wSlovenski učitelj" -— letnik 1873. (Donesek k zgodovini siovenskega osnovnega šolstva.) Spisal: Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v p. v Krškem. (Konec.) »Magnetična igla ne mlmje prej, dokler ne kaže na sever; konservativna stranka ne more hvaliti šolske postave prej, dokler se v obče ne prizna načelo: Šola mora imcti cerkveno podlago aH mora biti verska (1879 (str. 196). V tetn smislu odgovarja L.—u pri občnem zboru zaradi »Tovariša« (str. 3!9). Od tcga časa pa, kar mu slovenski listl niso več na razpolaganje In tudl »Schulzeitung« ne prinaSa več takih zabavljic na slovenske učitelje, kakor nekdaj, pošilja pa ta na5 prljatelj svoje spise drugam (iaz nikamor) in tam udriha po »Učiteliskem Tovarišu« in nicga urcdniku. Dobri Bog! varuj me mojlh prijateljev, neprljateljev se bom že sam branil. Sarkastično mi je bila torej odgovorila poStena Močnikova duga. Toda M: nl pomlslfl, da je bil namen mojega Hsta branit! In povzdlgniti slovensko Jolstvo in učitelistvo v narodnem ob- ziru. Nevarnost je blla velika v 1. 1873—1878), ker so hoteli šolstvo in učiteljstvo na Kranjskem ponemčiti. Zato sem »Tov.« v svojem listu le na kratko odgovoril: »Vi pišete v svoji 2. številki t. 1. da je urednik naSega lista meso od nemškutarskega in nemškega mesa ter kri od nemške krvi«. Kdo vam to ver.iame, g. zagovornik »mežnarstva«? S tem ste toliko dosegli, kakor da bi bili rekli: Belo j'e črno in črno je belo. Sicer pa nečemo kaliti mir v domači hiši, kakor ste Vi po nepotrebnem začelisamo to Vam povemo, da bi se spodobilo, da dobi »U č i t e 1 j s k i Tovariš« z n o v i m urednikom tudi nov pridevek; kajti list urejevan po Vaš i h načelih ni »U č i t e 1 j s k I«. Vse drugo je bi1.. p.-d hivšim nrpdnikom. spoštovanem gosp. Praprotnikom, prvakom slovenskih učlteIjev.« I.ist so napadali še huje in ne dobrohotno nemški in neraSkutarski tovariši, ki so se družill okoli »Kr. Lehrervereina«, ki je imel po deželi že nekaj »Zweigvereinov«, in okoll »Lalb. Schulzeitunge«, pri katerih sta Imela glavno besedo prof. ! inliart, vadniški učitelj Zima (potlei Sima) in nekaj manjših trabantov. Po voljl ni bll list tudi graškitn ¦ Piad. Zeitschrift« in ne lj. »Tagblattu«. Tem sem obširno odgovarjal v 2. in 5. štev. >-Sl. lič.--, rcknč prcd drugim: »Tagblattu« ljublianskemu, kateremu se vse gnusi, kar je slovenskega ne odgovarjamo nlčesar. Da je pa gra- 5ki Solski list »Padagoglsche Zeltschrlft« sprejela dopis od ravno tistega »tagblattovskega« nesramnega, nemškutarskega kritikarja — tega nismo pričakovali. Toda »Pad. Zeitschrlft« je bila najbr/e zapeljana od omenjenega dopisnika, in mi zagotovo pričakuiemo. da bode to v svojem listu popravila. — Kaj pa »I. aibacher Schulzeit n n '.'. ki sc- jc tndi nas spomnila? Njej stno tudi vdi'. trn v peti, menda iz istcga vzroka, kakor »Pad. Zeitschr.« Oba dva lista sta nas grdila samo iz škodoželjnosti. »Brodneid«, netnški gospodje, Vas vodi; sarao iz tega vzroka ste nas grajali. Iz doblčkarije ste osnovali Vi, ljublj. nemškutarski kolegi, svoje dništvo in svoje glasilo, in i/ dobičkariie bostc psovali slovenske nčitelie; v zahvaio bodo morebiti ljublj. nemškutarii Vam tudi povišali plače za kakovih 50—100 gld., če bodo imeli kaj v blagajnici, kar pa ravno slabo kaže. In glejte, Vi ste taki možje, da za tollko penezov svoj značaj prodaste. — Pa de gustibus non est dispudandum. - - Vaša kritika. ->?chiilzeitungn-, je prav bedasta: ne moretno drugače reči: VI nam očitate, da delujemo z našlm zagov;.rjp.niem »narodnih šol« proti novini šoiskim postavam fn celo protl tetneljniin državnim postavam. Kaj Vi vse ne porečete? Na zadnje bote še rekll, da smo »velelzdajalcl«. Svet se pač meša že. Drugl nemškl listi pa, kl se tudi potegujejo za nove šolske postave, so pa nam ravno »komplimente« delall, če5, da go- vorimo za nove Solske postave, za ustavo, za državo. Ko bi nam na hvali teh nemških listov, kal ležeče bilo, bi jih Vam imenovali«. Take in enake polemike je imel list. Tako so nanesle okoliščine — za zabavo. Za izobraževanje slovenskega učiteljstva je pa list prinašal vse polno člankov, splsov, notic vzgojevalne, učne, metodijske in druge vsebine, n. pr. Nemščina po slovenskih šolah, Ljudsko šolstvo (slovansko) na Koroškem, Zapor učenca po šoli, Ovajavstvo, Fizika v narodni šoli, O risanju v ljudski šoll — vse to in drugo v 1. štev. na 24 stratich. V zadnii (30) številki je priobčen za tiste čase aktualen spls: Mnenie duhovnika (prošta, pozneje škofa Pogačarja) o novih šolsklh postava!i. V tcm snisu (i.riginal je pisan latinski) naj duhovniki ne nasprotujelo novlm šolskim zakonom, marveč naj sodelujejo kot predsednlkl ali nadzornikl v krajnih šolskih svetih in kot 51anl okrajnlh šolskih odborov. H koncu nai dostavim, da nl bllo člsto prav In dosledno, da sem s 30. Stev. prenehal z Hstom; kajti imel sem dovolj naročnikov, dovolj sodelavcev in dovolj prijateljev. Z njihovo pomočio sem osnoval 1. 1874 »Učlteljsko društvo za slovenskt Štajer«, ki je v Istem letu Hst zopet oživel kot II. letnik in ga v letlh 1875, 1876 in 1877 izdajalo. O tem prillčno kai več.