Metelko V slovenskera slovstvu. Remški evangeli. Ta slovenski evangeli iina od tod posebno imenitnost, ker so nekdaj Francoski kralji ob venčalnem maziljenji nanj prisegali. Pa kako je to čast dosegel, v kterem veku, kje in od koga je bil pisan, in kam je po tem zginil, vse to je bilo dolgo časa v gosto tmo zagernjeno. Le toliko je bilo od njega znano, da ga je Rusovski car Peter Veliki v Remsu leta 1717. v roke vzčl in njega branivcem pervič povedal, da je v slovenskem jeziku pisan. V letu 1721. ga je tudi tajnik Rusovskega poslanca vidil, in naprošen je pervo plat prestavil, ki se s sadanjim spoaiiukom popolnoma zlaga; in zadDjič ga je vidil Angleški popotnik po iuienu Fort Hill vletu 1798. Poteh pričah sejevčdilo, da je gotova resnica, kar je zgorej povedano. Po tem je bilo slišati, da so ga vzdigovavci ali puntarji v hudobnem uamenu ves spomin nekdanjih kraljev zatreti, njega drage lepotine ogolili in v ogenj vergli. Silno so žalovali Dobrovski in drugi učeni Slovani po zgubi tega spominka, dasiravno, da je tolike starosti, takrat še nikomur ni na niisel prišlo. Učeni Rus A. J. Turgenjev ga je po silnem prizadevanji poslednjič (vsih vnanjih dragotin golega) v Remški mestni bukvarnici najdel, kamor so bili vsi rokopisi po ukazu pervega konzula Napoleona preneseni. V letu 1843. je bil ta spominik, slava Slovanov, po ukazu Rusovskega cesarja v Parizu v prav ozališanem natisu, na svetlobo dan. Kje je kteri Slovan, da bi ne želel izvediti, kako se je zgodilo, da je ta slovanski spominik na Francosko prišel, in bil v Remsu v toliko čast povzdignjen? — Vse to nam častiti gosp. Hanka v predgovoru svojega v Pragi 1. 1846. storjenega natisa tega spominka prav razločno in po okolinali pove. Sveti Prokopi nainreč, ki je v enajstem veku na Pemskem živel in bil puščavnik, potlej paopat Sazavskega samostana, je pisal nedeljske evangelije na blano ali pergament sam s svojo roko. Vsi nedeljski evangelii, če se z Ostromirom in drugimi primeri, so mogli biti na 22 legab, vsaka lega po 8 listov, kterih pa le dve legi namreč 19. in 20. imamo, tedaj jih manjka 20 leg ali 176 listov. Na koncu je bil morebiti pisatelj podpisan. Manjkajočih 20 Jeg je bilo morebiti konec enajstega veka ob preganjanji slovanske obrednije (liturgije) odterganib. Ta evangeli je cesar Karel IV. v slavo Sazavo-Emavskemu samostanu *) (kjer so imeli slovansko obrednijo t. j. slovanske duhovske opra- •) Ta samostan je bil Karel IV. 1317 za slovanske Benediklinarje \r. Hrovatijp in Dalmacije v čast s. Hieronimu in ss. Cirilu in Metodju v Praškem predmestji socidkl. vila) in v Čast s. Hieronimu in s. Prokopju podaril. V tem samostanu so drilskemu še glagoliški del, ki so bili evangelii iz mašnih bukev v letu 1395 vanj spisani, pridjali, in te bukve so z nadevo drazih kamnov, z zlatom in svetimi ostanki terdno in dragotno oplatničili, ter jih ob posebnih slovesnostih pri službi božji rabili. Ali 16. kozoperska 1419 so Husiti ta samostan napadli in med drugimi dragotinami tudi ta slavni evangeli uplenili, ki je bil potem čez 40 let v rokah mnogoterih Husitov, kteri so-ga zadnjič v Carigrad (Konstantinopel) poslali. Morebiti so se hotli s tem in drugimi dragimi darili jutrovi cerkvi prikupiti, potem ko so bili od Rimske kot krivoverci izpahnjeni. Sto let pozneji ga je od ondod Carigrajski živopisecali slikar Paleokapas v letu 1546. v Trienški cerkveni zbor na prodaj prinesel. Tako je ta dragocenni evangeli prišel v roke Kardinalu od Lotring, ki je bil takrat Remški nadškof; ta ga je svoji stolni cerkvi podaril, in tako je bil v Remsu med venčalne dragotiae Francoskih kraljev položen. Tukaj je ta dragi slovanski sporainek skorej čez poltretje' sto let ostal, in ob venčalnem maziljenji Francoskih kraljev, ki so nanj prisegali, slavno služil. 53. Ob času, ko so bili Rusje v mongolski služnosti (1. 1238.— 1477.), so se po nevednih prepisateljih mnogotere napake v njih cerkvene bukve vrinile, in tadaj se je pokazala silna potreba slovenske cerkvene bukve po izvirnih greških bukvah popraviti. V to slovniško delo je bil po prošnji carja Bazilija Joanoviča 1. 1512. carigrajski patriarh zmed greških redovnikov (mnihov) gore BAthos" Maksima izvolil. Pa kaj se zgodi! Maksim v Moskvi 9 let bivši in knjige po slovenski slovnici popravljaje se je za slovniške pravice tako poganjal, da se carju zameri, in je — v ječi umerl *). — Tako imajo nad njim slovničarji svojega častitega slovniškega mučenca. Pod patriarhom Nikonom 1. 1652 so spet j&i skerbeti za popravo cerkvenih bukev. Pa kaj se spet zgodi? Njih prepira skorej ni bilo konca; nevednost in svojoglavnost jira napravite brez števila razkolnikov. V letu 1667. je bila vender poprava njih cerkvčnih bukev končana, in svetega pisraa še le 1751. Pa kakošna je bila ta poprava? Popravljavci s svojim delom očitno pokažejo, da so bili brez slovenskega duha in brez vse znanosti slovenske slovnice: iz greškega so od besede do besede, in marsikaj brez smisla prestavili, in kar je bilo v starih rokopisih, ki so jih pred seboj imŁli, prav dobro, so celo popačili. Sam Rus po imenu Silvan, bivši Maksimov učenec, jim je še ktero pametno povedal, pa zastooj; niso •) Nektert pišejo, de greški redovnik M a k s i m, kterega slovniški nauki 80 še le •lolgo po njegovi smerti pri Rusih sad rodili, je umerl 1. 1556 (Safarik Slaw. Alterth. II. p. 39; po tem bi bil 35. po W. Jahrb. 17. B. p. 75 pa le 33 Ut v ječi; je že to dosti: —). Alenda je bil še le v 1. 1514. v Moskvo prišel, iu po tim ae vse pr»v stika. ga hotli poslušati. Nikogar ni bilo med njirai, kteri bi bil kaj vedil od Cirila in Metodja; vsi so menili, da imajo staro rusovšeino pred seboj, ki jo je treba prenoviti in umevniši storiti; celo tudi zadnji pregledovavci s. pisma, ki je 1751 bilo natisnjeno, niso nič včdili od s. Girila; menili so le, da je bil pervi prevod s. pisma pod Vladimirom 988, tedaj na Rusovskem in v rusovskem jeziku storjen, in orailjujejo osodo. da je rokopis od Vladimirovega časa zgubljen, iz kterega je bilo Ostroško s. pismo 1. 1580 natisnjeno. Ali rokopis, iz. kterega je Ostroško s. pismo natisnjeno, je še v Moškvi (če ni 1812 zgorel), in, kakor pravi Dobrovski, ni od Vladimirovega časa, auipak od leta 1499. ali pa še pozneji. Da ti izvoljeni popravljavci cerkvenih bukev od s. Cirila nič niso vedili, se je skorej nemogoče zadosti čuditi, ker je vender njih deželjan Nestor že v 11. veku od njega pisal. To so tisti Rusje, ki jih Dobrovski v svojem ^lnstitutiones linguae sl." tolikrat ,,correctores" imenuje, in jim marsiktero resnico pove. Rusovske napake so se pa sčasoma tudi v glagoliške bukve vrinile. Karaman je bil popravljavec glagoliških v letu 1741 natisnjenih mašnih bukev, in ker je rnenil, da v rusovskih cerkvenih bukvab je prava stara slovenščina, je v glagolitico brez števila veiiko zopernib rusovščic vsilil. Vse to, inše več od tega, se bere v W. Jahrb. der Litr. 17. Bd. 1822. str. 74—10*2.