svobodo tako, da mora o-hilo zaslužiti, malo delali, a živež mora biti poceni. Zato štraika in kolnc Jugoslavijo ter ji škoduje, kjer more, dokler mu iz Rusije došli ujetniki ae opišejo boljševitkega raja.
To so naši sodobni izjemni tipi. Tj pa že ginejo, kakor sneg v pomladi Miha Lep ar(

*	Češkoslovaško odlikovanje generala ftjaistra. V torek je bil potoni naše vlade izročen generalu Maistru vojni križce češkoslovaške republike.
*	Nooe v št. Petru pri Mariboru zagovarja „Straža': v svoji letošnji 3. številki 111 zdi se ji uganka, da se zgražajo narodnjaki nad škandalom, ki ga mimo gleda višja šolska oblast, tla namreč še danes, po dveletnem obstoju Jugoslavije, poučuje tarti šolska sestra brez potrebnega izpita iz slovenščine. Za nune veljajo seveda izjemni predpisi, posebno za take. ki imajo svoj „Mutterhauo" v Eggenbergu pri Gradcu in so tam tudi vzgojene ter se gotovo niso učile spoznavati n?šega naroda in njegovih teženj. Kako morejo take vzgajati mladino v narodnem duhu! Šcatpeterskim nunam pa gre kljub temu po „Stražinem" članku Zasluga, da jc ostal ta kraj v mariborski okolici za časa Avstrije najbolj narodno zaveden! Tega sami ne verjamete; ali pa mislite, da so to dosegle s tem. da so učile slovenske otroke švabski Oče naš ter vzgajale po receptu germanskih klo-šrrov? Vobče je pa znano, da so sta-riši pošiljali dcklice v ti internat, ker so se tam naučile najbolje blažene nemščine. Povcrjeništvo za prosveto opozarjamo na ta dejstva in ga prosimo, da naredi konec tem Verstovško-vim pro teži rankam. Nune, ki so prcle-ne. da bi napravile predpisani izpit iz slovenščne, že davno w: s >'iii-i na slovenske Jo'c! — M.
Ljubljana, IS. januarja.
*	Kontrola v Kočevju. Ministrstvo za 'šume in rude je namestilo v Kočevju svojega delegata z nalogo, da -obrača posebno pozornost eventualnim sporom med delodajalci in delavci ter o tal obvešča ministrstvo.
*	Položaj na Reki jc vedno še skrap no neugoden. O javni varnosti se ne more niti govoriti; k temu prihaja še težko vprašanje prehrane, brezposeln nost in pomanjkanje vsakega zaslužka. Tovarne in trgovine večjidel mirujejo, prebivalstva je vsak dan mani, tako da se je število prebivalcev znižalo že pod 40.000. Življenske potrebščine so strahovito drage. Mesa že skoraj 14 dni sploh ni dobiti, a ko se je po zadniiii dogodkih meso prvič zopet prodajalo, je velja! kilogram 300 kron. Sedaj stane na Reki kilogram mesa 200 kron, kilogram moke 30. kilogram riža 50, liter mleka 40, kilogram zelja 30 kron. V teh mejah se gibljejo tudi cenc ostalih potrebščin. R?ka preživija težke dneve. Prebivalstvo se tolaži edino 3 teia. da pride kmalu konec cele te ko« medije.
*	Izprcuicmbc v prcsbiroc. Kakor smo ži- poročali, je ukazni komite ministrov od vseh ministrstev zahteval, da do dne 1. februarja vpošljejo sezuaraek uradnikov z oznako kvalifikacije. Z oziram na to. so nekateri višji uradniki že podali ostavke, ker niso imeli potrebne kvalifikacije. Tudi sedanji šef presbiroa. Pera Taletov, zapusti svoja mesto^ker nitim .t^trehte kvalifikacije.
Ra njegovo aieefo prfSe^Bajč "Dr&golSh Štefanovič, bivši naš poslanik v Lizbo. al
* Madžarska nesramnost. V7 naši Vojvodini (nekdanja južna Ogrska) je v državnih uradih "še vedno dosti :Madžarov, ker ni dosti naših uradnikov, ki bi jih nadomestili. Ti mad-žarji so pa drzni kakor se to najlepše vidi iz tega, da je sodišče v Pan-čevu zahtevajo od konstituante izročitev posl. dr. Dušana Boškoviča in je poslalo tudi neko prilogo, pisano v madžarskem jeziku. Predsednik konstituante dr. Ribar je zahteval pri ministru pravosodja, da pozove upravitelja tega sodišča na red. ker .jc razžalil dostojanstvo ustavotvorne skupščine s tem. da ji je poslal nerazumljiv dopis.
*	Bragmiske dokladc za policijske egcnle. Ministrski svet je sklenil, da se od dne 1.januarja ti. dalje izplačuje psebua in rodbinska draginjska doklu-da vsem policijskim agentom, katere urad za ustrojstvo cdeienja za javno varnost priziia kot stalne državne organe s pravico do pokojnine. Ista odredba velja tudi za policijske agente ministrstva notranjih del, ki so usluž-beai pri komisarijatih železniške poli-rije.
■* Postna tehnična sola. V Beogradu Se je te dui otvorila tehnika šola za pouk oddeinili vodji telefonskega in brzojavnega prometa. Prijavilo se je 12 tandidatov. Pouk bo trajal tri mesece; potem nastopijo kandidati enoleten praktični kurz, nakar bodo stalno nameščeni. Solo upravlja ministrstvo pošte. in brzojava.
*	Proti izkoriščevanju delavstva. Povodom razpusta raznih delavskih organizacij, so nekateri delodajalci hoteli izkoristiti priliko ter so znižali dnine in ostale prejemke svojih uslužbencev. Z ozrom na to, je že izdaia vlada naredbo, ki strogo prepoveduje vsako izkoriščanje delavstva v sedanjem iziem-iem stanju, zniževanje mezd in odpu-
ije.
Likvidacija utadžaronskih šel. Mi-strstvo prosveie je odredilo, da se bora takoj izvršiti likvidacija takozva-fiih julijanskih šol za pomadžarienje Hrvatskem. Posestva in imetek teh dJ se ima smatrati kot državni plen.
*	Paketka pošta iz Amerike. V fjj?rago je dospelo 460 ameriških paktov za Jugoslavijo, kot prva ame-
noštna pošiljatev. Paketi bodo h nekaterih dnevih odposlani v Jugoslavijo. Naše jugoslovanske pošte sprejemale pošiijatve za Ameriko, ko bodo prišla iz Amerike posebna obvestila.
*	Razdelitev monitorjev. Trije, donavski monitorji,ki so pripadali bivši avstroogrski rečni ilotilji in ki so bili prisojen! Rumunski, .so dosiieii v Or-sovo. Do sedaj so bili pod jugoslovanskim varstvom.
*	Vreme v Dalmaciji. Kakor se nam poroča iz Splita, se v Dalmaciji letošnja zima ni mogla uveljaviti. Sredi januarja imajo v Dalmaciji krasno pev-tmladansko vreme in temperatura zna-fea 12 do 15 stopinj nad ničlo. V južni pabiaciji se že pojavljajo cvetni popki iia drevju.
*	Brezposelnost v Ameriki. Ministrstvo za socialno pol Luko objavlja svarilo, naj se naši državljani v sedanjih razmerah nikar ne podajajo v Ameriko iskat dela. Glasom poročila našega generalnega konzula v Chicagu je v Ze-dinjetiih državah sedaj nad tri milijone delavcev brez posla in zaslužka.
*	Iz mariborskega kulturnega gibanja. Na ponedeljkovi seji „Siovenske Eitalniccu se je odbor konstituiral sledeče: predsednik prof.Voglar, gospodar, vodja poštnega urada Novak, blagajnik v. rev. Jarh, knjižničar dr. Reisman, ki prevzame tudi vodstvo ljudske knjižnice. Knjižnica se otvori v kratkem. ».Čitalnica" je pristopila k Zvezi kul-iurnih društev in bo skušala po ljubljanskem vzgledu ustanoviti v mariborskem Narodnem domu tako potrebno otroško gledališče. Naročila si je tudi vse slovanske liste iz Primerja. Dalje se je razmotrivalo o potrebi skupnega odbora mariborskih narodnih društev, ti naj bi razporejal njihove prireditve. \ * Razveljavljena porotna obsodba. Mariborski kazenski senat je razveljavil sodbo, po kateri je bil gozdar barona Zviekla, Požar, pri zadnieut pohotnem zasedanju zaradi uboja" nekega srbskega vojaka obsojen na dve leti ^^e ječe, češ, da je kazen prenizka. Požar pride zaradi tega še enkrat pred poroto.
*	Bogojavljerjt. Danes, v sredo praznujejo pravoslavni svoj veliki praznile Bogojavljenja. V cerkvenih ceremonijah tega dne se nahaja tudi posvečenje vode, ki se izvrši v Ljubliaui pred sentpetersko vojašnico oh 10. uri dopoldne. Pri blagoslovijenju sodeluje vojaštvo ljubljanske garnizlje in divi-zijska muzika. Počastne čete bodo oddale salve, a z grada bedo topovi ozna-
£ januarja 1921 dovolila uvedb« rtust-1
nega občinskega davka od prenočišč In vozil v Ljubljani. Stranke, ki bodo imele plačevati to davščino, se opozarjajo na določila te naredbe, priobčene v Uradnem listu št. 5 z dne 17. januarja 1921 s pozivom, da sc brez odloga javijo osebno pri mestnem magistratu (knjigovodstvo) v svrho popisa in od mere davščine, ki je stopila glede prenočišč z dijem 17. januarjem 1921 in glede vozil z dnem 1. januarjem 1921 v veljavo.
6 Na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. se začenja pouk v pletenju z bisernicami, katerega se lahko udeležijo žene iu dekleta, katere imajo veselje do imenovane tehnike Učila so zastonj na razpolago.
*	Najdeni ključi. V šelenburgovi uliti je danes uslužbenka naše uprave našla štiri ključe. Kdor jih je izgubil, jih dobi v upravi ..Jutra"'.
p Redu ta v Mariborv. Pododbor Udruženja- igralcev v Mariboru priredi dne S. februarja v gledališču veliko reduto.
sv Telovadno društvo ,Sokol" v Bohinjski. Bistrici bo imelo v nedeljo dne 23. t m. ob 15. uri svoj redni letni občni zbor v prostorih br. Grobotka. Bratje in sestre, udeležite se občnega zbora polijoštevilflo. Vabljeni so tudi vsi prijatelji Sokolstva.
*	Rodbinska drama. Kovaški mojster Fran Vidmar v Domžalah, Id se. je lansko leto vrnil iz ruskega ujetništva, si je te dni iz revolverja pognal kroglo v prsa ter se smrtnonevarao poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnico ljubljansko. Zdravniki upajo, da bo okreval. Vzrok poskušenega samomora so baje družinske razmere.
*	Strašen zlečin se ie v Silvesirovi noči pripetil v Skorklji pri Trstu. Ponočni čuvaj Atilij Gjurgjevič je iz ljubosumnosti streljal na .svojo ljubico Katarino Legovič iz Kašte-lirja v Istri. Zadel jo je v prsa ter težko ranil. Potem ji jc zvezal noge in roke ter jo vrgel v vodnjak. Prc-tečeno soboto so našli mrtvo truplo v vodnjaku. Gjurgjevič je zločin že priznal.
*	Velika takviaa na zagrebškem kolodvoru. Za trgovca Adolfa Bau-ica so prispeli na državni kolodvor v Zagrebu trije veliki zaboji manu-faktumega blaga. V skladišče na kolodvoru so udrii neznani tatovi ter ukradli raznih tkanin za 250.000 K.
*	Samomor. V nedeljo ob 15. uri se je y svojem stanovanju v Jenkovi ulici v Mariboru ustrelil znani me-šetar z zemljišči, 551etni vdovec Anton Rokavec. Vzrok samomc-ra neozdravljiva vodenica.
*	Prijeta žeparica. V soboto so kriminalni organi opazovali na Vodnikovem trgu neko SOletno ženo, Id je imela dolgo pelerino in se zelo sumljivo vedla. Videli so, ko je nelci prodajalki ukradla čebuio ter se le tam gibala, kjer je bila velika gnječa. Ko je ženska odšla s trga mimo stolne cerkve v Stritarjevo ulico, so jo kriminalni organi prijeli in odvedli na policijo. Na Frančiškanskem mostu je spustila skrivaj rdečo listnico
kateri je bilo 600 kron denarja,
Ugotovilo se je, da je bila listnica isto dopoldne ukradena neki nad-stražnikovi soprogi
o svetli.
ajevali posvečenje vode. * Novi ljubljanski dsvkl. Deželna
Slada za Sloveniio ie z naredbo z ciu.
X Ogromen zrakoplov za potnike. Angleško zrakoplovno ministrstvo ima načrt prvega -civilnega zrakoplova, ki je žc v delu. Zrakoplov bo dolg 670 čevljev, vseboval bo 1,201.000 kubičnih čevljev plina, brzine bo imel 62 milj na uro in tehtal bo, pri polni opremi, 14-75 ton. Prostora bo imel za 50 postelj in za ravno toliko umivalnikov, nadalje je preskrbljeno tudi za mize za obedovanje. Zrakoplov bo imel znak „R 36". Dogotcrvljen bo kmalu iu bo poletel prvič v Egipt.
X Za matematike. Bivši nemški tesar Viljem je bil rojen leta 1857.. ob razsulu leta 1918. je štel 59 let, vlado je nastopil leta 1S6S., tedaj je vladal 30 let. Ako seštejemo vse skupaj, dobimo število 3S36. — Bivši avstrijski cesar Karel je bil rojen leta 1887., ob razsulu leta 1918. je štel 31 let, vlado je nastopil leta 1916., tedaj je vladal 2 leti. Ako seštejemo vse skupaj, dobimo število 3836. Od razsuia ste minuli dve led. Ako delimo 3S36 skozi 2, dobimo leto 191 S.
X Nov tiskarski stroj. Kakor se iz Berlina poroča, je voigtlandska tvrdka za izdelovanje stroje-/ po naročilu firme Ullstcin & con:n. izgotovila rota-
Kriza industrij« v Sloveniji
V beograjski „Demokrafiji" objavlja narodni poslanec dr. Žerjav članek o krizi industrije v Sloveniji, v katerem izvaja:
Leto 1921. je bilo za Slovenijo zelo težavno: izpolnjeno je s političnimi in ekonomskimi udarci. Leto 1921, pričenja z novimi težkočaml
Slovenija ima precej močno industrijo. Ta industrija, prej sestavni del avstrijskega ekonomskega življenja, sedaj — naravno — pada iz krize v krizo, dokler se ne uživi v nove ekonomske razmere. Siromašna dežela ne rno re prehraniti vsega svojega prebivalstva, ki se mora izseljevati, ako ne najde zaslužka v industriji. Tudi danes se iz Slovenije seli vsak dan na stotine seljakov. Atrakcija dolarja je ogromna in ljudstvo bi prodajo vse, kar ima, samo da dobi vozni listek za Ameriko. V naši ,.Belgiji", kakor jo je pokojni Kosta Siojaaovlč rad imenoval, je nekaj^ gnilega.
Slovenija preživlja težko krizo svoje industrije. Delo se usiavlja zaradi pomanjkanja sirovin. Zaradi visokih delavskih mezd je produkcija razmerao draga. Naša valuta, slaba v primeri z zavezniškimi deželami, a dobra v primeri z Avstrijo, onemogoča konkurenco domačih tovarn s tujimi. Koksa naša industrija celo leto ni videla. A naša pogodba s Češko, kar se tiče koksa in železa, je neizvedljiva.
Lahko bi kdo rekel: pa naj propade ta industrija, ako ni sposobna, da živi in dela. lo je lahko reči, če se ne vpo-števajo strašne posledice takega opuščanja industrije. A če bo nasa industrija uuičena, potem nam bedo tujci (Avstrija in Nemčija) diktirali cene.. Ne smemo pozabiti, aa je ravno toliko, kolikor so vredna poslopja in stroji, vreden tudi kvalificiran delavski kader. Če pa opustimo našo industrijo, se bodo naši kvalificirani delavci razkropili po vsem svetu. In tako bi bil uspeli kulturnega deia tolikih let uničen v kratkih mesecih.
Vsako industrijo, za katero nismo absolutno sigurni, da nima pogojev za življenje pri nas, moramo podpirati ia vzdrževati, dokler je le mogoče. Kajti ustanavljati nove industrije je stok at dražje, kakor podpirati oue, ki obstoje, a katere so zašle v krizo brez lastne krivde. Ob novem letu so fužine na Jesenicah odpustile 2000 delavcev. V Ljubljani so uničene železniške in avtomobilske delavnice, prve vsled nerazumljive politike zagrebške železniške direkcije, druga vsled nespreinosti vojne uprave. Jeklarna v Ravnah bi iab!,o delala za državne železnice. Ministrstvo saobračaja, ki je odposlalo posebnega eksperta, se je o tem prepričalo, a v praksi se še nadalje naroča v Budimpešti. Vojna uprava naroča postelje v Avstriji, dočiin bi s svojimi uaročili lahko rešila situacijo na Jesenicah. Vsa iesna industrija propada zaradi previsoke izvozne carine v zvezi s konkurenco Avstrije in Češke. Tovarna papirja nima celuloze, dočiin se naša celuloza izvaža v Italijo itd.
Kriza industrije v Sloveniji }e kriza industrije vse Jugoslavije. Odločiti se moramo: je-li hočemo imeti svojo na-rijonaino industrijo, ali pa hočemo ostati čisto agrarna dežela Prepričan sem, da bomo pozneje z ogromnimi stroški poskušali zopet dvigniti ono, kar danes opuščamo.
predložen konstiiupnti.	) — Zagrebški štamparski zavod je na
= Slabi stroji „Obrtnl vestnik" na- svojem nedeljskem občnem zbora sk!e-vaja slučaje, kako 30 razni obrtniki pri nil, da svoje dosedanje delnice, ki ss nakupu strojev bili ogoljufani za kva- glase na 25 K, združi po 16 na eno,
Iiteto strojev. Opozarja obrtnike, naj se ne puste zapeljati od prenizkih cen in naj svoja naročila izvršujejo le pri starih tvrdkah, ki izdelujejo priznano dobro blago.
= Najbolj imenitno. Pišejo nam: Pod tem naslovom ste zadnjič ponatisnili netočno notico iz „Napreja" ter dokazali komentar, ki po mojem mnenju bazira na napačnih informacijah. Cinkarna je sicer državno podjetje, kriti pa mora sama vse svoje stroške z denarjem, ki ga izkupi za blago. Ker znaša cena dnkovemu prahu 17 do 18 kron za kilogram, skupi pri izvozni carini 12 kron Cinkarna 5 do 6 kron pri kilogramu. Kje pa naj išče Cinkarna sredstva, da plača svoje delavce, | premog itd.? Če je Cinkarna tudi dr- j žavno podjetje, je popolnoma izključ
tako da bo znašala nominalna vrednost 400 K. Namesto dosedanjih 240 tisoč delnic pri glavnici 6 milijonov, bo_ sedaj le 15.000 delnic. To se izvrši, da bodo delnice kotirane na borci-
lena 18. januarja*
Zagreb, devize: Berlin 234 do 230, Milan 516 do 518, London 550 do 555, Newyork 148 do 150, Pariz 906 do 910, Praga 182 do 190, Švica 2300 do 2350, Dunaj 19,35 do 19,50. V ar lute: dolar 146 do 147,50, avstrijske krone 20, franki 880 do 910, napoleon-dori 482 do 485, marke 218 do 220. leji 198 do 205, lire 510 do 515.
Banka za Primorje .	., - . Trg. obrt banka - ,
noj da se ji bi carina povrnila, ne .gie- Banka Brad na Savi de na to, da bi bil v tem slučaju efekt jadranska banka . isti, kot če bi bila carina ukinjena. Via-1 jug0slavenska banka da jc pred kratkim dovolila izvoz 100 Narodna banka vagonov finega tobaka brez vseh iz-' Hrv. eskomptna. i voznih pristojbin. Vlada je v tem slu- ( R^a pučka . . < čaju ukinila izvozne pristojbine sigur-, šiavonia . 1 ■ • no zato, da je uprava državnih mono- Ciutman polov prejela polno vrednost za pro- praštediona . . . dano blago in na ta način krila svoje stroške. Trditev, da gre izkupiček, tudi če obstoji izvezna carina, v državne čase, je sicer pravilna, ali carinama ima svojo kaso. Državna cinkarna in uprava državnih monopolov pa zepet svojo.
— Prodaja lesa. Mestna aprovi zarita v Ljubljani bo prodajala v cerkvi šv. Jožefa v četrtek dne 20. januarja ob 10. uri dop. na javni dražbi okroglo
denar	blag*.
1000	1100
360	SSO
262	26o
	1740
683	590
640	642
1515	1525
600	50t
12S0	1290
	1580
9300	9503
	1550
7S0	730
107	110
6175	
735	740
Eksploatacija drva • Narodna šumska ind.. Poljedelska banka . . Dubrovačko parobr. dr. iSrpska banka . . . Ljubljanska kred. banka . soo »'0 Beograd, valute: dolar 36,50 do 37, funti 133 do 137. franki 225 do 226. lire 127 do 129, leji 51 do 51,50. levi 41 do 41,50, marke 54,50 do 55, češke krone 42 do 43, avstrijske krone 5.50
400 kosov dporih. suhih, o2 mm debe- do "5;g0 napoieondori 120 do 121,50. m smrekova; desk.	\ Devize: London 140 do 141. Pariz
Tovarne, glavnikov itd. se zgradi 22? do 229, Ženeva 555 do 580, Pra-pri Ljubljani. Izdelovala bo poleg vseh 44 50 do 45 Duna| 480 do 4,90, vrst glavnikov, lasmc itd. tudi dvojne £ ,- '55 do 57 Mi]an 12g do 128,50.
glavnike in dvejne lasnice, oboje za ; dame in za oU-oke. Z zidanjem tovarne se prične začetkom letošnje pomladi;
! Efekti: Narodna banka SHS 2900 do 3000.
Dunaj, devize: Zagreb 521.75 do
stroji najmodernejšega sestava pa do- 5-7575 gerlin 1S67 do 1373, Budim spejo iz Francije.	pešta 137 do 139, London 3050 do
- Gospodinjski tečaji po dezeh. \ £C70 MiIan 2763 do 2785. Newvork drugi dobi zimskega tečaja ki traja od . m 795 Pariz 50S0 do 512o. Pra-3. januarja do 15. marca 1.1. se vrse 1015 do l021 ZQrich 12.425 do gospodinjsisi tečaji po sledečih krajih: ^ 4?5 Waluie: dinarii 2074 do 2094. v Ormožu pod Vodstvom ge- Premrov,, dolarii 7go.5o do 7S4.50, francoski v Studenca pri Poljcanah pod vod-|^ k 5060 do 5i00 švicarski franki
cijski
stroj izredne popolnosti. Ta stroj tiska naenkrat 3S4 strani v ior-matu Ulisteinovih romanov. Poleg tega reže in previja teh dvanajst t>oi iu razvrsti strani po številkah. Knjiga s 3S4 stranmi pride jjopc-biomn izge-toviiear iz stroja.
— Koliko papirnatega denarja ima Jugoslavija? Veliko se govori, da je finančno gos podaj "sivo naše države slabo, da finančni minister venomer tiska nove bankovce ter z njimi pokriva državne izdatke. Res je, da postaja množina bankovcev v Jugoslaviji vedne večja, a niti od daleč ni dosegla one višine, kakor v drugih državah. Proti koncu pretečenega leta smo imeli bankovcev v prometu približno 3100 milijonov dinarjev. Nemška banka pa je imela okroglo 05.000 milijonov mark, Avstro-ogrska banka preko 50,000 milijonov kron, Francoska banka 40,000 milijonov frankov itd. Vidi se torej, da je naša Narodna banka najbolj solidna izmed vseh naštetih.
= Dolg naše države pri Narodni banki kraljevine SHS? Ker so dohodki naše države manjši kakor izdatki, krije finančni minister primanjkljaj na ta liačiu, da dobiva posojila pri Narodni banki kraljevine SHS. Do sedaj si ie izposodilo finančno ministrstvo pribtiž-no 1900 milijonov dinarjev. K temu pride še približno 900 milijonov dinarjev. ker si je država izposodila celo vseto, ki jo jc rabila za zamenjavo avstrijskega denaiiA pri Narodni banki. Celoten dolg naše države pri naši emisijski banki znaša nekaj čez 2800 milijonov dinarjev. Ta vsota je sicer o-gromna, vendar jc v primeri z dolgovi, ki jih imajo druge države napram svojim emisijskim baukam precej nizka.
stvom ge. Primožičeve, v Letušu ob P.iki pod vodstvom ge. Sittigove, v Trbovljah pod vodstvom ge. Odiaskove tu Pcdbrezju nad Kranjem pod vodstvom ge. Jakličeve. Jesenski tečaji so se dovršili povsod s prav povoljnim uspehom. Spričo obilnih priglasil sta se morala tečaja v Ormožu in v Fod-brezjah ponoviti. Opozarjamo že sedaj merodajne kroge, da se za prireditev jesenskih gospodinjskih tečajev, ki se prično dne 15. oktobra L L že sedaj zainteresiraj o in da predlože pravočasno svoje prošnje na poverjeništvo za kmetijstvo.
= Poziv vinogradnikom! V kratkem bode sklepala naša država trgovinsko pogodbo z Italijo. Preti nem velika nevarnost, da izsilijo pri teh pogajanjih Italijani od naše vlade uvoz svojih vit; v Jugoslavijo in s tem izničijo naše vinogradništvo. Temu se je z vso močjo upreti. Sklicujte protestne shode po vseh vinorodnih občinah. Pošiljajte proteste proti tej nakani v imenu občin, kmetijskih podružnic, kmetijskih in vinarskih društev, zadrug itd. v roke naših poslanskih klubov v Beogradu bre3 razlike političnih strank. Bodite oprezni, da ne nastane katastrofa. — Vinarski strokovnjak.
= Trgovske pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo so bila — kakor poročajo iz Beograda — pred kratkim končana. Dosežen je sporazum y vseh trgovskih vprašanjih, o transi-tu. carinah, plovbi in železniškem prometu. Politični del teh vprašanj se bo vršil pozneje.
as Živina iz Nemčije» Kakor jx>roča „Politika". je predsednik komisije za prevzemanje živine, katero nam mora izročiti Nemčija v zmislu mirovne pogodbe, polkovnik Rekalič, prispel tedni v Beograd zaradi inštrakfcij v svrho čim hitrejšega transporta živine S transporti se bo pričelo v najkrajšem času. Živina je že zbrana na nekaterih nemških postajah. Razdelila se bo v prvi vrsti v onih krajih, ki so vs^d vojne največ trpeli, to je v topliškem, niškem in podrinskem okrožju.
= Volitve v irgovsko-obrinišfo; zbor■ niče. Po odloku ministra za,trgovine, ia industrijo, dr. Kukovca, bodo v" krat: kem razpisane volitve, za trgovisko-ebrt-niške zbornice. McdTiniurje se priključi zagrebški zbornici in dobi dva, Prekmurje pa ljubljanski zbornici ia dobi tri mandate.
— Odkup Južne želcsrdce. V kratkem se prično nova pogajanja z Južno
Sestava državnega proračuna za liio 1921/22. Pokrajinske vlade so ve- s železnico glede odkupa onih prog, ki činoma že odposlale svoje budžete h-j se nahajajo na ozemlju nase države, nančnemtt ministrstvu. Državni prora- ij Uprava državnih železnic je že dala
čun bo v ministrstvu izdelan in tiskaa j preceniti sedanje stenje f-r j;r iu vozov-dc> koaca aprila, take tki v m-i ju ž<- nega parka.
12.400 do 12.450, češkoslovaške krone 1015 do 1021, ojrrske krone 137.25 do 139.25, leji 1017.50 do 102750. levi 952.50 do 962.50. lire 2745 do 2765, marke 1365 do 1371, rublji 337 do 343.
Avsfr. kronska renta . • * • 98-25 „ majska renta . < • • 09 W Ogrska kronska . . • t • 270— V. avstrijsko vojno pos.	75 50
Turške srečke . . . . > < 41IO— Kreditni zavod za trg. in ind. '*7a— Anglcbanka .*.... 1210-— Bankverein .«•*•<• i229 — Landerbank ...••» 18S0-—. Avstro-Oiirska banka . . • 5400-— Bosanska zemaljska banka . 1410.— Zlvnostenska banka . . - • SRoO-— Državne železnice * . . • 530O-—
Lombarde......t 3MO-—
Alpine-Montan . . . » . 6030-— Praška železna industr. . . 14750-— Ievkam. papirnica .... 7650-— Praga, devize: Beograd 217 do 219, Berlin 123.25 do 124.75, Zurich 1203.50 do 1211.50. Milan 275 do 277, Pariz 48S do 491, London 297 do 299, Dunai 055 do 10.55. Zagreb 53.50 do 54.50, Budimpešta 13 do 14. Valute: jugoslovanske note 208 do 210, dolarji 77 do 78. funti 295 do 297, francoski franki 485 do 488 lire 272 do 274. švicarski franki 1203.50 do 1206.50, bolgarske note 92.25 do 93 25.
Berlin, devize: Milan 217.25 do 217.75, London 233 25 do 233.75, Nevvvork 62.18 do 62.32. Pariz 393.60 do 394 60. Švica 984 do 986. Dunaj 11-98 do 12.02. Pratra 80.90 do SI 10, Budimpešta 11.355 do 11395.
ZSrich. devize: Berlin 10.65, New-vork 6.09. l.onaon 24.13. Pariz 40.40^ Milan 22.35. Prasra 8 30. Budimpešta 1.10, Zaereb 4.10, Bukarešta 895, Varšava 0.75, Dunaj 1.15, žigosane 0.95,; Ji iOiMMKO
PREKO JE BEDA, TAM TREBA POMOČI! - ALI
m .-ČLAN cJUGOSLOVEN-'SICE MATICE»?
Vremensko poročilo.
<8. j»n tS laa 14. ian
» Tčara.'ftr.'a t£?rrwatnre 2 4 normalna -g-4 Vtaronti* tapi.rid: jofco sntženo Tram*
Satire Yihj;» ob 7-38. uaba-3 ob 10"»
fKSNK HECLEFČr	39
friwk gospoda CaStaa.
Roman.
(Prevod iz švedščine. F. J.)
V	Vaši odsotnosti sem si namreč dovolil nekaj, kar bo gotovo škodo Valo Vašemu povratku. Vso ulico sem preko poletja dal v najem.
Žalibog nimam časa, da bi Vam Opisoval podrobnosti. Zato Vam poročam na kratko:
Na najemnini sem prejel petsto Juntov. Teh petsto funtov Vam izpla-čam, povrhu pa še dvesto, ker sem ravnal brez Vašega dovoljenja. Ta denar Vam pošljem brzojavno, če mi tudi Vi poprej brzojavno sporočite, da sprejemate moj predlog in da ostanete na Švedskfln. Če pa nočete, potem bi najbrže morali priti takoj, da uredite ulico, predno se vrne gospod Smedley. Ulica je zelo potrebna.
Pričakujem Vašo brzojavko m ostajam Vaš prijatelj
profesor Pelotard.
PS. Pomirite se, gospod Smedley Vas ne najde, saj Vas bo iskal na Norveškem."
V	dvajsetih minutah je Johnson prečital to pismo desetkrat. Njegova vodenomodra očesea so mžikala začudenja, koščeni prsti pa so držali pismo previdno, kakor da drže zaveso do vseh skrivnosti življenja. Kaj si je Johnson mislil, ko se je zavedel, nas ne zanima več, kar je pa izgovoril, ko je zopet mogel govoriti, tega ne moremo napisati, vsaj po večini ne. Gospod Johnson je Tartuffe, kakor večina njegovih rojakov, in delal se je, kakor da se mu godi bogve-kakšna krivica, v resnici je pa bil v sedmih nebesih samega veselja. 500 in 200 je 700, 400 je prihranil v štirinajstih letih svoje zveste službe, to je skupaj 1100 angleških funtov: Gospod Johnson je eden najbogatejših Smalandovcev, gotovo najbogatejši v Dakemali! Na tihem je blagroval profesorja. Grenil si je
frenufd? samo Šfe t fazmKljanjem, koliko je pa potem moral profesor zaslužiti, in je ročno odposlal brzojavko: .»Profesor Pelotard, poste restan-te, Chief Poste Of.tjce, London. Sprejemam. Johnson."
Johnson ima preti seboj mirno, jasno bodočnost. Ž njo odhaja povesti.
Mesto za njim — poglejmo sedaj v nemški Schwarzwald. Pred majhno gostibiico sedita dva zaprašena gospoda. Pred seboj iinata na mizi jajca, gnjai, sir in pivo. V rokah držita stare številke angleških časopisov in jih požirata skoraj z isto slastjo, kakor južino. Končno so za jedjo odpravljeni tudi časopisi. Pipe se zakade in oba pešca se utrujeno naslonita v svoje sedeže in prekrižata roke za tilnik.
Jeden njiju je rdečeliis. Zaspano gleda pred se v pokrajino in mrmra: „Lepa okolica tu, Cane. Čisto drugače, kakor v Londonu v tej vročini. Kako morejo neki naši rojaki to prenašati, Cane?"
„ča", sikne spremljevalec med dvema dimoma.
Čez nekaj minut vrže svoj pogled na časopise, ki leže pred njim na mizi, in omeni: „Zdi se pa. da se še vendar najdejo v Londonu ljudje, ki jim tudi poleti ugaja. Ali si prečital to anonso, Renyon?"
„Ne. Kaj pa jc?" vpraša Kenyon leno. Potegnil si jo že kapo na oči in bo zdaj zda: zaspal.
„Prokleto dolga anonsa", odgovori prijatelj Cane. „Poleti v Londonu? Zakaj pa ne?" pričenja z debelimi črkami. „London poleti je mesto britanske aristokracije do srede julija. Mesto umetnosti In znanosti je vedno. London je poleti Eldorado provSnoe, ki bi se rada zabavala. London je poleti pravo mesto za Vas, samo če najdete primerno stanovanje. Kakšno stanovanje si pa želite? Biti mora komodno, nahajati se mora centralno, cena mu mora biti niz-
kal Sfotfne sfanovanj Izpolnjuje le pogoje. Če pa ste Vi tisti, ki ga iščemo s to anonso. potem zahtevate gotovo tudi, da je stanovanje hladno, da ima lepo lego. da je brez ropota in dima z velikih prometnih žil, da pa vendar niste preveč oddaljeni od njik. Vse to. komodnost, j nizko ceno in lepo centralno lego naj-| dete v šestih udobno opremljenih zasebnih hišah, ki jih počitniška agen-tura profesorja Pelotarda daje občinstvu na razpolago".
Kenyon je tu prekinil ironično S-tanje svojega prijatelja: „Kako si rekel? Profesor Pelotard?"
„Da, Pelotard".
„Ho, tega pa poznam. Kakšno Je pa že zopet zagodel? Ta jih ima za ušesi! Ali ti nisem pravil prigode raztresencih? No, saj potem ga po-znaš tudi ti. Šest udobnih zasebnih hiš, — ali pravi anonsa še kaj več?"
„Aha, on je to, ...ne, druzega anonsa ne pravi nič."
Kenyon je že zopet začel prijetno dremati, ko ga je naenkrat zbudilo indijansko tuljenje in ropot prevr-njenega stolca. Pogledal je in videl, kako pleše gospod Cane okrog mize in prevrnjenega stolca in tuli ter vihti časopis kakor poblaznel. „Kaj pa ti je?" vpraša Kenyon preplašeno, „ali imaš solnčarico?"
„Solnčarico? Soln... Kenyon, ali si slišal kedaj o tiskovnih pomotah v angleških anonsah?"
„Prav redko, prav redko,.*, toda kaj..."
„Ali je v Londonu Še kakšna druga ulica, ki se kliče Bradford Mansions?"
„Ne, menda ne, ne ne, gotovo ni nobene druge, *,, toda kaj za vraga..."
»Poglej no to anonso! AH je to mogoče? Ali je mogoče? Ali sem znorel? Ali ves, kje stanuje in če-gave hiše daje v najem? Čitaj, čitaj, tak čitaj no, pa boš videl!"
Kenyon je vzel časopis v roke in strmel tja, kamor mu je kazal s prstom njegov majhni kolerični prija-
telj. To ste bffi zadnji "dve vrsžfT nfegčV prijatelj. „NemogW£? KHft
anonse. Id sta vabili: „Obmite se na profesorja Pelotarda, poletni kontor, Bradford Mansions, štev. 5., London, W. Hiše agenture se nahajajo v isti ulici in od 12. do 2. si jih morete ogledati."
Kenyonu je omahnila roka. Gledal je v prijatelja z odprtimi ustmi. „Saj to ni mogoče, saj ni mogoče," je hri-pavo zašepetal.
»Nemogoče, nemogoče?" je tulil
za vraga si pa razlagaš potem anom so? Ali je še več ulic na svetu in 1 Londonu, ki se jim pravi Bradford Mansions? Ali pa misliš, da je te tiskovna pomota ?"
(Dalje prihodnjič.)
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. jelene.
Cesar Viljem
kot svetovna kata se zviia zemlie, ki krvavi pod
(Slika Is »Svetovne vojne", ki Isltala v »Domovini".)
Svetovna vojna" bo izhajala v »Domovini'* celo leto. nOomovina" stane 36 K letno
•t
i
zgubila se ]s
v pondeljek popoldne težka zlata zapeat-
nloa z dvema belima in enim rdečim kamnom. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti visoki nagradi v Nunski nlioi *t. 19, pritličja.	23-2
Rlž, sveče, slno, prazne sode
nudi najceneje 231 30—1 Pp. Sipe, JKpanj.
Obl. kosees. informačni z&vod
a ii
■ ■
■ ■
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 8,
dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- ia inozemstvu. V abonementu ter posamezno, cene zmerne.	10 21
Proda se: Klavir, Šivalni stroj (salonski), omara s predali (starinska), omara za umivanje (marmorplosča in ogledalo), lestenec, kina jedilni service: vaga, plesna obleka, polna nunena svili s Hit., do nožnih členkov, obleka, dolga, zelena svila 9 flit. (soire), obleka, črna svila (za srednje dame), 3 metre modre svile in 9 metrov sukua: vsa prvovrstno. Vse natančneje: Zgornja Šiška 6, C. nadstr., vrata 3. od 10. do 12. in od 2. do 6. tire.	220
Priporočamo domače tvrdke:
Izhaja poljubno. Vsaki objava 4 K.
PuftkarJS:
Kalser F. Selenburgovaul. 6.
[d-P-]
Skladi&ta t
Balkan, d. d., Dunajska c. 83_
Špedicija:
Balkan, d. d., Dunajska c. 88. [d. p.]
Trgovina:
Derenda Fran, konfekcija, manufak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8.
Rogelj Marija, manufaktura, Sv. Petra cesta 38.	i
za novo ustanovljene okraje sprejme tako]
uprava „Jntra", Sodna ulica št. 6.
Nove knjige!
Nove knjige!
SIMON JENKO, Zbrani spisi.
Uredil dr. Joža G Ion ar. Cena K 42—, po pošti K 2-60 ver.
Anatole France, Plngvinski otok.
Roman. BroS. K 42 —, Te*. K 52'—, po pošti K 2-40 več.
Cika Jova-Gradnlk, Kalamandarija.
Penili n otroke. Ves. K 16-—, po pošti K 1-40 več. :'09 2
Horočila na Tiskovno zadrugo v Ljubljeni, Sodna ulico & 6.
1-221
Usnlarnka
Panajot 3. Oeija i dpugovi
Beograd, Balkanska ulica 2
potrebuje	227 2—2
Obvestilo.
Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi, ^uristovskl čevlji domačega iz-polka,	522 12
Ank in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. t.
Iščem
184 3-3
!o/()
ms'
trgovsko naobr.iženega. s 100.00G do ioO.OOO kron razpoložljivega denarja za specialno trgovino. Lokali in drugo preskrbljeno. — Naslov pove oprava «Jutra» pod „Speolal".
Zahtevajte
v
kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih
„JUTRO"
n is m s\
v
BI 1# m
BI \B
novož Albin Ogris novoi
Borba za jugoslovansko državo.
Cena 32 Ky po pošti K 1*80 več.
Kdor se boče poučiti, kako so agi tirali naši izseljenci med svetovno vojno v Parizu, Londonu, Rimu, Washingtonu in dr. za Jugoslavijo in kakšne težkoče so morali premagati, naj čita Ogrisovo knjigo. Spis nndi popolnoma nova, dosedaj pri nas neznana dejstva.
Enjlgo naročajte pri	207 2
Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
BI IB
m n
u ■
B\ \B
i ftUDOLF PEVEC
trgovec v Mozirju
neznan;*: - ' i som otvorll svojo podrnžnloo v Beškl v Gromu v bližini Beograda ln Novega sada ter bom mogel najkulantneje ter po najnižji dnevni ceni postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, s karloviklm ln banatskim vinom. Naročila naj se pošiljajo naravnost na tvrdko Bndolf Peveo v Beškl v Sremn. — Brzojavi: Peveo, Belka -Srem.
Naknpoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventualne informacije.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
i
686 26-10
Rudolf Pevec.
Obl. konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa. Kolodvorska ulica št. 39.	iVo -oZ_u
Dobro ohranjene, skoraj nove
predale za moko
(50 ln 100 kg) in za olje s pločevinastim stojalom prodi po nizki ce«j)
202 A. Sušnik M
■
železnlna, Ljubljana.
CEVU
103 52-39
na debelo in na drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi naj finejši vseh vrst po najnižjih dnevnih oenah. se dobijo pri znani tvrdki
ALEKSANDER OBLAT,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
Tudi so pošilja po pevzatju po tssn kraljestvo
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. ▼ Ljubljani,