25. januarja 1964 Požerik IX. o imp ada V sredo bodo v Innsbrucku na Tirolskem slovesno odprli devete zimske olimpijske igre. Z zadnjih tekmovanj pred tem športnim spektaklom nam je naš reprezentant Peter Lakota napisal naslednji prispevek. Po ponesrečenih tekmah v Wengnu, ki so mnogo hude krvi povzročile pri Francozih (diskvalificirali so Perillata, ki bi sicer zmagal v slalomu in kombinaciji), so Italijani na hitro pripravili tekmovanje 3-Tre v Madonni di Campiglio. Tam je bilo snega okrog 30 cm, zato so prireditelji sporočili, da progo za slalom le težko pripravijo. Ker niso želeli, da bi se ponovil Wengen, kjer se je uvrstila le četrtina tekmovavcev, so predlagali, naj tekmovanje obsega le dva smuka na isti progi. Proti tej odločitvi so bili le severnjaki; seveda zato, ker imajo dobre slalomiste. Progo so dobro pripravili in ker je bilo tudi lepo vreme, je bilo smuk užitek peljati. Prvi dan je presenetljivo zmagal Willy Bog-ner iz Zahodne Nemčije, ki lani zaradi poškodb ni nastopal. Nekoč prej je zmagal že v wengenskem smuku, na olimpiadi v Sqaw Walleyu pa je imel v prvem teku slaloma najboljši čas. Drugo in tretje mesto sta si razdelila Avstrijec Schranz in Švicar Minsch. Njun čas se je ujemal tudi v stotinkah sekunde! Favorit Zimmermann je bil šele 25. Po nastopu je povedal, da ni bil razpoložen, da je slabo namazal in da je imel premehke smuči. Naslednji dan mu je smuči posodil Nemec Bartels — in bil je drugi. Zanimivo je, da se je predenj uvrstil prav Bartels, Schranz pa je bil spet tretji. Odličen vmesni čas je imel tudi Bogner, vendar je 30 metrov pred ciljem padel, tako da se je v cilj priko-talil. Seveda je izgubil _dragocene sekunde in na prvo mesto v kombinaciji (čas obeh smukov) ni mogel več računati. Prvo mesto je tako pripadlo Schranzu. Po tej tekmi so vsi tekmovavci, ki bodo nastopili na olimpijskih igrah, odpotovali domov in bodo verjetno te dni izkoristili za trening. Tudi mi smo pripravili kovčke, dali smuči v dolge vreče in se vsedli v nezakurjen vlak, ki nas je prek Innsbrucka pripeljal domov. Trenirali smo na Črnem vrhu nad Jesenicami in v Kranjski gori, v četrtek pa spet odpotovali, tako da se bomo lahko udeležili treninga na smuk progi s Patscherkofla. — Iz Innsbrucka se bom še kaj oglasil. PETER LAKOTA V rubriki »NN« je Ljubljanski dnevnik pred dnevi objavil »novo« ime za vasico Poženik pri Cerkljah, ki ji domačini pravijo Poženk. Zapisali so Poženg, v Požengu, kar je napačno. Pisec bi zamudil le malo časa, če bi pogledal v Imenik naselij in našel tam pravilno ime! Festivali so se pričeli Zagreb 64 Iz sobote na nedeljo se je končal 10. festival zabavne glasbe v Zagrebu. Za najboljšo popevko je bila proglašena popevka Pere Gotovca »Balada«. Med orkestralnimi skladbami prve nagrade niso podelili, zato pa so bile podeljene tri druge. Med muzi kali sta zraagala »Jaz in moj drugi jaz« in »Plava limuzina«. Vsebina vseh del je bila — baladna, pevci — med zelo znanimi tudi nekaj novih imen. Neki novinar je izjavil, da letos prvič ni bilo nič italijanskega ali od kot drugod. = •11=111=111 = 111 — 111 = 111 = 111 = 111 = 111 »A bo spet kakšen davek?« V MRZLIH ZIMSKIH DNEH JE KLANJE PRAŠIČEV KMEČKI DOMAČI PRAZNIK. ŠTEVILNE ZANIMIVE NAVADE IN ŠEGE SO VEZANE NA TA DOGODEK. FOTO: TRILER -||| = III = IIITTIII —i" — mi: Ondan, ko je nekaj sto mladih tekmovalo v smučanju in sankanju na sedmi tradicionalni prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice« so mi znanci v Železnikih dejali, ko sem jih pobaral po posebnostih v Dražgošah, naj se ne pozabim oglasiti »Pri Tinetu«. »Možakar jih ima blizu devetdeset in še danes pridno sodari« — so še pristavili. Sedeminosemdesetletnega Matevža Lotriča smo zalotili pri popoldanskem branju časnikov. Cel kup jih je imel okrog sebe na peči. Prenehal je z branjem, in nas skozi malce privzdignjene naočnike začudeno pogledal. Videti je bilo, da se je težko ločil od branja. »Slabo sliši« — je pojasnila njegova 11 let mlašja sestra, ki mu gospodinji ter mu povedala namen našega obiska. e Slišali smo, da še vedno sodarite? — »Da, da, še vedno. To je bilo v rodu. Kolikor vem, so se že trije rodovi ukvarjali s tem. Žal, da se ne bo mogla ohraniti tradicija, nimam naslednika ... « • Pa ste edini, ki se s tem ukvarjate v Dražgošah? — »Edini, edini. Sta dva mlajša izučena so-darja, vendar sta opustila.« # Kaj pa ste vse izdelovali? — »Škafe, pinje in deže. V zadnjem času samo še škafe in kdaj pa kdaj še kakšno pinjo.« £ Koliko pa ste jih naredili na dan? — »Pred desetimi, pa tudi še pred osmimi leti, sem izdelal tri na dan, danes pa naredim komaj enega.« % In koliko zaslužite? — »Kaj pa sprašujete, a bo spet kakšen davek? — se je čudil poklicni zvedavosti. Ne, oča, v časnik bomo napisali... — »A, tako« — se je zamislil in z nekakšno nezaupljivostjo nadaljeval — »Za navadno pinjo, tako z batom, sem včasih dobil poldrugo kilo putra, zdaj pa enajst-sto dinarjev.« Tako se je končal razgovor z najstarejšim in menda tudi še edinim sodarjem ne samo v Dražgošah, temveč tudi v Selški dolini, zakaj še danes prihajajo k njemu ljudje od blizu in daleč. Celo iz Žirov. , STANE ŠKRABAŠ. . -- Maratonski razgovori v Ženevi se nadaljujejo Razorožitev z dobriiti zgledom VREMENOSLOVCI pravijo, da se led pozimi razbija. Tega pregovora so se najbrž držali tudi strokovnjaki za razorožitev, ko so sredi letošnje zime obnovili v Ženevi razgovore o razorožitvi. Razen Francozov, ki so sicer na zahodne priprave poslali svojega opazovavca, je. miza v ženevski razorožit-veni dvorani polnoštevilno zasedena. pogodbe med Atlantskim in Varšavskim paktom, prepoved razširjanja atomskega orožja na druge države in vzpostavitev brezatomskih področij SAMORAZOROŽITEV V času, ko ženevski razgovori niso pripeljali do večjih sporazumov, so politiki začeli razglašati, »politiko dobrega vzgleda.« Vodilni svetovni sili in druge države naj bi s skrajševanjem proračunskih izdatkov za oborožitev dale dober vzgled. Sovjeti so letošnje izdatke za oborožitev skrajšali za 660 milijonov dolarjev, pa tudi američani so se jim pridružili. Prvi lep vzgled je dala Sovjetska zveza v januarju 1960 leta, ko sp. svojo vojsko zmanjšali za 1,2 milijona mož, vojaški proračun pa za 1,78 milijard dolarjev. Z enakimi ukrepi so odgovorili tudi na zahodu. Tako imamo sedaj na svetu vzpodbudno sliko zmanjševanja vojsk in vojaških izdatkov. Sovjetska zveza, ki je imela leta 1955 pod orožjem 4,7 milijonov mož ima sedaj v vojski 3,3 milijone mož, ZDA, ki so imele leia 1955 3,2 milijonsko armado so zdržale pod orožjem še 2,7 milijonov mož. Kitajske oborožene sile so ostale na isti ravni 2,4 milijone mož. Velika Britanija in Francija sta prav tako občutno zmanšali svoje oborožene sile. Svojo voisko sta v tem času povečale samo obe Nemčiji. Tudi med vzhodnimi državami so vojsko zmanjšali. TEŽKA VRATA Težka vrata v ženevski razoroži t veni dvorani so se po petmesečnem odmoru v torek zopet odprla. Tečaji vrat se v prvih dneh odpirajo z lahkoto. Ko se je v torek na prvi seji spustilo sedemnajst razorožitvenih mož na svoje sedeže, francoski stol je namreč še vedno prazen, ker je de Gaulle že pred sklicanjem ženevske razorožitve-ne konference zavrnil predlog, da bi na njej sodeloval, ker ne mara graditi »gradov v oblakih,« so se nekateri spomnili besed, ki jih je pred skoraj enim letom v tej isti dvorani spregovoril ameriški zastopnik v razorožitvenem odboru William C. Foster: »Mi bi napravili svetu veliko dobrega, če bi namesto orožij izdelovali pogodbe in sporazume za zgodovinarje.« se je v teh dneh veselilo v Veliko vladnih odposlancev ženevsko Tazorožitveno dvo-kovanji. Uvodni del je bil rano z boljšimi upi in priča-pod vtisom ukrepov, ki so jih velesile napravile, da bi ženevski razorožitveni pogovor stekel bolj gladko in spro ščeno. ŽENEVSKA ZGODOVINA Ženevska razorožitvena kon ferenca se je začela 15. marca 1962. leta. Na njo je bilo povabljenih osemnajst držav: štiri države Atlantske skupnosti ZDA, Velika Britanija, Kanada in Italija, pet držav Varšavske pogodbe Sovjetska zveza, Poljska, čehoslovaška, Romunija in Bolgarija m skupina nevezanih držav Etiopija, Burma, Brazilija, Indija, Mehika, Nigerija, švedska in ZAR. Francija do sedaj svojega odposlanca ni poslala v palačo Združenih narodov v Ženevo. V zadnjih dveh letih, zlasti pa na prej- šnjih konferencah, ki so bile sklicane o razorožitvi, so pretresali vrsto predlogov. Pomemben mejnik v razorožitvenih prizadevanjih je postal sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov, ki so ga lansko leto poleti podpisali v Moskvi. K temu sporazumu bodo sedaj pristopile 104 države. Sporazum sta zavrnili samo Francija in Kitajska. Moskovski sporazum je olajšal delo in sprožil nove predloge: zmanjšanje oboroženih sil, zmanjšanje vojaških izdatkov, podpis nenapadalne Njegovo življenje je bilo zaman SOVJETSKI poslanik v ZR Nemčiji je dejal prijateljem: »Na mojem nagrobniku bo pisalo: ,Tukaj počiva sovjetski* poslanik Andrej Smirnov. Življenje je posvetil sovjetsko-nemškemu prijateljstvu — toda njegovo življenje je bilo zaman'« Macmillan se vozi z vlakom HAROLD Maurice Macmillan, star 69 let, nekdanji predsednik Velike Britanije, ki je odstopil po aferi Pro-fumo, se je peljal z vlakom v 18 km oddaljeno volilno okrožje Bromlev. Za vozni listek je uporabil zlato plaketo, ki mu dovoljuje vožnjo zastonj. Macmillan vodi sedaj družinsko knjigarno. • »Ljudstvu moramo dati dober zgled« DRŽAVNI poglavar iužnoazijske kraljevine Kambodže princ Norodom Sihanouk je povabil člane diplomatskega zbora na delovno akcijo. Gostom je razdelil krampe in lopate in pridružili so se domačinom. V odmoru je Sihanouk ponudil diplomatom sekt in obložene kruhke. Ko so se diplomati pritoževali, je princ dejal: »Ljudstvu moramo dati dober zgled!« Sorayi.no mnenje o znanih filmskih igravcih SORAYA je v knjigi »Moja zgodovina« izjavila: »Cary Grant (s katerim je pogostokrat jahala) je osamljen filozof« O Franku Sinatri pa meni: »Frank je nenavadno močna osebnost. Vedno mu uspe očarati svojo okolico, posebno ženske. Vsa moč je v njegovem prodornem pogledu.« SENZACIONALNO ODKRITJE XX. STOLETJA V nekem časopisu je bila objavljena vest o senzacionalnem odkritju XX. stoletja. V okolici Neaplja sta dva arheologa — amaterja odkrila podzemlje grške mitologije: Had, reko Stiks, preročišče smrti, kjer na j bi se po grški mitologiji srečavali mrtvi. Eden izmed njiju pripoveduje, da je vse tako, kakor opisuje rimski pesnik Vergil v pesnitvi Eneida m Homer v Odiseju. Odkrila sta prav vse. Mitologija ju je zavedla tako daleč, da sta našla kamnite niše, kjer so bili celo sledovi olja. Vendar Vergil o oljnih svetilkah nI še vedel ničesar. Vse pa se je končalo tako, da sta v votHni zaslišala celo rohnenje psa Cerberusa. Vendar sta kasneje ugotovila, da je bilo bobnenje le odmev vlaka, Id je vozil ckozi nekaj sto metrov oddaljen predor. I »Sam sebe sem obsodil na 1 tri leta prisilnega dela.* I R. Menzis, avstral- ski predsednik po ponovni izvolitvi I »Družbeni položaj se da-| nes meri z neobičajnimi I merili: konjskimi silami.* H. Kneff, nemška filmska igravka p »Starih žensk na splošno I ni; so samo ženske, ki to 1 dlje mlajše kot druge.* W. Afbach-Retti, j avstrijski igravec I »Ne vem, zakaj so ljudje I tako radovedni, kaj bodo I dobili za darilo. Že deset I let dobivam od žene krava- | to, cigare in steklenico ko- | njaka; tašča pa mi bo letos I prav gotovo kupila že enaj- t sti par nogavic* A. Kristiansen, angleški novinar I »Vsak moški potrebuje I ženo, ker ne more biti z* I vse težave kriva vlada.* V. de Sica, italijanski filmski režiser I »Kdor prosi, dobi poleg I miloščine vedno prezir.* H. Otax, nigerijski založnik I »Prava ljubezen traja to- | liko časa, dokler je denar- | niča moškega tako debela I kot pas ženske.* D. Bucati, italijanski književnik Letališče na Brnikih nam odpira okno v svet prav pred nosom. Ima lepo lego s prekrasnim razgledom na Karavanke, tako da mu pripisujejo posebno privlačnost tudi za domače turiste, ki se bodo naužili naravnih lepot in čudes moderne tehnike. Prav slednje ima na letališčih posebno moč in o njej se med laiki ustvarjajo najrazličnejše predstave. Ni še dolgo tega, ko sem, »ilegalno« sicer, poslušal ostro debato med dvema kmečkima sinovoma. Prvi je skušal prepričati svojega kolego, da je poklic letavca ali letališčnega uslužbenca eden najlažjih, kar si jih sploh moremo predstavljati, kajti po njegovem mnenju uslužbenec letališča le sedi, spi in vleče plačo, namesto njega pa delajo elektronski možgani. Za edinega, res delovnega človeka je smatral snaživko. Njegov sobesednik pa je bil prav nasprotnega mnenja. Pravil je: »Kaj boš ti meni tvezil! Kje pa pri nas zmoremo kaj takega! Elektronski možgani in tehnika sploh! Ali si res tako neumen, da verjameš čenčam, še radijskih sprejemno-oddajnih postaj nimajo, bodo pa imeli kaj takega. Na lastne oči sem videl, kako mahajo z zastavicami in na svoja ušesa slišal, kako kričijo.« No, morda sta fanta še dolgo razpravljala, če sta bila hude krvi, sta se lahko tudi stepla in na tak način uveljavila svoja stališča. Vendar, naj si bo kakor koli že, oba sta se motila in verjetno se moti o letališču in njegovih objektih ter napra- APARATI IN LJUDJE Zapis z aerodroma Ljubljana vah še marsikdo, marsikdo pa si o leta-liščnih napravah in ljudeh, ki jih upravljajo, ne more ustvariti predstave. V tem zapisu bomo skušali pomagati prav tem. »Skrivnost« kontrolnega stolpa Bil je lep zimski, toda pasje mrzel dan, ko smo prišli na letališče Ljubljana v Brnikih z namenom, da zvemo kaj več o napravah, ki omogočajo varno letenje, in o ljudeh, ki t njimi upravljajo. Ker smo predpostavljali, da bomo vse zvedeli v kontrolnem stolpu, smo vso pozornost posvetili temu šestnadstropnemu orjaku s popolnoma zasteklenim zadnjim nadstropjem. Kmalu smo se znašli prav na vrhu in zazdelo se nam je, da smo prišli v čisto nov in tuj svet, katerega glasba je ropot teleprinterja in signali, ki prihajajo iz zvočnika na radijskem sprejemniku. Možje ob aparaturah so bili tako zavzeti s svojim delom, da nas niti opazili niso, kajti prav tedaj se je s piste odlepilo potniško letalo DC-3, ki leti na redni liniji Ljubljana — Beograd. Radiotelegrafist v stolpu je vzdrževal zvezo z letalom in z letališčem v Zagrebu, ki je z ljubljanskim povezano s teleprinterjem. Kontrolirali so položaj letala vse dotlej, dokler ga ni prevzelo letališče v Zagrebu. Šele sedaj smo prišli na račun. Zanimalo nas je vse, kajti vse nam je bilo novo, med drugim tudi to, kam spadajo možje, ki delajo v zadnjem nadstropju kontrolnega stolpa. Tovariš Kajfež nam je vso stvar takole razložil: »Poleg uslužbencev aerodromskega podjetja Radar je pri sodobnem letalstvu nepogrešljiv Ljubljana in uslužbencev Adria-avio prometa moramo biti tu tudi kontrolorji uprave za civilno letalstvo. Naša dolžnost je, da skrbimo za varno letenje.« Na kakšen način pa to varnost zagotovite? »Predvsem s stalno povezanostjo med letalom in nami in s samo tehnično opremo letališča. Mislim pa, da ne gre nikjer drugje, kot prav v letalskem prometu, za tako popolno koordinacijo med tehniko in možgani.« Kako pa je na letališču organizirana meteorološka služba? »Ta poleg samega opazovanja vrši tudi si-noptično službo, ki je za letenje še posebnega pomena. Obsega predvsem risanje vremenskih kart, ki pilotom na daljših poletih znatno olajšajo pot, saj so na njih vrisani vremenski pojavi določenega področja. Tudi meteorološki bilteni so letavcem v veliko pomoč. Ti so sestavljeni v obliki obrazca, v katerega meteorologi vpišejo pojave, na katere so med poletom naleteli.« Še beseda o svetilnikih, ki kažejo letavcem pot Ta pa je bosa,« boste dejali. »Svetilniki in letala ne grede skupaj. Svetilniki in ladje, to razumemo. Kombinacija med letalom in svetilnikom pa je prav gotovo novinarska raca.« Pa ste kljub vsemu prav prebrali. Ne gre namreč za svetilnike, ki so nam v otroških letih razburjali domišljijo, za svetilnike, ob katere z vso srditostjo udarjajo besneči valovi morja, pač pa za naprave, ki na zunaj niso svetilnikom prav nič podobne, njihova funkcija pa je s funkcijo pomorskih svetilnikov identična. Letavci jih imenujejo radiofari. Le-ti namesto svetlobnih znakov oddajajo radijske signale, ki jih pilot v letalu lovi z instrumentom — radiokompasom. Tako so nam svetilnike te vrste pojasnili strokovnjaki v stolpu. V sklop letališča v Brniku spadajo radiofari, nameščeni v Dolskem, Mengšu in Tenetišah. Namen teh naprav, je olajšanje navigacije. Ste že slišali za goniometer in ILS naprave Zelo verjetno velika večina o njih nima niti najmanjšega pojma. Tudi za nas so bili ti strokovni izrazi prava kitajščina, za tiste pa. ki delajo v kontrolnih stolpih letališč po vsem svetu, zato tudi letališča v Brniku, pa sta nepogrešljiva instrumenta, ki letavcu v težavnih vremenskih razmerah mnogokrat olajša- ta določanje smeri leta in pristajanje. Po go-niometru piiotu sporočajo, za koliko je njegovo letalo odklonjeno od pravilne smeri. ILS naprave pa so pomembne pri pristajanju prt slabi vidljivosti in ponoči. Signali, ki jih oddaja ta napiava, na odgovarjajočem instrumentu v letalu nakazujejo pravilno smer pristajanja. Ko smo takole poslušali in odkrivali nova področja, smo komaj opazili, da je osebje v stolpu postalo nemirno. Prosili so nas, naj jim oprostimo, zakaj pričakovali so letalo iz Beograda. Radiotelegrafist Božo je že sedel pri teleprinterju in potrjeval sprejem depeše iz Zagreba, nato pa se je povezal z letalom in mu sporočil nekaj najnujnejših podatkov. Radar Postopek je nekajkrat ponovil in to vse dotlej, dokler ga nista nadomestila kolega pri ekranih radarja. Svetleči trak, ki se j« vrtel okrog osi v sredini ekrana, jima je neprestano dajal smer letala, njegovo oddaljenost in višino. Te podatke sta neprestano sporočala pilotu, ta pa jima je odgovarjal s podatki, ki jih je razbiral na svoji instrumentni plošči, popravljal razlike, pri vsem tem pa upošteval ša navodila kontrolorjev. »Kurs 305, oddaljenost 4000 m, visina 1435 feetov« se je glasilo eno zadnjih sporočil tik pred pristankom. DC-3 je varno in gladko pristal. Radar je naprava, ki je postala nepogrešljiv instrument, predvsem v nočnem letenju. Vsi omenjeni instrumenti pa so pri nočnem letenju skoraj brez pomena, če aerodrom ne bi bil opremljen s svetlobnimi telesi ki obrobljajo pristajalno stezo. Z njimi si ietavec pomaga, ko ga z radarjem privedejo do letališča. Začetek piste označujejo rdeče, stezo samo rumene, steze za manevriranje pa modre svetilke. Vsem, z ozirom na oddaljenost letala, spreminjajo svetlobno jakost. S tem je bil naš, uradni pogovor končan. To, kar smo zvedeli, sicer ni veliko; je le nekaj, kar lahko primerjamo z mrtvimi številkami. Tisto drugo in pomembnejše^ je človek, ki z napravami ravna. Sem spadajo vsi. tudi tisti, ki upravljajo z motornimi plugi, traktorji, mehaniki, ki ob vsakem času in neprekinjeno skrbe za letala in meteorologi in kontrolorji in še mnogi drugi, katerih požrtvovalnega dela sploh ne poznamo. Tone Polenec t ZANIMIVOST Zračna zavesa ščiti vodo Težave pri vzletu z mesta Na ogromen dimnik mora splezati dimnikar 100 metrov visoko. Od spodaj je videti dimnik kot mišja past. Vendar pa plezanje po tem dimniku ni nevarno, ker dimnikarja varujejo posebni loki Kaj pričakujemo od prihodnosti? Znani sovjetski časopis se je pri najslavnejših sovjetskih znanstvenikih pozanimal kaj človeštvo lahko pričakuje od prihodnjih izsledkov znanosti in tehnike. Odgovorom je dodal še tabelo fizika Arthurja Clarka iz knjige »Raziskovanje meje mogočega«. V tablici slavni znanstvenik poskuša odrediti smer znanstvenega napredka in zaznamovati roke uresničitve teh ali onih predvidenih dosežkov. Mnoge prognoze že prehajajo meje iz znanosti v okvire domišljije. Zaradi tega je tabela A. Clarka v mnogih stvareh sporna. Vendar gre v njej predvsem za določanje oblik tistih stvaritev in vrhunskih dosežkov, ki jih nakazujejo dosežki sodobne znanosti. Tako znanstvenik meni, da v letih med 1970 in 2100 na področju prometnih sredstev lahko pričakujemo naslednje: izkrcanje na Mesecu, osvajanje planetov, potovanje v središče Zemlje, ravnanje s silo težnosti, hitrost blizu hitrosti svetlobe, medzvezdni polet in srečanje z drugimi civilizacijami. Sredstva informacije naj bi v tem času izpopolnili stroji — prevajavci, umetni razum, medplanetarna izmenjava knjig, prenos naših Sest čutil s pomočjo radija, pametni roboti — mehanični delavci, kontakti z izvenze-meljsko 'civilizacijo, prebujanje nasledstvenega spomina, stroji ža učenje, stroji — bolj pametni kot ljudje, svetovni možgani. Industrija sme v tem času pričakovati shranjevanje električne energije v skladiščih, prenos energije brez kablov, rudnike v vesolju, industrijo spreminjanja elementov, prilagajanje planeta za življenje ljudi, upravljanje z vremenom, univerzalne stroje, ki proizvajajo vsako stvar in možnost upravljanja funkcioniranja posameznih zvezd. Na področju kemije in biologije je znanstvenik napovedal naslednje fantastične uspehe: razumevanje delfino-vega govora, upravljanje nasledstva, zaustavljanje življenja s pomočjo spanja, umetno življenje in nesmrtnost. Vprašanje borbe proti one-čaščevanju vodnih magistral že od nekdaj zanima ho-landske inženirje. Morska voda, ki doteka skozi jezove, na obalah kanalov odlaga sol in pitna voda se počasi kvari. Pred kratkim so predlagali novo rršitev tega problema. Na enem izmed glavnih jezov so namestili plastično cev. Ko se vrata zapornic dvignejo, skozi številne odprtine na cevi s pomočjo kompresorja dovajajo zrak — okoli 40 kubičnih metrov v minuti. Ta zraiva zavesa pregradi Pot slani vodi. Tako rešitev so za pristanišče zahtevale tudi rotter-damske pristaniške oblasti. Stalna zračna zavesa bo preprečila prodiranje peska in blata iz reke Masse v to pristanišče. Do sedaj so za čiščenje luke uporabljali bager je. Zdravilo proti leukemiji Franc, ministrstvo zdravja je končno pristalo na to, da v laboratorijih v Parizu uradno preišče serum, za katerega lznajditelji trdijo, da zdravi levkemijo. Do te odločitve so prišli, ko je več staršev dovolilo zdravljenje za levkemijo obolelih otrok z omenjenim serumom in je bilo zdravljenje dokaj uspešno. Če je ta serum zares uspešen, bi to pomenilo enega izmed najbolj vrhunskih dosežkov medicine. Cvetje na steklenih vlaknih Znani so primeri, ko so posamezne kulture zelo uspešno zrasle na pesku, na mivki ali pa kar v vodi. Take stvari niso več novost. Nove iznajdbe pa ne poznajo meja. Igarasi Goro iz japonskega znanstveno-raziskovalnega instituta za gojenje cvetja in drugih rastlin v Tokiu uspešno goji cvetje in zelenjavo na steklenih vlaknih. Kitajsko zelje, špinača, razne rastline in stročnice, ki jih goji Igarasi, se hitreje razvijajo in bolj uspevajo kot ▼ navadni zemlji. Stekleno vlakno dobro vpija vodo in umetna gnojila, ki so v vodi raztopljena. Popolnoma je sterilno in zato se v njem ne razvijajo bakterije in fermenti. Zaradi tega seme, ki je posejano na taki podlogi, ne gnije Rastline, ki so posejane na steklenem vlaknu, je zelo lahko presaditi. Dovolj je iz- Domač vrt s cvetjem, posekati del vlakna okoli ko- sejanim na steklenem vlak-renine. Za rastline, ki ne nu, bo izgledal zelo lepo. marajo vlage, je bolje upo- Zelene rastline bodo izgle-rabiti debelejše vlakno. dale kot da rastejo na snegu. Ahris Stakvart C j« poMbno vozilo, M ga lafcko uporablja-hao za dela imi vsakem ttrcoii _ ■... Francosko eksperimentalno letalo, ki lahko vzleti z mesta, je pred kratkim doživelo katastrofo. Strmoglavilo je z okoli 100 metrov višine. Pri nesreči je bil pilot ubit. Vzlet z mesta je, kot je videti, še vedno velik problem. Tudi Angleži do sedaj niso imeli sreče s takimi poskusi. Njihovo letalo z vertikalnim vzletenjem je prav tako doživelo katastrofo pri poskusih. Elektronski advokat Da bi poenostavili dolga in dolgočasna zasliševanja prič pri proučevanju pravnih primerov, je neki nevvvorški advokat ustanovil posebno organizacijo, ki jo sestavlja petdeset advokatov. Ti so izbrali in klasificirali milijon sodb. ki so jih izrekla nevvvorška sodišča. Po treh letih so podali rezultate svojega dela ekspertom v elektroniki, ki so vse rezultate spremenili v program, ki so ga prilagodili posebnemu predpisu. Elektronski možgani zmorejo razvozlati 120 tisoč primerov v minuti in posredovati odločitve, ki jih je mogoče uporabiti v vsakem posameznem primeru. Za 20 dolarjev tako lahko vsak ne\vyorški advokat v nekaj minutah reši svoje probleme. Sovjeti na južnem tečaju Na obalah Antarktike sta se zaustavili dve sovjetski ladji, ki sta pripe!ja;i na šesti kontinent udeie/ence nove znanstvene ekspedicije. Skupaj s sovjetskimi znanstveniki so dospeli tudi znanstveniki iz Cehoslovaške, Madžarske in Velike- Britanije. Delali bodo v sovjetskih antarktičnih postajah. Dei ekspedicije je dospel z letalom, ki je ob tej priložnosti opravilo 50 tisoč kilometrov dolg transkontinentalni polet. Učinkovit rešilni pas Po letu in pol raziskav v Britanskem institutu za standarde so izdelali rešilni pas, ki v petih sekundah onesve-ščenega človeka v vodi obrne na hrbet. Privzdiguje mu glavo in preprečuje, da bi voda prišla v usta ter usmerja telo nazaj. Preživelega tako usmeri v smer valov, da na njih plava. Tako njegovo gibanje nikoli ne .prihaja v nasprotje z valovi in voda mu ne doteka v usta. Vse to so. dosegli z razpo-delitvijo teže na. 'površini vod*, ki mora . znestir. najmanj 13,6., kilograma. Pas je mogoče . namestiti v, 30 sekundah. • .«:....•.«. DOM # M VUNA m MODA m DOM # DRUŽINA # MODA 4 DOM # DftUŽINA • MODA # DOM # DKU2INA « MOD/% Moda 1964 Sodobna oprema Paviljon sodobne opreme je zelo privlačen in presenetljiv, to pa prav zato, ker je bila domača ustvarjalnost na tem področju doslej kaj revna. Spominjam se jesenskega beograjskega sejma in razstavnega prostora s sodobnim pohištvom, vendar to sploh ni bilo sodobno pohištvo, kakršnega si želimo; bilo je pravo nasprotje pohištva in opreme v Ljubljani. Lani ustanovljeni studio za stanovanje in opremo v Ljubljani je že letos pokazal precejšen uspeh pri delu. Uspelo mu je prikazati »rezultate razvojnega dela za dvig kvalitete in racionalnejšo- sestavo sortimentov naše opreme — predvsem stanovanjskega tekstila in pohištva — v barvnem in oblikovnem pogledu.« V posameznih oddelkih (dekliška soba, fantova soba, spalnica staršev, dnevna soba, kuhinja, umivalnica itd.) prikazujejo primere sodobnega opremljanja stanovanj, ki niso le funkcionalna, ampak tudi barvno lepo urejena. Ob gledanju okusno opremljenih dnevnih in toaletnih prostorov se lahko marsičesa naučimo. Verjetno bomo kmalu lahko kupili tudi kosovno pohištvo, kar je vsekakor zelo razveseljivo. Tako bomo lahko po potrebi in denarni možnosti dopolnjevali stanovanje. Razstavni prostori tekstila in konfekcije Vinko Hafner je v svojem pozdravnem govoru ob otvoritvi poudaril velik napredek v industriji tkanin, obutve in obleke, ki nas mora opogumljati k še večjim uspehom. Saj je izvozni iztržek še vedno na tem področju za 100% manjši kot si ga pridobe proizvajavci tujih razvitih držav. Proizvajavci konfekcije strmijo za tem, da bi bili modeli solidno izdelani in da vsaj nekaterim podelijo modne muhe. Nekateri so se že izboljšali tako v modnem kot tudi v kvalitetnem vidiku. Večji del razstavljavcev se je potrudilo, da so svoj izložbeni prostor skladno uredili, da so si posamezni predmeti sledili v harmoničnem barvnem krogu. Škoda, tudi neljube izjeme so tu. Med njimi ima Tekstil Ljubljana, ki razstavlja na tako .vidnem mestu, prav rtonesre-čeno postavljene svoje izdelke. Prav tako naj JugotekstU. Split bučno pozdravlja z_ iai- Letošnji sejem mode, modnih oblačil, tkanin, obutve in sodobne opreme na GR v Ljubljani nas ponovno prepričuje, da ideja, rojena pred devetimi leti, ni bila slaba. Takrat je marsikdo med nami dejal: to bo nepotrebno trošenje denarja! Sodobna oprema, revija konfekcijskih oblačil in tudi sama večerna modna revija, kjer lahko vidimo in občudujemo snovanja naših modnih ustvarjav-cev, vse to nas je res presenetilo. Ideje vzorcev in modelov, čeprav pod vplivom italijanskih in francoskih modnih voditeljev, vendar tudi originalno obarvani, so prijetne. Če še povemo, da so podelili kar 90 zlatih medalj, kar prav gotovo govori v prid naši domači industriji, potem res ne bomo več dvomili o pomembnosti sejma. njaško kričavostjo, ki ostrega opazovavca ravno ne navduši. industrije iz Ljubljane, ki razstavlja izdelke svojih članov. Modni reviji Vemo, da sta letos kar dve reviji in sicer konfekcijska in modna revija oblačil narejenih iz blaga, ki ga izdelujejo naše tovarne. Zanimiva je primerjava kaj bo nudila konfekcija in kaj se da ustvariti po lastni zamisli modnega kreatorja. Konfekcijska revija Znano je, da konfekcija ne diktira mode, pač pa prebira tišjo praktično in modno, kar je splošno oprijemljivo. Moramo priznati, da so bili modeli na konfekcijski reviji v povprečju solidni, nekateri celo osupljivo čedni. Spomnimo se samo vezane ženske obleke ali gosto pletenega Angora prikaže marsikaj lepega, Almira in Rašica sta solidni. Med vidnejšimi razstavljavci Gorenjske bi predvsem pozdravili res zelo lepe izdelke blejske tovarne čipk in vezenin ter rokavic. Lepi in modni so. Modeli Kroja škof j a Loka so zmerni in dejstvo, da izdelujejo posamezne modele le "v manjših količinah, je prav pohvalno. Svoje proizvode razstavlja tudi Gorenjska oblačilnica. Mislim, da bi nas tovarna klobukov-slamnikov Domžale lahko založila z domiselnej-šimi slamniki, kot jih razstavlja. Znano konfekcijsko podjetje Beko iz Beograda častno zastopa svoje ime in si bo gotovo še bolj utrlo pot med slovenskimi kupci. Novitet Novi Sad si s svojimi živahnimi in včasih prav edinstvenimi barvnimi kombinacijami precej dovoli. Marsikateri komplet je zelo posrečen in bo predvsem pri mlajših ženah priljubljen. Kaj nam bodo nudili čevljarji? Za pomlad in poletje se nam zopet po dobri stari navadi ne obeta kaj dosti, če | so koničasti čevlji z ozkimi ~| petami toliko let navduševali m žene, zakaj bi potem sledili s sedaj tujim čevljarjem. Saj za domač trg je kmalu dobro, ft naše žene pa tako ali tako • ne hitijo za modo! čez kako f leto bomo pa že vrgli kaj is novega na trg! Tako gotovo jjg| menijo naši izdelovavci če- || vljev. Lilet Maribor sicer raz- >|| stavlja nekaj prav čednih ki ;f| modernih modelov, ampak na M trg bodo prišli v jeseni 1964. Rožnik Ljubljana ima le nekaj modnih sandal, sicer je pa še vse ošiljena stara moda Torbice Na boljšem smo s torbicami. Torbica Ljubljana nam v svojem zelo lepo urejenem razstavnem prostoru prikazuje- čedne in modne torbice. Tudi Toko Domžale je svojo rdečo, torbico s črnim, okovjem verjetno,navdušila marsikatero ženo Ne moremo prezreti eli rt vt/no urejen:h. proste v . uženja te1 , ;■ & ]g. Konfekcijska srajcna obleka ne bo pristajala le mladim dekletom, ampak tudi zrelim, obilnejšim ženam ( Iz Manekena) - H,-*'' 'V. - Sr - W . .. _ T' ........ . kostima z večbarvno obrobo, pa zopet prikupnih kostimov in plašča v rahli liniji trapeza v drugi skladni barvi, ki se ponovi v podlogi. Za moške je verjetno prijetna novica, da se bodo pojavih suknjiči za dom iz jersya ali druge primerne tkanine. So brez rever j ev in s športnimi razporki ob robu. Za naše najmlajše bodo predvsem poskrbeli: Tovarna pletenin Sežana, Mura Murska Sobota, Varteks in Bek« Beograd. Jutranjka — konfekcija Sev niča je izdelala ljubki bikirti in enodelne kopalne obleke. Novitet Novi Sad je s svojimi modnimi modeli gotovo navdušil marsikoga. (Naglica v izdelavi je bila morda kri-- va, da je bil eden izmed pla-ščev, krojen v redingotu kroju »cifast«). Vezenina Bled in Maribor ter Nada Dimič bogato zalagata konfekcijo s svojimi razkošnimi jutranjimi haljami in lepim perilom. Pogrešam izbire med konfekcijskimi večernimi in coo-tail oblekami, vendar je to /« znano. Angorina pletena večerna obleka je verjetno privabila marsikateri gledavki vzdih, ko jo je videla na graciozni manekenki. Tovarna usnja in krzna Šmartno pri Litiji je svojemu bizamovemu plašču dodala še rutico iz istega krzna. Res si ne bi mogli želeti še kaj lepšega. Večerna modna revija Ta je gotovo predvsem a svojimi modeli za večer in popoldne prekosila prvo. Modne risarke so za to uporabile modne tkanine, kot volnen žoržet, žamet, svilo ipd. Za dnevne poletne obleke, izdelane iz potiskanega blaga, so se kreatorke odločile v glavnem za obleko srajca-stega kroja ali dvodelno. So brez rokavov ali z dolgimi manšetami ali drugimi variacijami. Ljubke so pum parice; zakaj bi se zanje ne odločila vitka dekleta, saj so manekenki prav odlično pristojale! V tujih modnih časopisih smo tudi opazile dolgo športno krilo, navadno z bluzo ali s pulijem. Tudi na reviji smo videli karirasto doigo krilo z enobarvno bluzo. Gotovo je praktična v dolgih zimskih večerih, ko sedimo s pletenjem v roki ob televizorju. Zakaj bi se ji potem nasmihali, če pa je tu in nas bo lepo ogrela. Za vse modele pa bi lahko rekli, da v svoji modni liniji niso predstavljali modne prenapetosti m so bili bolj ali manj domiselni. Od letošnjega sejma se bomo poslovili v pričakovanju na prihodnjega, ki bo gotovo še kvalitetnejši od tega, če bodo le organizatorji in sodelavci stremeli ža ciljem, ki so si ga zadali; okusno* kvalitetno in ne nredrago m. a H E B GOLNIK. Pri tem si človek danes predstavlja Največ se jih zdravi na boj za življenje, toliko let tem se je navadil, pravzaprav se je moral navaditi. Sedaj je tu že veliko let. Golnik mu je postal drugi dom. Količina zdravil, ki jo je prejel v letih zdravljenja na Golniku, bi bila prevelika, da bi jo lahko dali v veliko sa-mokolnico, tako pravi sam. šestkrat je bil pripravljen na operacijo, vendar so odla- Prvi korak Skupino petih mogočnih Zgradb instituta za TBC, Golniku samem, nekaj pa bivanja na Golniku, daleč od šaH. Sedmič se ni pripravil _ ,„f__• ._fu u:x „„ „i,___x- *„__tudi na bližnjem Malijevem svojih dragih, vse jih je zastoni. Zelo tvegana opera- zastonj. Zelo tvegana opera- hribu in v Tupaličah. Zdra- utrudilo. Želijo si samo še — cjja je uspela. Komaj tri me- vilišči v teh dveh krajih čimprej domov, kjer bi sece je tega. Danes se dobro prihajajo sem, utrujeni in bolni, kot na neko sodita prav tako v sklop in- ko v miru zaključili težko počuti. »Ko bo sonce prvič vmesno postajo, odkoder se bodo zopet vrnili v stituta. pot... „ topleje posijalo in ko bo Za 600 ali pa še več ljudi, Čudno si misli človek ko iz2;nil sneg, se bom vrnil kolikor jih je tu ob vsakem vidi cinike v hudem mrazu domov,« pravi Zoran, letnem času, je težko pre- ležati na odprtih terasah. Vsi 8a poznajo. V dolgih skrbeti dovolj zabave in Kako jih mora zebsti! Strogi ^etm zdravljenja na Golniku na nekaj privatnih hiš pa skoraj čisto poza*i V mislih vidi vse tiste stotine ljudi, ki vsako leto življenje ali____Nikjer človek ne sreča toliko vere v življenje kot ravno tukaj. Luidi ie bilo vedno več teden prihaja na Golnik ki- sredstev zanjo. Pravilo — dneVni red določa počitek 'e spoznaf veliko ljudi. Pn- 3 J rurška ekipa iz Ljubljane, kolikor ljudi, toliko zelja, dopoldne, popoldne in — ra- dobl1 si je prijatelje, ki so Od takrat, ko so v pol opravija težje operacije. dobl Prav tukaj svoi P°Ini zumljivo — ponoči. In ti že zdavnaj zdravi, pa ga še tisočletja starem gradu Ostale primere pa ima v in i>sni izraz- Nekateri pre- jjudje morajo iz toplih dnev- vcdno Tadi obiščejo. Le od na Golniku osnovali od- rokah skupina štirinajstih sanjaj° dolgčas v knjižnici, nih sob trikrat na dan ven, doma ni nikogar. Vsa leta ni delek za pljučne bolnike, ki zdravnikov, ki so stalno za- d.mgl ob televizorju, nekate- v mrzle postelje. Zdravniki Vldel nobenega svojih. O tem so se vračali s front, pa do posieni v institutu. n zopet v kinu ah ob kar" sicer pravijo, da je to ob- ne govori rad. danes, je minilo že precej let. tah (mimogrede: pred nedav- veznj del zdravljenja in da Njegovo največje doživetje Takrat so pisali leto 1918. . Krt1^„ tt, ni.m ,so Prepovedali kvarta- dajo bolnike na njihovo pri- v lanskem letu je bilo dva- strežajke Marija Krevh, Angelca Sleme in Danica Kert so nosile gostom dobrote. Ugodni podnebni pogoji so v Mnogim je bolezen vtis- nje, ker se je cesto dogajalo, voljenje na odprte terase; če najst zadetkov na športni ki so jih pripravili v kuhinji pod vodstvom Tatjane Lampe in poslovodja Erjavec ta mirni gorenjski kotiček mla svoj pecat privabljali vedno več ljudi da je kdo v enem večeru za- pa človek sliši, kako Prena- stavi in kar čedna vsota igral mesečno plačo!). Mnogi polnjeno je' zdravilišče bo denarja. Kakor da bi sreča da so ti vedela, kam mora iti! O šiviljskega tečaja in delale v ril: »Nemogoče, kaj ne veste. Kolektiv kranjske restavra- stanju v zdravilišču ne reče šiviljski delavnici. Moški pa da ob novem letu popisuje- cije Park je v sredo in četr- nič določnega. Noče se za- so zaposleni v tiskarni, kjer mo inventar!« tek* res prav prijetno prese- meriti. Le to doda, da kar tiskajo razne tiskovine in li- i.aprj] \%2 Na stenah vi- netiI goste. kl so po 16. uri Pričelo je primanjkovati pro- Tu so ljudje vseh narod- pa z zanimanjem sledijo pre- gotovo pomislil štora in zato so morali mi- i ^.t]' ™sli so iz naj- davanjem domačih zdravni- jjudje skoraj »morah« privo-sliti na graditev novih pro- bolj oddaljenih krajev kov, ki jim na preprost in jjtj ker sicer ne bi ■ u štorov, kamor bi namestili nase domovine, da bi se tu jasen način prikažejo nasta- kam iti ljudi, ki so bili nujno po- odpočili in si nabrali novih nek njihove bolezni, njen trebrii bolniške oskrbe. mocL Ko se bodo vrnili do- potek in možnosti za ozdra- Ml' _ „,0,„ ... . Leta 1938 je dala takratna mov, zdravi in nasmejani, vitev. ™ vse ziato» Kar se svetl banovina sredstva za zgradi- b°do pripovedovali svojim, Ob dnevih, ko posije son- penimo, da mu je ime tev diagnostičnega trakta, ie- kako leP° )e na Gorenjskem. ce oživijo terase in poti po II Zoran Na Golnik je leznica pa za železniški trakt. Poslušali jih bodo v daljnem bližnjih gričih. Vsak želi prišel, ko je bil še kot nekateri govorijo Kasneje so dogradili še osta- Bitolju, Demirkapiji, poru- skromno odmerjen čas čim čisto mlad.' Tu je iz mlade- lo. Med zadnjo vojno je bila šenem Skopju, v bogatih po- bolje izkoristiti. Posedajo po niča zrastel v moža in vse, Okupacijska metoda v teh prostorih splošna bol- krajinah Vojvodine, v skal- klopeh ob ribniku, namerijo karkoli je tu srečal, mu je rr za Centralno medi- sijo ]akatj . ^ na Komentar k temu: navse- finsko knjižnico v Ljubljani, ]iko prirediteV- NaJ Golniku V načrtu imajo izpopolni- v trPrtmah k4Puiei° vstopnice tev tiskarne in nastavitev P°. v dinarjev. Na večer se dveh sociamih delavcev ter Pncno zbiratl v dvorani, ki li tako metodo imajo, enega psihologa. Redno je Je hltro nabito polna. Nj; prihajali v lokal. Priredili so namreč »Dan slovenskih narodnih jedi«. Jedilni list je b:I zelo pester, saj je obsegal 30 skorajda, pozabljenih domačih specialitet. Na razpolago pa je bila tudi priljubljena in okusna stara slovenska pijača medica, kakor tudi vrsta domačih vin. Prese- nI V JC ?JC" zaP°slenib 40-80 Pacientov, hova nestrpnost raste Pnre- nečenim in zadovoljnim gona tistim pacientom, ditev se mora vsak hip za- stom SQ nosile naroČene £di četi, govorijo drug drugemu. Zastor se dvigne, sredi odra Svoje vprašanje je zaklicala v italijanščini, čeprav je bila tujka, ta italijanščina je bila brezhibna, tudi zvenela je pristno, toda v oblikovanju glasu je bilo neka svobodnega, hrapavega in velikodušnega. In ko ji je vzkliknil, da je tam Gronchi, da je predsednik republike danes na uradnem obisku v Benetkah, se mu je zdelo, da je njen glas že nekoč slišal, spominjal ga je glasov Američank, Švedinj in Nemk, ki jih je spoznal v Španiji, hladnih in zavestnih glasov, ki nimajo barve pa zato obrise, trdih glasov v slabem, jasnih in nežnih glasov v lepem trenutku. Ženska je imela jasen in malce hrapav glas, je ugotovil, ko sta izmenjala še nekaj besed, potem, ko so zvonovi utihnili; utihnili so prav tako nenadoma, kot so poprej zadoneli in v tišini na stolpu so jasni, malce hrapavi glas te ženske, tujke, spremljali zgubljeni zvoki karabinjerske godbe in šumenje vzhodnika, ki ji je spet mršil temno rdeče in vedežne lase, preden je izginila v odprtini, ki je vodila k stopnišču v stolpu. Franziska, pozno zvečer Benetke z vodne perspektive, prijetna inačica, med obiskom v Benetkah bi morali živeti na ladji, prikupno, da mi nekdo nudi vodno perspektivo. Franziska je gledala, kako sta hladna bela svetloba Piazette in zlata palača izginili za konico Salute, prostrana ploskev kanala med Zattero in otokom Giudecco je bila temna. %oč nad laguno, razpeta med spleti svetilk, toda Patrick je utišal motor in nežno prislonil ladjo z bokom k stopnišču pod cerkvijo Redentore in jo privezal k enemu starih težkih obročev, ki so tičali v'steni. Preden sta odšla, je zaklenil vrata kabine, potem sta odšla po stopnicah in zgoraj za trenutek zastrmela v skoraj snežno belo Palladiovo pročelje v svetlobi žarometov. »Prekleta razsvetljava!« je rekel Patrick. Kot domenjena sta naglo izginila v temo nabrežja. Patrick je po nekaj korakih zavil v ulico, ki je vodila^ v notranjost otoka. Pred razsvetljenimi hišnimi vrati so se igrali otroci, mačke so se potikale mimo papirnatih krp in odpadkov, ki so morda smrdeli po mesu, ženski pogovori so odzvanjali ob neapeljsko rumenem in benečansko rdečem odpadajočem hišnem ometu, ob barvah, ki jih je bilo v temi le slutiti, pa zamirali v odprtih oknih. Odkar sta se sestala ob sedmih, po dogovoru, pod stebrom z Markovim levom, je le malokrat spregovoril, skoraj preočitno molčečen je bil, tako da je ugibala, če mu morda ni žal, ker jo je povabil, potem pa je nepričakovano zavil proti vzhodnemu rtu Lida in zapeljal skozi ožino med Lidom in drugo sipino, ki je po imenu ni poznala, in nenadoma je bila pred njo noč, ladja je kakšne četrt ure na moč hitro orala temo, dokler Patrick ni nenadoma zaustavil motor. Tišina, Jadran, in Franziska, ki je slišala kratke, robate valove, ki so butali ob ladijski bok, je spoznala, da je njen spremljevavec tako ponovil svoje vabilo. To je bilo, kar ji je ponujal: potovanje po morju. To bi bili krasni, nesmiselni in brezciljno izgubljeni meseci, brezskrben in večkrat močno poetičen čas. »Zelo lepo«, je rekla. »Vi bogataši lahko človeku marsikaj nudite.« Med povratkom jo je zeblo, sedla je v kajuto, popila kozarec whiskyja in pokadila dve Patric-kovi cigareti. Malce kasneje se je, prav tiho, oglasil eden njenih migrenskih napadov, tako da je naglo pogoltnila dve tableti, preden sta pristala blizu cerkve Redentore, ko pa je stopala strežajke, oblečene v narodne noše — dve v gorenjsko, pa stoji tabla z napisom — ena pa v prekmursko. Da pa je bilo še prijetnejše, je Janez Bukovnik, prav tako oblečen v narodno nošo, vlekel na meh svoje harmonike domače poskočne viže. 2e nekaj let nazaj naši gostinci žalostno in nemo zmi-gujejo z rameni v odgovor nemajhnemu številu predvsem inozemskih, pa tudi domačih turistov, ko povprašujejo po domaČih specialite-tah. Izbira je sila skromna ali je sploh ni! In prav to je pripeljalo kolektiv restavracije Park v Kranju do razveseljive odločitve. Pa še nekaj je temu botrovalo: zakaj bi na Gorenjskem tudi ne mogli prirediti dneva slovenskih narodnih jedi kot v ljubljanskem Slonu. Poslovodja Franček Erjavec je povedal: »Vsak dan bo na jedilnem listu poleg ostalih standardnih jedil tudi ena ali dve izmed domačih specialitet. V turistični sezoni pa se bo število domačih specialitet povečalo. Do takrat bomo poskrbeli tudi za ustrezen pribor, ki se bo ujemal z jedili, npr. lesene krožnike, glinaste sklede, morda tudi lesene žlice in vilice; pijačo pa bomo servirali v lončenih vrčih in bokalih.« Ob koncu lahko zaupamo še nekaj: na pepelnično sredo, 12. februarja, bo kolektiv restavracije Park priredil »Ribji dan«, v hotelu Evropa pa bo »Slanikova pojedina«. Stane škrabar poleg drobnega, temnega, elegantno oblečenega Angleža, se je počutila dobro in svobodno, morda je bil le drobec morske bolezni, se jezi name, ker nisem klonila, klonila spričo noči in morja?, vendar sta napravila name močan vtis, le da tega nisem hotela pokazati, postregla sem mu s hladno prho, saj vendar ni človek, s katerim bi lahko delila prirodna občutja in občudovala deželo. Presenetilo jo je, ko je nenadoma del roko pod pazduho. Tako torej ni jezen, razumel je! Vendar mu ni pomagala, roko je povešala, ni trpela, da bi jo možje vodili pod roko, tudi sama se je prav redko oklepala mož. Razumel je, roka mu je omahnila, se dotaknila njene dlani. Kako suho, hladno in prijetno dlan ima. Objel jo je s podlaktom kakor s spiralo in jo prisilil da je obstala, potem pa se je sklonil, k njej in jo poljubil na levo lice, tik pod očesnim kotičkom. • sše nikdar nisem bila na Giudecci,« je rekla. »Tukaj je prijetno.« »Da, kajne,« je rekel, oddaljen spet za milje, »proletarsko lepo.« Ti homoseksualci s svojimi antenami vedo mnogo več kot normami ljudje, tale tu dobro ve, da mora z menoj navezati kakršnikoli telesni stik, če želi, da bom sprejela povabilo, ki mi daje toliko prednosti. Ve, da med moškimi in žensko ni vezi, ne duhovne ne telesne vezi, če moški kakorkoli ne časti ženinega telesa, in prav to je tisto, česar mnogi normalni ljudje ne vedo in večkrat vse življenje ne spoznajo. Toda tale, Patrick, to dobro ve, da se me mora dotakniti, poljubil me je, četudi je bil to prej bratovski kot moški poljub. Sicer pa bi bilo v mojem položaju lepo imeti brata, starejšega brata. Naj sprejmem Patricka za brata? Te leta, ki meni še ostale, Cel dan iz pravd koval bom ru-menjake, Zvečer s prijdtli praznil bom bokale, Preganjal z vinom bom skerbi oblake. Ta vesela vizija življenja za čas, ko bo samostojen odvetnik, napisana 16 let prej, preden se je pesnik osamosvojil v Kranju, se je pokazala kot »golfiva kača«, kot »sreča kriva«. Ni skoval kaj prida rumenjakov, ni našel dosti pravih sobesednJakov v mestecu, ki mu je bila zadnja, naj-bridkejša in odrešilna postaja na njegovi trnovi poti. Takega formata prijateljev, kot so bili Cop, Smole in Korvtko, v Kranju Prešeren ni mogel najti. Vsekakor pa si je pridobil med obsežno klientelo, zaradi svoje korektnosti, juridične sposobnosti, svetovljanske razgledanosti in, o tem ne smemo dvomiti, osebnega šarma, tudi dosti takih znancev, s katerimi je v Kranju do konca svojega življenja prijateljeval. Prešer- novi kranjski prijatelji Vsaj nekatere od teh, za katere iz ustnih in pisanih virov trdno vemo, da so bili pesniku posebno blizu, velja na kratko omeniti. Karel Florian (1808 — 1877) je bil po vseh sporočilih pesnikov najbližji znanec v Kranju. Bil je izobražen in napreden mož. Po ljubljanskem liceju je šel nadaljevat pravne študije v Innsbruck, nato pa je kot ugleden trgovec in podjeten tovarnar dosti potoval po Evropi. V Kranju je imel za takratne čase precej veliko tkalnico »kocarijo« ob Kokri v Lajhu. Zanj je predlo kar 80 okoliških kmečkih družin volno za njegove statve v osrednji delavnici. Njegovo manufakturo lahko označimo kot prvo večje tekstilno podjetje v Kranju v prvi polovici preteklega stoletja. Florian je imel doma, kot izobražen mož, lepo knjižnico in manjšo zbirko umetniških slik. S Prešernom se je sprva zbližal le kot klient, pozneje pa sta postala prisrčna sogovorca v marsikateri stvari. Ves čas je pesnik stal tesno ob Florianovi strani, ko je osem let mlajši prijatelj pogumno nastopil proti plačevanju desetine kranjskemu dekanu Dagarinu. Tudi za hrabrim protestom v obliki spomenice, ki jo je Florian predložil v letu 184$ deželnemu zboru, čutimo Prešernov pravni svet in napredno pobudo. Florian je v svoji znameniti spomenici zahteval zemljiško odvezo brez odškodnine, zastopstvo kmetov v deželnem zboru, podržavljenje cerkvenih posestev, vpeljavo slovenščine v šole, ustanovitev univerze v Ljubljani in odpravo šibanja obsojencev. Ker pa deželni zbor te peticije ni^hotel sprejeti, je Florian ooiuvii dne 11. aprila 1848 v »Laibacher Zeitung« poziv, naj stanovske oblasti njegove zahteve objavijo. Pripisal je, da se ne boji kritike izobraženih patriotov in prijateljev napredka. Če še pripomnim, da je bil Karel Florian po tradiciji vesel, družaben in gostoljuben človek, se kar nehote vsiljuje primerjava z bratcem Andrejem Smoletom, tako po stanovski pripadnosti kot po nekoliko boemski naturi. Hiernimius Ullrich (1811 — 1866) je bil sprva upravitelj blejskega gospostva, pozneje pa ravnatelj Zoisovih fužin na Ja-vorniku. Kot pooblaščenec svojih gospodarjev je prišel v pravnih poslih v ožje stike s Prešernom. Ker pa je bil Ullrich načitan mož, saj je imel doma bogato knjižnico nemških, francoskih in italijanskih klasikov, je pesnik kmalu zaslutil v njem sorodno dušo in postala sta si res dobra prijatelja. To bi nam pričal Prešernov lastnoročni zapis Nebeške procesije, ki jo je pesnik podaril in posvetil Ullrichu. Njegova potomka, zavedna Slovenka Ra-dojka Ullrich, je 1. 1935 izročila izvirnik Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer se nahaja še sedaj. (Ali ne bi bilo prav, če bi se ta, s Kranjem tesno povezani primerek, vrnil v naše mesto, v Prešernov spominski muzej?) Konrad Plehveis (1817 — 1865) je bil trgovec in lastnik večje manufakture že od prvih dni pesnikovega bivanja v Kranju Prešernov klient. Bil je eden redkih naročnikov Novic v Kranju in prvi domačin, ki je v letu 1848 pristopil k Slovenskemu društvu v Ljubljani. V dobro, kot dokaz zvestobe umrlemu prijatelju, lahko štejemo Pleivveisu njegov, izmed vseh naj- višji prispevek — 10 goldinarjev, za Prešernov nagrobnik. Franc Mayr (1803 — 1854) je bil lastnik hiše, v kateri je pesnik najel za stanovanje in pisarno celotno prvo nadstropje. Kot trgovec je bil med Prešernovimi klienti, skupno s Florianom pa tudi pobudnik akcije zoper plačevanje desetine kranjski dekaniji. Spomin na tega srčno dobrega moža nam je tem ljubši, če vemo, kako prizanesljiv hišni gospodar je bil našemu pesniku, ki mu je bil dolžan najemnino za ves čas, kar je živci v Kranju. Mavr ni terjal in tudi izterjal ni dvoinpollctne najemnine. ČRTOMIR ZOREČ i (Nadaljevanje prihodnjič) %3 Kaj menite o filmu »Srečno, Rekoč« Mladinci pionirskega odreda Matije Valjavec osnovne šole v Preddvoru pravijo: # Videl sem oba filma o Kekcu. Nekaj se mi zdi lepše v prvem, nekaj v drugem, če sem v šoli vprašal sošolca, kakšen se mu zdi novi film, je odgovoril: »Film je lep, poživljajo ga čudovite barve, pesem in razne dogodivščine. Mene je najbolj prevzelo Kekče-vo plezanje po vrvi, njegovo junaštvo in Mojčina potrpežljivost. Najbolje so igrali Kekec, Mojca in Rožle. Vendar se mi zdi, da je novi Kekec brez pravega zaključka. Ko je Kekec Mojco ozdravil, se zanj še zmenili več niso. Tudi zahvalil se mu ni nihče. Samo Mojce so bili veseli.« (6. razred) # Pravijo, da je novi film o Kekcu slaSši od prvega. Ne vem, zakaj. Meni se zdi prav lep. (7. razred) # Film »Srečno, Kekec« mi je zelo všeč. Tudi moji sovrstniki so bili navduše- ni nad njim. Čudoviti igravci so Kekec, Mojca in Rožle. Opazila pa sem v filmu neko pomanjkljivost. Pehtina pečina je pravi kemijski laboratorij. Zdi se mi, da velike epruvete na sDadajo v tisto okolje. Toda film je brez dvoma uspel. Bil nam je všeč. (7. razred) • Prvi film o Kekcu sa mi zdi bolj pester od drugega. Tudi barve so m^ bile silno všeč. S Pehto pa je nekaj narobe. Pisatelj jo opisuje kot suho staro ženo. Moti me tudi razlika v vsebini. V knjigi piše, da Kekec z nekim dečkom oslepi psa, potem pa ga Pehta ozdravi s tistim zdravilom. Kekčevo bistro oko opazi, kam je skrila steklenico in Kekec jo srečno najde. Ne morem reči, kateri film mi bolj ugaja. V prvem so mi najbolj všeč dobre osebe, v drugem pa barve in planine. Po predstavi so nekateri govorili, da je bil prvi Kekec boljši. Zdi se mi, da so ponavljali le tuje mnenje. Meni je bil film zelo všeč. (7. razred) Medved DENARNICA — DENAR — Mali deklici so všeč dinarčki, ki jih bo dala za bonbončke. Ne boji se zanje, saj ji bo mamica gotovo zopet dala nove. Ali pa tudi ne, saj je vseeno. Deklica še ne zna ceniti vrednosti denarja. Vendar, kmalu se bo morala naučiti, da ga bo znala ceniti, ker ga-očetje in mamice težko zaslužijo Živali so se zgodaj pripravile na zimo. Medved si ie nanosil slame in hrane. Naje- Čarobna kreda [ Zanimivosti iz športa V učilnici prvega razreda je živela kreda. Kreda je bila lena. Kreda je bila nepismena. Ali morda samo pozabi jena? Ležala je nad tablo dneve in tedne. Nekega dne jo je vzel Mihec, jo spravil v žep in odšel. Ko pa je prišel do lesene ograje, jo je vzel iz žepa in ji rekel: »Ti si čarobna kreda. Daj, nariši mi nekaj'.« In na ograjo je kreda nacrtala: Najprej: otroka z velikim nosom in veliko glavo. Epo oho je bilo večje, drugo manjše. Ena roka krajša, druga daljša. In ena noga je bila debelejša od druge. Otrok je bil smešen in brez las. No, pa kljub temu je bil otrok! * Drugič: kreda je narisala različne cvetove. Resnično, niso dišali, toda nihče ni rekel, da to niso cvetovi. In tretjič: kreda je narisala mačko. Mačka je bila podobna ovci, malo tudi psu, malo celo teletu, a najmanj je spominjala na mačka. Zbrali so se otroci in se pričeli prepirati: Komu je podoben narisani otrok? Kako se imenujejo cvetovi? Ali je mačka res mačka, pes, ovca ali tele? Otroci so se dolgo prepirali in se nikakor niso mogli sporazumeti. »Vprašajmo kredo,« je predlagal Mihec. Ta kreda je čarobna in prav gotovo nam bo znala odgovoriti. čeprav otroci niso povsem verjeli Mihcu; so začeli iskati kredo. Toda, na žalost, je niso mogli najti. Tedaj je začelo deževati in otroci so stekli pod strehe najbližjih hiš. Ko je prenehalo deževati, so zopet stopili k ograji. Kaj so videli? Tam ni bilo več ne otroka, ne'cvetov ne mačke. »No, rekel sem varn,.da je bita kreda čarobna,« je' zmagoslavno rekel Mihec,, »Medtem,.ko smo.mi vedrili, jž prišla sem, vzela svoje, .risbe in, zbežala.« Ofroci^o sespogledali-, a-rekli niso ničesar ^ --■ i I # Kopje je zelo stara i športna potrebščina. Sprva 1 so palice, podobne kopju, I uporabljali le pri vojaških I vajah. Toda že stari Grki so 1 imeli razen bojnega kopja J tudi kopje kot športno po- | trebščino. To kopje je ime- ■ rast I lo namesto ročaja močno I zanko. Že v Homerjevi dobi I so med druga 'športna tek- | movanja uvrstili tudi met f kopja. V tistem času je bil = met kopja del športnega tek- 1 movanja, ki je bilo sestav- | ljemo iz petih športnih pa- [ nog — pentatlon. Ne vemo f pa, ali je imelo to metanje 1 kopja namen doseči čim več- 1 jo daljavo ali pa je -bilo to f tudi ©dem izmed načinov mer- I jenja v tarčo. • V stari" Perziji so bili I tek/lokostrelstvo, jahanje in f lov zelo čisltmi športi. V stali rih zapiskih prše, da je jo-1 kbšrrelec iz^mčpremagljivega I prerijskega plemena odvrnil. I napad na deželo tako. da je s strelom puščice iz svojega loka podrl in usmrtil vodjo sovražnikove vojske. Iz velike daljavej je poslal puščico naravnost v cilj, ki ga je želei zadeti: puščica je prevrtala poveljnikov ščit, vso njegovo bojno opremo in se mu zarila naravnost v srce. % V tistih časih so Perzij-ci poznali tudi že telovadnice. Ti prostori so bili veliki, visoki in brez oken. V dvoranah je bil zato slab zrak. Telesne vaje so obsegale masažo, proste vaje, vaje s palicami, rokoborbo in dviganje uteži, vse to pa je spremljala glasba. Kuharska knjiga za deklice V Hamburgu, enem največjih evropskih pristanišč v Zahodni Nemčiji, je izšla prva kuharska knjiga za deklice. Knjiga vsebuje 150 receptov za kuhanje, od katerih so mnogi ilustrirani z barvnimi slikami Jedi, ki jih opisuje, lahko skuhajo v lončkih —j. igračkah na Štedilnikih, s ka^ terimi se igrajo deklice. pozimi del se je, ker je vedel, da so zime navadno dolge. Zaspal je. Sanjal /e čudo-vi-, te same. Nekega dne se je zbudil in pogledal iz brloga. Zunaj je ležal sneg. Zakotalil se je po snegu in telovadil. K« se je naveličal, si je otresei sneg s kožuha, nekaj pojedel, potem pa se je zvalil na tla in zopet zaspal. Spal bo do pomladi. Slavica Mara, 6. razred osnovnee sole Preddvor Nenavadna zemljepisna ura Učenci osnovne šole v Dor-setu v Angliji, se najbolj veselijo ure zemljepisa. Zemljepis imajo na šolskem dvorišču, kjer je narisan velik zemljevid. Toda to ni navadni zemljevid. Vidijo se parni-ki, ki pljujejo med raznimi kontinenti, na kopnem so tL-gure živali, ki so najbolj značilne za posamezne celine, prav tako kot tudi drugi predmeti, ki so značilni za gospodarstvo določene dežele. Ure so zelo zanimive^.ker učitelj razlaga tako, da učenci doživljajo to, kar. se uče. Tako na primer imajo otroci vtis, ko. proučujejo Afriko, da se prav^zares nahajajo v pragozdovih črnega kontinenta, Premiero je doživel novi film Ingmarja Bergmana »Molk«. O tem smo že poročali in o filmu so pisali že tudi nekateri drugi naši časopisi (npr. TT). Vendar pa se ob »Molku« ustavimo še enkrat. Ne morda zato, da bi ponovno analizirali velikega švedskega režiserja Bergmana, ki ga poznamo po »Nasmehih poletne noči« in po filmih »Pouk v ljubezni«, »Ženske čakajo«, »Poletje z Moniko«, »Hudičevo oko«... Tokrat spregovorimo o »Molku« kot o problemu cenzure. Molk ali problem cenzure Samo ženska golota? Filmska cenzura je. Povsod. Le da se ponekod imenuje s tem imenom, drugje pa ima drugačen naziv. In da je ponekod predvsem »politična«, drugje pa se zanima »samo« za »moralo«. Smo proti-prvi, toda za drugo. Seveda: kaj pa je »moralno«, kaj je »pozitivno«, in v kaj naj zarežejo cenzurne škarje? Odgovor na to ni lahek. In tudi ne vedno in povsod enak. (Edino pravilno.) Kadar se v takoimenovani javnosti razpravlja o cenzuri (ali, če hočete, o »moralnosti« določenega filma), se ponavadi misli na žensko goloto in na erotiko. Mnogo redkeje (zakaj?) se postavlja vprašanje »primernosti« kakega filma zaradi njegove nasilnosti, grozljivosti in podobnih lastnosti. (Pri nas se je to pred kratkim zgodilo ob Hitchcockovem filmu : Psy-cho«. Ne neupravičeno. Toda: koliko spektaklov brez vsake kvalitete bi tudi moralo sprožiti to vprašanje?). Ali je res (in: ali je nujno) samo golota, erotika, spolnost lahko »nemoralna«? Ali pa je morda prav brutalnost s svojimi »kolegi« enako ali še bolj in še pogosteje »potrebna cenzurnih škarij«? Mlajša Arnia s sinom v »Molku«, ko se zave svoje navezanosti nanj — in dejstva, da je ženska. Naloga cenzure ne more biti, da naj bi varovala ljudi pred »neprijetnimi doživetji«! Tako npr. meni švedska cenzura »— gotovo ne kar tjavdan! Toda, še preden si ogledamo njeno stališče do problema, se seznanimo z »Molkom«, ki je s svojimi tremi erotičnimi prizori celo v svobodomiselni švedski javnosti dvignil precej prahu. Dvom v človeka »Molk« je zadnji del Berg-manove filmske trilogije — »Onkraj zrcala«, »Obhajan-ci«, v»Molk« — o temi: dvom v človekovega duha (vsi trije Bergmanovi scenariji so zdaj izšli v eni knjigi). Vendar pa so si ti trije filmi kljub skupni temi povsem različni. Medtem ko je v »Obhajan-cih« vsa teža na dialogu, v zadnjem delu trilogije dialoga skoraj ni, vse je le slika ... Ves dialog v »Molku« so redke besede med švedskima sestrama in sinom mlajše. Prišli so na počitnice v povsem tujo deželo (nekateri pravijo, da naj bi bila Jugoslavija). Ne morejo se sporazumeti z nikomer. Na tišino so obsojeni njihovi stiki z drugimi ljudmi in v tišini se razvija in razbije »OKUS PO MEDU« angleškega režiserja Tonvja Ri-chardsona je eno prvih in najboljših del »nove angleške šole«. Nenavadna (in bedna) zgodba študentke, ki zanosi s črnim mornarjem in najde razumevanje in nežnost pri homoseksualcu. Igrajo (odlično) Rita Tushingham, Mur-ray Melvin, Paul Danquah in Dora Brvan. Prijetno (čeprav zapoznelo) presenečenje v komercialnem januarskem programu! »NEZNANCI IZ NORD EXPRESSA« mojstra Alfreda Hitchcocka so. eno njegovih uspelih del. Umor, zasledovanje, nepričakovan razplet — vmes pa mojstrska zgradba napetosti, so kot običajno njegove odlike. Igrajo Far-lcy Granger, Rutb Roman, Robert V/alker in Patricia Hiteheock. -: - •. -' »Oku« po njihovo nenavadno razmerje. V tišini spoznavamo njihove nenavadne, izkrivljene dušev-nosti. V mlajši Anni (Gunnel Lindblom) se prebudi »razgreta samica«. Pretrga lez-bično razmerje s sestro Ester (Ingrid Thulin) in se zaplete v razmerje z natakarjem (Birger Malmsten). V prisotnosti sestre Anna kruto nadaljuje ljubezensko igro z natakarjem. Bolehna Ester išče uteho pri starejšem natakarju in pri nečaku. Vendar Anna s sinom odpotuje domov. Ester ostane sama. V filmu so tri erotične scene, ki so postale predmet širokih razprav o filmu — in o švedski cenzuri. Medtem ko ga nekateri bravci švedskih časopisov v svojih pismih obtožujejo celo »pornografije«, pa je npr. celo neki konzervativni časopis moral priznati: »Dva skrajno drzna erotična prizora bosta brez dvoma mnoge ogorčila in o njuni potrebnosti bi se dalo razpravljati Vendar pa sta daleč od tega, da bi bila pornografija ali da bi čutno dražila, ampak sta brganična sestavina te nenavadne zgodbe o prekletih, ki je kot kaka vizija iz pekla.« Starosta švedskih filmskih kritikov Dr. Bengt Idestam-Ahnqvist je zapisal: ».Molk' je eden največjih filmov Ingmarja Bergmana. Tu spet govori umetnik, povsem in resnično iskren, in se zamišljeno in z voljo sprašuje: Zakaj je tolikim ljudem življenje tako trdo in tako zapleteno, zakaj ne morejo najti zadovoljstva in miru? Filma, kot je Molk', še ni bik>. Z eno potečo je Berg-man ponovno osvojil prestol Spolnost — pozitivna sila Toda: naj ina zadnjo b* j^A sedo švedska cenzura in naj bo njeno stališče da iliottn« odgovor na njninnj«, ki sate »i ga lasiavih v začeti*. Stockholmski »Expressen«, najbolj senzacionalistični med švedskimi časopisi, je ob treh erotičnih prizorih v »Molku« zapisal: »šli so mimo cenzure, ki je ni več.« V odgovor je Dr. Tosten Eklud od švedskega državnega sveta za film dejal: »Ko ljudje govorijo o cenzuri, mislijo na gole ženske. To je zmota. Zakaj švedska cenzura je naperjena zoper brutalnost, sadizem in nasilje — razdiralne sile, ki nas obdajajo. V odnosih med spoloma ni niče* sar zločinskega; spolnost je pozitivna sila v življenju. Namen švedke filmske cenzure ni, da bi dušila umetnost in zato ne cenzuriramo filmov Ingmarja Bergmana. Če bi to počeli, bi bilo isto, kot da bi kastrirali grške kipe ali »prečiščevali« Shake-spearea.« Pisateljica Viveka Starfelt-Barthel, ki je članica istega sveta, se je strinjala z njim: »Filmski režiser je enak slikarju ali pisatelju — umetnik je in nimamo pravice, da bi cenzurirali umetnost.« Predsednik omenjenega sveta Erik Skoglund pa "je jasno zapisal: »Gre za vprašanje razlike med pornografijo in umetnostjo. Realistično prikazan normalen ljubezenski prizor, ki je del neke umetniške celote, ni nikoli pornografija. Pač pa bi izoliran labko bil pornografija« (op.: Bergman ne pusti objavljati nobenih slik iz omenjenih treh prizorov!) »Film ima zaradi svoje široke dostopnosti javnosti poseben položaj med umetnostmi in verjetno je prva naloga cenzorja, da preprečuje razširjanje zločinstveno-sti (kriminala). Ne more pa si zadati naloge, da bo posameznike varoval pred »ne-prijetnhni doživetji«, razen T zde splošni obliki. Ljudi ho-varovati pred tistim, tjbolj žali: pred nasitijo in pred pa računana •nohtkostjo.« — D. O. RADIJSKI SOBOTP VELJA OD 25. DO 31. JANUARJA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., S., 10., 12., 13., 15 17 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7.. 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 8.30 O našem mladinskem zborovskem petju 9.05 Naši poslušavci čw"stitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite tovariši . .. 10.30 Prenos matinejskega koncerta orkestra RTV Ljubljana 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Solistična zabavna glasba 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.10 Zabavna glasba 1330 Za našo vas 14.10 Nekaj melodij — nekaj-ritmov 15.05 Popularne skladbe s tujih koncertnih odrov 16.00 Humoreska tega tedna 1620 Naš glasbeni avtomat 17.05 Hammond orgle 17.15 Radijska igra 18.20 Glasba iz znamenitih 8.05 8.55 925 9.45 10.15 1035 11.00 12.05 12.15 12.25 13.30 1435 Vedre melodije za konec tedna Za šolarje Matic in Alenka v naši diskoteki Solistična zabavna glasba Nekaj domačih z malimi narodnimi ansambli Nastopajo »Mali galski pevci« Pozor, nimaš prednosti Zabavna glasba Radijska kmečka univerza Vokalni solisti m plesni orkestri Glasbeni sejem Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Zabavna glasba V ritmu polke in valčka Vsak dan za vas Gremo v kino Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov Aktualnosti doma in v svetu Recital znamenitih opernih pevcev Novo v znanosti Glasbene razglednice Za konec tedna s plesnim orkestrom RTV Ljubljana in pevci Kar nadaljuj Joeves — radijska igra Sobotni ples Oddaja za naše izseljence Prijeten konec tedna DRUGI PROGRAM 19.05 Iz opernega sveta 20.05 Mali ansambli v soboto zvečer 20.45 Gershvvin in Bengesi 21.05 Koncert Zagrebške filharmonije v Ljubljani 22.40 Glasba za lahko noč 15.15 15.40 16.00 17.05 1735 18.00 18.10 18.48 19.05 20.00 2020 21.10 22.10 23.05 neoeufl 6.00 Dobro jutro 6.30 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Brestač — umetniška pripoved " oper 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo popevko 22.10 Plesna glasba 23.05 Bachov- večer DRUGI PROGRAM 1200 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Slavni pevci v priljubljenih operah 14.00 Zveneče kaskade 14.30 Šopek Dvofakovih skladb 15.05 Zabavni vrtiljak 19.05 Simfonija št. 5 19.48 Plesna orkestra Noriš Paramor in Francis Bav 20.45 Simfonija št. 26 v d-molu 21.00 V nedeljo zvečer 22.10 Komorna soareja jugoslovanske glasbe poneneueK 8.05 Mali rani koncert Slovenskega okteta 825 Glasba ob delu 835 Za mlade radovedneže 9.25 Pojeta Zlata Ognjanovič in Friderik Lupša 10.15 V glasbenem salonu 1035 Naš podlistek 10.55 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza 1225 13.30 1435 15.15 15.45 16.00 17.05 18.00 18.10 18.45 19.05 20.00 22.10 23.05 23.15 Pesmi in plesni ritmi Glasbeni sejem Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Zabavna glasba S knjižnega trga Vsak dan za vas Iz opernega albuma Aktualnosti doma in v svetu Novosti iz našega arhiva zabavne glasbe Svet tehnike Glasbene razglednice Skupni program JRT S popevkami po svetu Literarni nokturno Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Začetni tečaj angleščine 1920 Richard VVagner in »Mojstri pevci Niirnberški* 20.10 Zvočni portret ansambla Pepe Jaramilo 20.45 Kitarist Andres Segovin 21.00 Za oddih in za zabavo — vmes humoreska 8.05 Novo in zanimivo 8.35 Pisani zvoki z Dravskega polja 835 Za šolarje 925 Zabavni zbori 9.45 Baritonist Mercel Ostaševski 10.15 Zabavna glasba vzhodno-nemš kega radia 10.40 Iz opere »Hlapec Jernej« 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Slovenske in dalmatinske narodne pesmi 1330 Pol ure popularne orkestralne glasbe 14.05 Za šolarje 14.35 Po naši lepi deželi 15.15 Zabavna glasba z Danilom Bučarjem 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Melodije iz moskovskega ormitaža 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana s svojimi solisti 18.45 Na mednarodnih križpotjih 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Poje zbor »Brajša-Rašan« 2020 Radijska igra 2120 Večerna pesem 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni program JRT 23.05 Zvočni kaleidoskop DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj makedonskega jezika 1920 štiri popevke za štiri pevce 19.30 Veliki pianisti 20.00 Po svetu jazza 20.45 Requiem št. 626 21.45 Igra orkester Pearcv Faitli 8.05 Jutranji divertimento 835 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Glasba za razvedrilo 10.15 Les Huaquenes izvajajo narodne pesmi iz Južne Amerike 10.45 človek in zdravje 10.55 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Popevke in plesni ritmi 1330 Lahek koncertni program 14.05 Za šolarje 1435 Melodije vzhajajočega sonca 15.15 Zabavna glasba 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi tujih skladateljev 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Chopin: Dela, ki so nastala v domovini Iz fonoteke radia Koper Aktualnosti doma in v svetu Mojstri orkestrske igre 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Simfonija 2030 Z zabav no glasbo od Budimpešte do Moskve 21.05 Skupni program JRT 22.10 Plesna glasba 23.05 Literarni nokturno 23.15 Nočni akordi DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Prvi koraki poljske zborovske glasbe 19.45 Orkestralna suita 20.12 Od tria do big banda 20.45 Islamov 20.55 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.10 Moderni plesni ritmi Č8TRT6H 8.05 Z opernih in koncertnih odrov 8.55 Za šolarje 9.25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe 10.15 Pihalni orkester Ljudske milice 10.30 Pet minut za novo 11.00 12.05 12.15 12.25 13.30 1435 15.15 15.40 16.00 17.05 17.15 18.00 pesmico Pozor, nimaš prednosti Zabavna glasba Kmetijski nasveti Za ples in razvedrilo Glasbeni sejem Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Zabavna glasba Literarni sprehod Vsak dan za vas Ansambel Jožeta Privška Turistična oddaja Aktualnosti doma 19.05 20.00 20.45 21.00 21.40 22.10 22.15 23.05 2320 Glasbene razglednice Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Lahka glasba Literarni večer Nokturni z deli Zvonimira Cigliča Glasbena medigra Skupni program JRT Vokalni solist Matt Monre Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj hrvatsko-srbskega jezika 19.20 Naše glasbene premiere 19.45 Godalni kvartet št. 16 20.08 Epilog opere »Knez Igor« 20.45 Bolero 21.00 Melodije po pošti m v svetu 13.10 Iz galerije orkestralnih likov 13.45 Ta teden v skupščinskih odborih 8.05 Operetna glasba 8.30 Ljubljanski in Mariborski komorni zbor pojeta 8.55 Pionirski tednik 9.25 Odmevi iz naših krajev 10.15 Odlomek iz I. dejanja »A ide« 10.35 Novost na knjižni polici 10.55 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Polke, valčki. in koračnice za veselo opoldne 13.30 Solisti — virtuozi 14.05 Za šolarje 14.35 Tako pojo in igrajo v. Pragi 15.15 Napotki za turiste 1520 Zabavna glasba 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Petkovo glasbeno popoldne pri Aleksandru Berelinu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Poj^ moški zbor »France Prešeren« iz Kranja 18.30 Pripoveduje nam ... 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice * 20.00 Majhni ansambli v plesnem ritmu 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled 20.30 Iz slovenske violinske literature 21.02 Godala v ritmu 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.10 Plesna glasba 23.05 Nočni koncert DRUGI PROGRAM 19.05 Nadaljevalni tečaj angleščine 19.20 Brandeburški koncert 19.40 V paviljonu zabavne glasbe 20.02 Simfonietta za godalni orkester 20.45 Srečanje s pevko Terezo Brevver 20.55 Kulturni globus 21.10 Glasbena medigra 21.15 Listi iz glasbenega koledarja Kranj »CENTER« 25. januarja ameriški barv. VV film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. filma NEZNANEC IZ NORD-EKSPRESSA ob 22. uri 28. januarja ameriški film NEZNANEC IZ NORD EKS-PRESSA ob 16., 18. in 20. uri 29. januarja ameriški film NEZNANEC IZ NORD-EKSPRESSA ob 16., 18. in 20. uri 30. januarja ameriški film NEZNANEC IZ NORD EKS-PRESSA ob 16., 18. in 20. uri 31. januarja ameriški film NEZNANEC IZ NORD EKS-PRESSA ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 25. januarja ameriški barv. CS film JUPITROVA LJUBICA ob 18. in 20. uri 26. januarja amer! barv. CS film JUPITROVA LJUBICA ob 15., 17. in 19. uri, premiera angle>škega filma OKUS PO MEDU ob 21. uri 27. januarja amer. barvni CS film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 16., 18. in 20. uri 28. januarja angleški film OKUS PO MEDU ob 16. 18. in 20. uri 29. januarja angleški film OKUS PO MEDU ob 16., 18. in 20. uri 30. januarja angleški film OKUS PO MEDU ob 16., 18. in 20. uri Stražišce »SVOBODA« 26. januarja premiera ameriškega filma NEZNANEC IZ NORD-EKSPRESSA ob 15., 17. in 19. uri 29. januarja sovjetski barvni film POT V VESOLJE ob 19 uri Naklo 26. januarja ameriški barvni CS film MOŽ Z ZLATIM SAMOKRESOM ob 16. in 19. uri Jesenice »RADIO« 25. do 26. januarja španski barvni film MOJ POSLEDNJI TANGO 27. januarja amer. barvni W film PONOS IN STRAST 28. do 29. januarja nemški film PONAREJEVAVEC IZ LONDONA Jesenice »PLAVŽ« 25. do 26. januarja nemški film PONAREJEVALEC IZ LONDONA 27. do 28. januarja španski film MOJ POSLEDNJI TANGO Žirovnica 25. januarja — jugoslavn-ski film DVE NOČI V ENEM DNEVU 26. januarja — ital. barv. CS film VSAKO NOČ NOVO LETO 29. januarja — španski barv. film MOJ POSLEDNJI TANGO Dovje 25. januarja — ital. barv. CS film VSAKO NOČ NOVO LETO 26. januarja — jugoslovanski film DVE NOČI V ENEM DNEVU 30. januarja — španski barv. film MOJ POSLEDNJI TANGO Koroška Bela 25. januarja — ameriški barv. film ŠERIFOV SIN 26. januarja — francoski film ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE 27. januarja — nemški film PONAREJEVALEC IZ LONDONA Kranjska gora 25. januarja — francoski film ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE 26. januarja — amer. barv. film ŠERIFOV SIN 30. januarja — nemški film PONAREJEVALEC IZ LONDONA 30. januarja — amer. barv. CS film FANI ob 20. uri 31. januarja — amer. barv. CS film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU NEDELJA — 26. januarja ob 10. uri URA PRAVLJIC — 13. program ob 16. uri DRUGA VELIKA BESEDA — odpade zaradi bolezni v ansamblu TOREK — 28. januarja ob 19.30 Nikolič-Mackie: »KUPE 9-10« in »HOTELSKA SOBA 308« za RED KOLEKTIVI Teieuiznp SOBOTA — 25. januarja RTV Beograd 18.00 Poročila 18.05 Gledališče ob 18.05 RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik 19.20 Ekspedicija 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 2030 Mikrofon je vaš RTV Ljubljana 2130 Propagandna oddaja 21.45 Ulica Conner št. 13 22.15 Poročila _NEDELJA -i 26. januar. TOREK — 28. januarja RTV Zagreb 20.00 Poročila - RTV Zagreb 20-05 Celovečerni film RTV Beograd 21.30 Prvenstvo Evrope v rokometu Evrovizija 2230 Filmski pregled RTV Ljubljana 23.00 Poročila SREDA — 29. januarja Evrovizija 1330 Olimpijske igre v Innčbrucku — tekma v hokeju RTV Zagreb 1525 Otvoritev olimpijskih iger RTV Ljubljana 17.30 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Slikanica za najmlajše 18.20 Pionirski TV studio 19.00 TV obzornik Evrovizija 19.10 Prvi filmski pregled o olimpijskih igrah RTV Ljubljana 1925 Sprehod skozi čas JTV 20.00 TV" dnevnik Evrovizija 20.30 Umetniško drsanje parov — prenos iz Innsbrucka * 22.35 Drug; filmski pregled RTV Ljubljana 23.05 Poročila ČETRTEK — 30. jan. Evrovizija 10.15 Tek moških — prenos iz Innsbrucka 11.55 Smuk za moške 15.30 Te"kma v hokeju . na ledu Jugoslavija : Avstrija RTV Ljubljana 1730 Angleščina na TV RTV Beograd 18.00 Poročila 1805 Slike sveta RTV Ljubljana 1830 Britanska enciklopedija 19.00 TV obzornik 1930 Koncert romunskega j folklornega ansambla I JTV 20.00 TV dnevnik Evrovizija 20.30 Hokej na ledu — Kanada : Švedska 23.40 Poročila PETEK — 31. Januarja Evrovizija 1235 Prenos smučarskih skokov iz Innsbrucka RTV Ljubljana ' 1730» Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Dva slovenska dokumentarna filma RTV Ljubljana j 18.30 Poljudno znanstvena i oddaja 18.50 Glasbeni kotiček RTV Beograd 19.30 Kratki film Evrovizija 19.45 Filmski pregled o olimpijskih igrali t JTV _ 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 2030 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 20.45 Ni prostora za Kvlove — angleški film RTV Zagreb 22.15 Filmi vzhodnih držav Evrovizija I 22.40 Drugi filmski pregled * olimpijskih iger RTV Ljubljana 23.10 Poročila Ljubno 25. januarja — francoski film VRELI ASFALT .b 19.30 26. januarja — francoski film VRELI ASFALT ob 16. uri Radovljica 25. januarja — fran. ital. barv. film CARTOUCHE ob 18. uri 25. januarja — angleški film NEPOZABNA NOČ ob 20. uri 36. januarja — franc. ital. film CARTOUCHE ob 16. in 20. uri 26. januarja — angleški film NEPOZABNA NOČ ob 18. in 10. uri dopoldne 28. januarja — slovenski film PEŠČENI GRAD ob 20. uri 29. januarja — slovenski film PEŠČENI GRAD ob 18. uri 29. januarja — amer. barv. W film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 20. uri RTV Beograd 11.00 Kmetijska oddaja RTV Zagreb 11.30 Dvsnejev svet 15.00 športno popoldne RTV Ljubljana 18.30 Srečka — za otroke 19.00 športna poročila 19.10 Mladinski klub JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 »Othello« drama 22.55 Jazz na ekranu 2325 Poročila PONEDELJEK — _27. januarja_ RTV Ljubljana 17.30 Angleščina na TV 18.00 Poročila 1835 »Kljukec ima trdo glavo« — lutkovna igra 19.00 TV obzornik JTV 1930 Tedenski športni pregled 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 2030 Propagandna oddaja 20.45 Sestanek z vragom celovečerni film 22J5 Poročila Zimski motiv Zabatma stran • Zabavna stran • Zabavna stran • 7ab~ -na str-n # babama si ran © Zabavna stran BREZ BESED BREZ BESED Mojster, zdi se mi, da nisem nekaj pravilno preštet Vsa pota vodijo v Rim — to večno mesto na sedmih gričih. Toda, saj mi Kranjci vendar nismo srake, da bi se šopirili s tujim perjem; in to še celo pb kopici pr:- *e-rov, ki nam kakor na dlani kažejo, da tudi nam ne primanjkuje krajev, ki imajo podobno vlogo kot italijansko glavno mesto. In da ne bo nesporazuma, naj pristavimo samo tole. Naši kraji nimajo blišča in bede (?) mesta ob Tiberi, nikdar nimajo krize za sestavo nove vlade (morda krizo onemogoča čudoviti sistem z imenom rotacija) — toda kaj bi to, saj res ni važna pojavna oblika, temveč vsebina. Tudi to mi Kranjci dobro vemo (beri: občutimo na svoji koži). Po- lic boj se, bil je samo zajček kor vodijo poleti številna pota v ljubljanski Tivoli in Majdičev log ter Prešernov gaj (ne izneverimo se tradiciji, ostanimo lokalni patrioti), tako vodijo poleti in pozimi vse peti v oslarije. Po poteh hodijo ljudje (in živina seveda), tisti ki imajo avto, se pač vozijo, vendar ti že menijo, da so pač »nadljudje. Pot je zanesla v oštarijo dva človeka (torej nista imela avtomobila), ki sta v prijetnem gostilniškem vzdušju žalila šil-ce žganja. Ker je bila roka prvega prekratka, da bi preko pulta dosegla čudovite obline mlade natakarice, je pač v (kislo) zameno oprijela šilce žganja in na prstu se je zalesketal poročni prstan. Tedaj pa: »Kaj prijatelj, si ti poročen???* Z muko, kot da bi jedel pečenega ježa z bodicami vred, je napadeni prikimal. »??? Pa kako?* Sodobna poroka gosto nam je vseeno, ali kurimo z električno energijo ali premogom (predpostavljamo, da imamo tako visok standard, kot je to mogoče razbrati iz naših družbenih planov in zato imamo lahko lončene in električne peči), samo da nam je toplo. Le mimogrede! Ni pa nam vseeno, če ni premoga in da za dobro mero primanjkuje še električne energije, kot je to na primer letos, ko se je ta samo »trenuten* zastoj potegnil na dolg interval. In nenadoma so nam pota iz premogovnikov in elektrarn dala osnovo za širšo razpravo o vsebini in pojavni obliki — skratka o neki vrsti filozofije. Dokaz! Eleganten dokaz, da pota vodijo tudi k filozofiji, kakor pota rotacije (oh, spet ta beseda, ko pa ie tako modema!) na boljše položaje. In ka- »Kako vendar? Z žensko menda!* »Vem, vem ..., v tvojo moškost ne dvomim*, je počasi preboleval prvo presenečenje napadavec. (Prve nepričakovane krogle ne vneso v nasprotnikov tabor samo zmede, temveč tudi premišljeno taktiko za borbo v prihodnje.) »Poročil si se torej*, je počasi pričel presenečenj, ko je končno le ugotovil, da se mu je prijatelj^ res poročil. »Pa tako hitro! Verjetna je bil otrok na poti?* »Ne!* »?€ »Ne! J a nemogoče! Da ni bila posredi celo ljubezen*, je še vedno vstrajal presenečni. »Ne!* »??* (Streli so zadevali v živo. Vsak i m februarja OVEN (21. 3. — 20. 4.) POLOVIČNO POZNANSTVO v nedeljo preraste v ljubezen. Vsa soseska ti zavida do četrtka, zakaj potem s praznim žepom žalostno vzbujaš pozornost kot prestavljeni spomenik padlim v NOB v Kranjski gori. Razveseljivo pismo od sorodnice. —- BIK (21. 4. — 20. 5.) ffa MAJHNA AVANTURA ti vrne samozavest in pozdravi komplekse ta-UaS ko kot upokojencem upanje ob obljubah na povišico. Iz ljubosumnih nagibov te nekdo zmerja. Četrtkove novice si dobro zapomni! Nasedeš sladkim besedam. DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) mjm VELIKA AKTIVNOST in delo ti prineseta nemajhen dobiček. Čim-HLaJ prej kupi obljubljeno, da ne prehitijo cene zmogljivosti tvojega oziroma družinskega žepa. Solze zaradi trmoglavosti in črnogledosti. RAK (21. 6. — 22. 7.) LJUBOSUMNA ZNANKA te preseneti, vendar ne tako kot škofjeloška občinska skupščina, ko je v decembru po 18 dneh preklicala svoj DA o ustanovitvi podjetja »Obnova«, šef in draga oseba se v neprimernem trenutku spomnita nate. Zaradi zdravja se ne sekiraj. LEV (23. 7. — 22. 8.) SVOJIH ZELJA in koristi ne uveljaviš tako preozkosrčno kot je izbojevala pravdo jeseniška občinska skupščina o kranjskogorskem hotelu Prisank. Očitki in sivi lasje zaradi jesenskih avantur. V pismu načneš nekaj prijetnega. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) USODNO SREČANJE z upnikom. Povabi ga v restavracijo, vendar se poprej oboroži s slovarčkom tujk — za dešifriranje jedilnih listov. Prijeten petkov večer. Glavobol v nedeljo. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) PRI SMUČANJU zanimivo srečanje, ki pa ne bo ostalo samo pri smučanju. Pazi, da ti veter ne "odpihne čepice kot je prenekateremu šolniku trinajsto plačo. V soboto se ne vsiljuj, da se ne osmešiš. Pismo. ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) VARUJ SE POLEDICE, zakaj čevlji so zlizani, in do čevljarja, ki bi jih takoj »pozdravil«, je pot brez zvez neuspešna. Malce obvladaj jezik, predvsem v sredo, da te ne primejo zanj. Doma in v službi se sekiraš, v družbi popivaš. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) ' ZARADI KOKETIRANJA v obratu družbene prehrane med odmorom raztresenost pri delu. Za besedičenje sodelavcev se ne zmeni, zakaj šef je na tvoji strani. S povabilom ne bo šlo vse gladko, bo pa uspelo. V torek zamudiš zmenek. Poljubi v mrazu. KOZOROG 23. 12. — 20. 1.) ZARADI TISTEGA ne pomišljaj na bolniški stalež. Načelno bo vse v redu, vendar se bo treba konkretno poslužiti »žlahte«. Načrti bodo uresničeni brez večjih stroškov. Po telefonu obljubljeno trikrat obžaluješ. Z darili te presenetijo. VODNAR 21. 1. — 19. 2.) ZARADI MALIGANOV odvečne besede. V pripravah za pustovanje razmišljaj, kako bi maskiral tisočake pred boljšo polovico in denarnico pred prijatelji. Preglej žepe v svojih oblekah, da ne bo prepozno. Telefonski pogovor te vznemiri, srečanje v petek pa požene kri po žilah. Darilo. RIBI (20. 2. — 20. 3.) NEKDO BI SI RAD prilastil tvoje zasluge, pa se ne daj. čeprav težko, bo tvoje razumevanje, ne samo do otroških želja, temveč tudi do čudnih želja znanke, vendarle večje kot je v proračunih gorenjskih občin za »gorenjski šport št. 1« — smučanje. Honorarno delo na vidiku. Pismo in denar. dober vojak pa prihrani zase rešilni naboj.-Rešilno vprašanje pa je tisto, ki je sicer zadnje, vendar tako formulirano, da mu mora slediti jasen odgovor.) »Ja, madona, kaj pa je potem bilo! Saj sem naštel že vse povode in vzroke, ki lahko pripeljejo do poroke!* »Nisi, pozabil si še na — STANOVANJE!* No, vidite, tudi stanovanje je tisto, kamor vodijo vse poti. Vanj ne vodijo samo poti iz službe, ali zvečer iz kavarne (kadar je mož na službenem potovanju), temveč tudi pota porok. _ _ pi =