14^. številka. Trst, v soboto, f>. avgusta 1 SDS. T.raj XXIII. „Edinost" izhaja dvakrat na (lan, razim n^lelj in praznikov. Zjntranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob l uri pop. \aruvninn znaša : Obe izdan ji na leto . . . gld. 21*— Za sam« večerno izdanje . „ 12" — Za pol leta. četrt leta in nn mesec rn/.merno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine *e uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje itevilke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. [(Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. T Telefon Stv. 870. 4 nvč. V edinosti Je mrf^P' Ogl&al se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači o-jlasi itd se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefran kovati i dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trst. ('rediiištvn in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. Iti. VpruTniStv«, o«l-pmvnUtvo in sprejemanje hisrriltov v uliei Moliti pieeolo Stv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. Pariz f>. »Temps« javlja iz Madrida, da ko sedaj tli ničesar l»ati ud strniti prebivalstva, ker jo isto povsodi naklonjeno miru, Madrid 5. ('astellnr (znani veliki državnik republikanskega mišljenja), ki je bolan sedaj, jo obvestil ministerskega predsednika Sagasta, da jo pristaš miru, vendar pa mora Španska energično nastopiti proti Zjedinjcnim državam ter rešiti prava vrhnega vladarstvn nad Portorieo. — »Liberal« priobčuje neki pogovor z maršalom Martine/,-Cam-posom, v katerem se je poslednji proglasil odločnim pristašem miru, ter jo izjavil, da bi bila blaznost, ako bi mislili na odklonitev mirovnih pogojev. Madrid 5. Iz Havane javljajo, da je generalni guverner na Kubi, maršal Blnnoo, zaustavil seje parlamenta na otoku. (Jibari ho Spanci zapustili. Ustaši so tnlrli v ta kraj ter so ubili 18 dobrovoljcev. Madrid o. Glasom brzojavke s Pucrtorieo so Spanci zmogli jedno četo ustašev. Večina oddelkov dobrovoljcev se jc razpustila, ostavivši svojo orožje. Santiago do C uh a 5. General Shafter je dobil ukaz, naj svojo vojsko, u poti proti severu, ti prevoznih ladij, ki so zasidrane prod Santiago, pričnejo v ponedeljek z ukrcavanjem. Vari/, 5. Sv. stolica jo brzojavnim potom naložila škofu v Manili, naj se z vsem podrejenim mu duhovništvom postavi pod zaščito Zjedinjenih držav, da se tako rešijo preganjanj, katerimi jim groze domačini-ustaši. ltlldi in postu 5. Politiski krogi, ki so v zvezi z vlado pripisujejo največo politiško važnost sedanjemu potovanju barona BantfVja na Dunaj. »Mgvar Orszag« meni, da je sedanje politiško po-loženje v Avstriji tako, da ne bode moglo trajati dolgo časa, a tudi pozicija BantfVjcvoga minister-stva da je omajana. Na jutršnji konferenci na Dunaju se ne bode govorilo samo o načinu postopanja, ampak razpravljalo se bodo tudi meritorno o pogodbi med obema polovicama države. Razlika v naziranju obeh vlad je precejšnja. Grof Thun želi, da bi se mu itak že težavno rešenje ne delalo še bolj težavno z drugimi komplikacijami, ki bi moglo priti od strani ogersko vlade. Baron BanfFy se svoje strani pa so sklicuje na obveze, ki jih je prevzel grof Thun v mesecu maju glede koncesij, katere je privoliti Ogerski. Vsakako jo definitivno rešenje v rokah krone. It i 111 5. Uradni list objavlja dekret, katerim se odpravlja obsedno stanje v pokrajini Livorno. Carigrad f>. Glasom sem došlih zasebnih sporočil so Kurdi v okraju Ahlat v vijaletu Bihlis oplenili H armenskih vasi, ker se je bila raz-nesla govorica, da so jo tam pojavila armenska tolpa. Tudi v družili vijaletih se pojavljajo vznemirljiva znamenja. Lvov £>. Povodom smrti kardinala Sembra-toviča vejejo črne zastave na poslopju deželnega zbora, na vseh cerkvah, na mnogih privatnih poslopjih in na nekaterih zavodih. Sinoči so prenesli truplo v kapelo palače; truplo je bilo položeno v krsto iz kovine. Kapela je prirejena v mrtvaško sobo. Pogreb bode v ponedeljek predpoludne. Od vseh strani prihajajo izrazi sožalja. Med mnogimi brzojavkami je tudi ona grofa Thuna. Lvov o. Cesar je doposlal kapitelju stolne cerkve grško-katoliSke brzojavko, v kateri izraža svoje globoko sožaljc na smrti nadškofa kardinala Sembratoviča. Pari/, f>. Knsacijsko sodišče je odbilo pritožbo Zole proti razsodbi sodišča v Versaillcsu. (Jorica 5. Tukajšnje okrožno sodišče je obsodilo danes duhovnika Gugenbergerja na 0 inese-eev ječe. Gugenbergcr je bil obtožen, kakor znano, poskušanoga javnega nasilstva in ranjenja neke ženske na Jagrščem. Jasi o 5. Nn današnji razpravi, ki se je vršila na okrožnem sodišču radi antisemitskih izgredov, so bili obtoženci obsojeni radi tatvine in sicer jeden na tri mesece, jeden na dva meseca in jeden na šest tednov. Nobeden od obtožencev ni bil rešen obtožbe. llaillhlirg 5. Senat je odloČil, da se voditelj socijalistov Peter Hohn iz Kodanja, katerega so zaprli tu radi sleparstva, nemudoma odpošlje v Kodanj. Kje je naš ukupni sovražnik? Iz Dusseldorfa (vladni okraj pruske pokraj'ne Rhcinland) poročajo, da so izgnali od tam vse poljske delavce, tudi take, ki so že dlje časa bivali tain in si ustvarili domačijo. Trpka beseda nam sili v pero, da bi primerno označili tako krutost; a v žolč bi morali pomakuti svoje pero, ako bi hoteli črtati paralelo, kako brezobzirna je na jedni strani pruska vlada z avstrijskimi podaniki, živečimi v Prusiji, in kako je na drugi strani avstrijska vlada nebeško potrpežljiva in tolerantna z pruskimi podaniki, živečimi v Avstriji. A če pomislimo nadalje, da so avstrijski podaniki, katere je usoda zanesla v pruske kraje, sli le s trebuhom za kruhom in da gotovo niti sanjajo ne o kaki politiški agitaciji, dočim so pruski podaniki v Avstriji strastni podpihovalei naših narodnih borb ter se očitno iti brez vsaeega obzira — o taktu seveda niti govorjenja ni — udeležujejo velikoneraŠkih agitacij po naših pokrajinah ter so po velikem delu provzročitelji sedanje luide krize v Avstriji — potem se nam vitli, da je ta dobrovoljnost avstrijskih državnikov do skruniteljev avstrijske gostoljubnosti prav blizo — lahkomišlje-nosti, da ne rabimo hujega izraza. Toda, danes ne mislimo na to, da bi se podrobneje bavili s prusko brezobraznostjo in neum-Ijivo dobrovoljnostjo avstrijsko. Nekaj drugega nam jena srcu. Želeli bi spregovoriti besedo tlo avstrijskih Poljakov. Vprašali bi jih radi z ozirom na gori omenjeno vest iz Diispeldorfa: ali ni imel prav general lvomarov, ko je rekel v Pragi, tla Slovani, kolikor nas je, nimamo dveh, ampak le jednoga sovražnika? Ali bi ne bilo naravnost samoubijalno od strani Poljakov, ako bi slušali si-renske glasove nemških listov in politikov, ki bi hoteli — sklicevajc se na dosedanje žalostno razmerje med poljskim in ruskim narodom — zavesti Poljake, da bi pozabili na jedinoga resničnega sovražnika svojega ter da bi se ločili iz kroga bratov po krvi?! Poljski politiki so na glasu kakor dalekovidni taktiki, izborni diplomatje in hladni računarji. Kakor takim jim mora biti jasno, da bi — za p usti vsi kolo ostalih Slovanov — ne le storili zločin na slovanski vzajemnosti, da ne bi le prelomili slovesne besede, dane v Pragi in v Krakov invt ter v neStevilnih izjavah in manifestacijah i/, novejšega časa, ampak da bi, oslabivši ukupno slovansko silo, slabili tudi sebe, svojo poljsko moč in upliv! Jasno jim mora biti, tla bi kopali grob sami sebi in svoji bodočnosti, ako bi jih še ne pojašnjeno razmerje med njimi in Rusi zavelo, tla bi pomagali velenemški ideji do triumfa v Avstriji! Poljski politiki imajo sedaj toli ugodno stališče v Avstriji, tla jih mnogi zavidajo na tem! V kritičnih trenotkih se ne delajo nikaki sklepi, tla ne bi najviši krogi zaslišali poljskega glasu in poljskega menenjn. Ali Poljakom menda ne treba praviti, tla to ugodno stališče jim ostane le tako dolgo, tlokler slovanstvo ustvarja izdatno in primerno proti težje pruski hrezobraznosti in velenemški eks-panzivnosti. Padlo to protitežje, porušeno bode tudi to ugodno stališče Poljakov. Proganjanja Poljakov v Poznanju, izganjanja in proganjanja avstrijskih Poljakov, živečih v Nemčiji, milijoni, ki jih trosi pruska vlada za ponem-čenje pruskih Poljakov, brutalnost, s katero jim hoče jemati streho z-nad glave in tla iz-potl nog — vse t<> mora biti v svarilo gališkim Poljakom, česa bi bilo pričakovati tudi njim, akti bi v Avstriji definitivno zmogla velenemška ideja! Laskajo se jim seveda od hipa do hipa; ali Poljaki morajo vedeti, da je to laskanje proračunjeno lt! v prevaro! Mi nočemo brskati po stari rani. To boli. Nočemo se spuščati v nesporazumljenjn, ki so liki črna senca ležala do sedaj med Rusi in Poljaki. Ne prihaja nam na misel, tla bi hoteli karati Poljake in valiti nanje vso krivdo. Mi menimo marveč, tla se je grešilo tu in tam ter priznavamo radi, tla so imeli Poljaki marsikak razlog za svojo dosedanjo mržnjo do Rusov. Ali to jedno bi jih prosili, da bi pruski pritisk na poznanjske Poljake v narodnem, politiškem in materijalnom pogledu ter proganjanja na škodo poljskih delavcev iz Galicije od iste strani primerjali s položctijcm ruskih Poljakov v jezikovnem, posebno p a v m a t e r i j a 1 -nem pogledu, ter tla bi pomislili, kako se pruski vijak zavija bolj in bolj na poznanjske Poljake, dočim se v vsej ruski javnosti množe glasovi, razpravo in polemike o rusko-poljskem vprašanju, iz katerih glasov je sklepati, da narašča vedno bolj razpoloženje za spravo s Poljaki t u <1 i v politi-š k e m p t) g 1 e ti u ! — Ako store to treznim razumom in pravim srcem ter odloživši spomine na marsikaj, kar je bilo po krivdi na obeh straneh, potem jim pač ne treba razmišljati dolgo, kje da jim je resnični sovražnik, lu če pomislijo še nadalje.*, da ta sovražnik je sovražnik vsemu slovun-stvu, morajo biti računi jasni za bodočo postopanje : akt) imam o u kupnega sovražnika, moramo Uiti tudi mi ukupcit sovražnik nJemu!! Tako nam velevata trezen razum in zdrava sebičnost, ali veleva nam tako tudi srce, tisto srce, ki spaja rado vse ono, kar je iste krvi. Razum ustvarja politične kombinacije, srce ustvarja vezi narodnega jedinstva! A mi avstrijski Slovani smo v srečnem položenju, da nam je v popolnem soglasju ono, kar veleva razum, onim, kar veleva srce. Politična in narodna vzajemnost meti avstrijskimi Slovani, a kulturna med vsemi Slovani, to odgovarja našim etičnim in materijalnim potrebam. Le iz stroge vzajemnosti in medsebojne podpore nam more vzrasti varnost ekzistcuee, varnost pred ukupnim sovražnikom. Vso druge kombinacije, in naj prihajajo <><| kjer si bodi, in naj so št' tako vablj ive za hip — a le /a hi|>! morajo donesti le neizmernega zla, ne It* dotičnemu plemenu slovanskemu, ki se je lahkomišljcno spuščalo v take kombinacijo, ampak vsem nam, ki stremimo v glavnem po istom oilju, |>o osiguranju svojo hudobnosti, po sreči svoje slovanske domovine: vsemu slovan-stvu, posebno pa avstrijskemu. No pozabimo torej, da Slovani, kolikor nas je, imamo jednoga ukupnoga sovražnika in potom ho ravnajmo! IjO politika, sloneča na tom spoznanju, jo resnično realna, zdrava politika od našo slovanske strani. I>a pa jo politika ros realna, dobro premišljena, to mora pokazati v ognju kritičnih časov, kakoršnjih imamo v Avstriji ravno sedaj. Politični pregled. K položaju. <> nakanah grofa Tinina za bodočnost čitamo zopet: Xa podlagi tj. 14 so izvede revizija avstrijske ustave v tem zmislu, da se razširi delokrog deželnih zborov in so istim poveri ne le rešitev jezikovnega vprašanja, ampak vseh vprašanj, ki so v zvezi z narodnim vprašanjem. < )d odposlaneev dež. zhorov hi bil sestavljen novi parlament. Ako bi eesar pritrdil taki reviziji ustavo, odredile bi se še v tem mesecu volitve v deželnih zborih in parlament hi se sešel v oktobru. O sličnih načrtih grofa Thunu seje govorilo že večkrat, a istotoliko krati so jo zatrjalo zopet, da so ministerskcuui predsedniku niti ne sanja o kaki prememhi ustave. Mi seveda ne vemo, dn-li ta nnjnoveja govorica zasluži kaj več vere, nego prejšnje, ali to vemo, ako hi se res namerovalo kuj taeega, da se upremo temu z vso silo, kakoršno more dati le — obup. Govor d.ra Ferjančiča na banketu učiteljev je izbudil občo pozornost mej pri jatelji in nasprotniki. Da hočejo ti poslednji izkoristiti Ferjan-čičeva izvajanja v svoje namene, in sicer tako, da skušnjo sejati razpor med Slovane, to se umeje ob sebi, in je bilo pričakovati kaj taeega; kakor je bilo tudi staviti sto proti jodnomu, da porečejo vladni krogi, da je bil Ferjančičev govor neumesten. Zato nas prizadevanja nasprotnikov 110 zanimajo toliko, kakor utis, ki ga je napravil Ferjaučičev govor med prijatelji. Pred vsem člijmo, kaj pravi Praska »Politik«. Ta list imenuje Ferjančičev govor važen politički pojav, a zatrja, da so bojazni, izražene po bivšem podpredsedniku zbornice poslancev, neopravičene. Jugoslovani smejo oh vsaki opravičeni zahtevi svoji računati na brezpogojno podporo Cehov. Ako bi tudi prišlo do sprave med Cehi in Nemci, nikdar 110 bi Čehi vsprojeli v spravno določbe kaj taeega, kar bi jih vezalo ozirom na njih vedenje do Jugoslovanov. Ako bi poslanci vsprojeli kako tako obvezo, pa 110 hi p r i-trdil temu narod češki. Pravice naroda češkega so predobro utemeljeno v zakonu in v naravnem pravu, da bi bilo sploh možno najti kako delegacijo češko, od katere bi bilo možno kupiti bodisi popolno ali le delno abdikacijo avstrijskoslovansko vzajemnosti kateremu si bodi slovanskemu narodu na škodo. Slovanska vzajemnost nalaga dolžnost zastopnikom vseh slovanskih narodov naše monarhije, da se ukupno potezajo za svobodo narodnega razvoja, ali določilo časa, kdaj naj se zgodi to, je pa stvar taktike, ki zahteva sedaj nujno, da so ne množe že obstoječe težave. V zmislu to zadnje apostrofe praškega lista piše tudi konservativni »Vaterland«, ki meni, da ravno taka vlada, kateri se je posrečilo odpraviti narodni prepir na Češkem, bi se potem z ne-manjo vnemo in tem večo nado do vspeha lotila uravnave drugih narodnih razmer. V istem zmislu bi delovale one druge stranke, ki so se trudile že dosedaj za rešen je narodnega vprašan ja. Iz teh dveh izjav je posneti tolažbo, da se hoče misliti tudi na nas in da se soaebno Cehi nikoli ne progrese proti dolžnostim, ki jih vežejo do nas — ali zajedno tudi manje tolaži j ivo svarilo, naj potrpimo in naj ne množimo v tem hipu težav se svojimi zahtevami. — Par pripomb drugi pot. Nemško valovje. Ni prazna beseda to o nemškem valovju. Kjer je kaka vrzel, kjer je kaka špranja ali praznina, tam sili skozi. Povsodi in na vso kraje. To nemško valovje postane danes jutri še največa nevarnost za evropski mir. Nemški eesar namenijo potovati v bodočem oktobru v sveto deželo. To ne bi bilo nič posebnega. Na ona sveta, klasična tla je že potoval marsikateri vladar, ne da bi to vznemirjalo koga. Ali nemško valovje vznemirja vedno. Sedaj so vznemirjeni konservativni katoliški krogi, ker je nemški cesar povabil par protesta litovski h cerkvenih dostojanstvenikov iz Avstrije, naj ga spremljajo na tem potovanju in govori so, da so je povabilo — vsprejelo. K tej vesti opaža celo »Reiehswehr«, da je ta vzbudila začudenje, tem bolj, ker jo razglaša neki berolinski list. Da, da! Kolikokrat smo svarili mi tudi naše slovensko konservativec, ko so prevroče ropotali proti panslavizmu in »narodnemu radikalizmu« Slovanov, da s tem ne škodujejo le narodnim interesom slovanstva, ampak tudi koristim katoličanstva, kajti velenemška ideja jo zajedno — protestantska ideja! Domače vesti. l*ozlv! Dan praznovanja petdesetletnice slavnega vladanja našega premilostljivega cesarja in vojnega gospodarja bliža se z velikimi koraki! Po vsem cesarstvu bodo praznovali ta dan z velikim navdušenjem. Iz teh patrijotičnih izrazov izvirale bodo brezštevilne Človekoljubne ustanove ter bodo pričale zanamcem, kolika je bila ljubezen in 11 danost narodov avstrijskih do presvitlega vladarja, do preiskreno ljubljenega očeta. Z ozirom na to sestavil se je iz starih, do-služenih, zvestih vojakov in državnih služabnikov tu v Trstu odbor, ki tudi hoče dati duška svojemu lojalnemu mišljenju s tem, da ustanovi patrijotičen veteranski, podporni kor. Ta kor bode imel naslednje namene: a) da korporativno svedoči zvestobo do cesarja ; b) da dejansko goji tovarištvo; e) da daje na razpolago svoje moči v javne, skupnemu blagru koristne namene; d) da podpira bolne ude in spremlja umrle po obstoječih posebnih predpisih za bolnišne blagajne ; e) da podpira zapuščene udove in sirote ter družine v vojake pozvanih tovarišev v slučaju mobilizacije ; f) da podpira delovanje avstrijskega društva »rudečega križa«. Glede na človekoljubni namen tega patrijo-tičnoga podjetja vabi podpisani odbor prav uljudno vse umirovljene in rezervne generale, admirale, čelnične in višje častnike, vojaške uradnike, podčastnike in vojake e. in kr. vojne, vojne mornar-niee in domobrancev; potem vse c. kr. državne uradnike in sploh vse drugo v državni službi stoječe osebo na pripravljavni shod, katerega sklicuje ustanovni odbor v nedeljo dne 14. t. m. ob JI1/., uri popoludne v veliki vojašnici. Podpisani odbor se nadeja z gotovostjo, da najde vsestransko blagohotnosti ter je uvorjen, da bivši vojaki še vedno branijo v srcu iskreno uda-nost najvišemu prestolu, vojaški duh cesarju in domovini in da so pripravljeni, ako bi trebalo, žrtvovati kri in imetje za cesarja in domovino. Odbor. Imenovanju. — Poštnimi azistenti so imenovani poštni vežbeniki: Silvij Poliak, Josip Niko-lič, Einerik Sehitfrer, Ivan Mestrovio, Silvij Dubich, Viljem Holluschka, Herman Berna rdiš, Henrik Rossi in Ivan Bottinelli v Trstu za Trst; Kuro Hreglich, Ivan Schmutz in Vekoslav Pertot v Tvstu in Ernst Stangher v Pulju za Opatijo; dalje Jerko Peritf iz Spljeta, Anton Kranič iz Zadra in poročnik Fran Globočnik iz Lvova za St. Peter na Krasu, Kazimir Beltram za Gorico in slednjič vežbenik Vladimir Vojska in manipulacijski dnevničar Fran Jeglič za Novomesto. Istočasno sta bila premeščena iz Opatije v Trst poštna azistenta Virgil Zeneovieh in Dante Dardi. Clrll-Metodov dur. Darovali so v S t. P e t r 11 na Krasu gg. Fran Križaj, 2 ghl.; Ana Križaj, Iva-ris Ferdo, Karis Rozi, Sajovie lvarol, Novak Fran, Lnvrenčič Andrej, Jakš Marija, Med ion Matevž, Zupan Ivan, Rodbina Spilar, Rajčevič Fran, Aučin Fran, Ambrožič Matija, Dekleva Leopold, Domi-celj Alojzij, Cucek Jože, vsaki po 1 gld.; Karis Boris, Tomazin Jože, Nadrah Janko, liobee Anton, Stroj Valentin, M. J., Ludvik August, Velepič Ivanka, <> kr. — Nadalje je daroval g. Cvetnič na Dunaj i 1 gl.; gospa Magdalena udova Ipavoc na Kontovelju, .'5 gld.; Jakob Cijak na Kontovelju, 1 gld. Popravek. Prejeli smo in objavljamo: Slavno uredništvo »Edinosti' ! Z ozirom na $ 1M. tisk. zakona, podaja niže podpisani odbor »Rokodelskega bralnega društva v Tolminu« radi članka, priobče-noga v št. 13H. cenjene »Edinosti« pod zaglavjem Slovanska usiljivost sledeči popravek: Ni res, da je so e. kr. okr. glavar Miroslav grof Marenzi črtal iz programa slovenske komade. Ni res, da se je tamburaški zbor silil, da udarja o priliki namestnikovega obeda. Ros je le: Da se je veleštovani gospod okrajni glavar Miroslav grof Marenzi osebno obrnil do predsednika Josipa pl. Premersteina proseči ga, bi li bilo mogoče, da bi društveni tamburaški zbor udarjal na obedu namestnikovem, kar mu je predsednik obljubil po dogovoru z drugimi odborniki in jo dostavil nastopni program: I. Cesarska pesem«; II. »Naprej zastave slave«; III. »Domovina moja«, potpouri; J V. Valoe elegante« ; V. Venec hrvatskih narodnih pesem«; VI. »Prodana nevesta«, koračnica; VII. »Četvorka« (Francoska), na kar je pripomnil grof Marenzi: »Le dolgočasit i h in dolgih k o m a d o v ne igrati, ker bi utegnili gos p. namestniku v gaja t i bolj kratki in ko raj žn i komadi«. Tamburaša gg. Julij Fuzulin in Frane Gatej, obveščena o tem, sta izpustila iz programa III. in V. točko, kakor najdaljša komada. Ker pa ostalih pet komadov ne 'bi bilo zadostovalo za čas obeda, udarjali so tamburaši pod vodstvom neutrudljivega voditelja gosp. nadučitelja Ivana Sirce še sledeče komade »Moj dom«, koračnica; »Napriod«, koračnica; »Hercegovinski valček« in »Dcblinska polka«. Sedaj pa naj cenjeni čitatelji »Edinosti« sami sodijo o poštenju dotičnoga dopisnika! V Tolminu, dne 4. avgusta 1898. Josip Premerstein, predsednik, Julij Fuzulin, tajnik, Ivan Jug, Fran Gatej, Josip Bravnlčar, Janez Obleščak, Franz Prezelj, odborniki. § PJ. tiskovnega /akona. Koliko zlorabljen si vendar, kolikokrat te imenujejo po nemarnem! Tako tudi v današnjem »popravku« iz Tolmina. Mi priobčujemo radi pojasnila, ker nočemo, da bi se godila krivica komursibodi. Mi delamo tako, ker nas sili v to naša lojalnost. Ali ne moremo se vzdržati pomilovalnega posmeha, ko nam ob vsaki, še tako neznatni priliki rožljajo pod nosom s tem 5?, kakor jetuičar, kadar nndevlje jetniku verige. Oemu to? Sosehno smešno se nam zdi tako groženje takrat, koje stilizacija poslanega popravka taka, da ni malo ne odgovarja zahtevam istega ij 19. in bi nas ne mogla prisiliti nobena oblast na svetu, da ga priobčimo, ako 110 bi storili tega iz dobre volje! To velja tudi za današnji popravek iz Tolmina. Pa brez zamere, ako se mi v svojem »popravku« ne sklicujemo na noben ampak prosimo slovensko občinstvo, da naj raje apelu je do naše lojalnosti in objektivnosti. Uverjeno naj bode, da nam bode to bolj imponovalo! Boko preplavali. Iz Kotora nara pišejo: Že v rimskih časih se jc se strntegiSnega stališču pripisovala plavanju velika važnost in v mnogih bitkah je pest spretnih plavačev odstranila neljube zapreke in ovire. Mnogi pa si je že rešil življenje s pomočjo te spretnosti o različnih katastrofah in na morju. Tako je bilo tudi zadnjič o grozoviti nesreči parnika Bourgogne« (kar jih ni podleglo nezaslišani surovosti mornarjev). Da so dandanes, ko napreduje vse, v armadah ruzun biciklistov tudi plavači važen faktor, se lahko sme trditi. V suše u tega letajo pokazal svojo spretnost v plavanju neki ulanski nadporočnik, ko je preplaval Dunav pri K losterneuhu rgu. Dne 31. julija t. 1. so se pa vodnik Fr. J. Sever, predstrelci M. Špan, J. Christian in Josip \Viegele tukajšnjega trd.-top.-polka št. f) odločili preplavati Boko kotorsko in sicer najednom mestu, kjer sti nasprotni obali nad kilometer oddaljeni jedna od druge. In res so popoludne naznačenoga dno skočili ti drzni mladeniči v hladno valovje pri cerkvi sv. Matevža v Dobroti in s<> srečno plavali na suho v zalivu pri o. kr. shramhi strel, prahu (Pulvermagazin) Glavati. Zmenili se niso mnogo za parnik, ki jima je pred nosom prostri gel pot in zaganjal valove v obličje. Potovalei na parniku ohojega spola so burno z robci pozdravljali plavače. Prvoimenovana sta potrebovala za ta dolgi pot28, slednja pa .'JO minut. Pevskemu društvu „Kolo*4 so pristopili kakor podporni udje ter vplačali udnino po 2 K. sledeči gospodje: Ahram dr. Josip, Blažek l., F. G., Goljevšček Vekoslav, Godina Franjo, Jereb Ljudevit, Kuščar Miha, Loj Josip, Lampe Ivan, Mandič prof. Mate, Muh j l., Obersnel Ljudevit, Potočnik Fran, Pavlotič Fran od v. kandidat, Protner Miroslav, Protner dr. Mate, Stepančič Nicefor, Sirk Josip, Zivie ingen. Mate, Zviter Josip. Pevsko društvo „Kolo" v Trstu priredi jutri dno 7. avgusta 1HIW,, na vrtu slovenske šolo pri sv. Jakobu (ulica Giuliani št. 2X), svojo vese-lieo. Začetek ob 5. uri popoludne. Svirala bode veteranska godba pod vodstvom gosp. kapelnika Majcen-a. Vstopnina bode nve. za odrasle in 10 nvč. za otroke. Sedeži po 20 nve. Ker je ta veselica namenjena v korist toga društva, ki je prava narodna trdnjava v Trstu; ker se moči tega društva, ki so po veliki večini delavskega stanu, povsod in vedno žrtvujejo v prospeh narodnosti naše in ker je ta veselica spojena z ne malimi stroški, pričakujemo, da nas slavno občinstvo iz mesta in okolice počasti v velikem številu s svojo navzočnostjo. Preplačila so bodo vsprejcmala hvaležno. Na svidenje ! (J d b o r. P. S. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na nedeljo dne 14. avgusta po navedenem programu. — Toliko vstopnice, kolikor tudi sedeži se bodo prodajali samo na dan koncerta pri vhodu na vrt. Hlllžlio Išče bivši trgovski pomočnik in trgovec. Ker pozna dobro slovenski, nemški in laški jezik v govoru in pisavi, vstopil bi rad za pisarja bodisi pri kakem odvetniku ali v kako trgovino. Spričevala na razpolago. Več v našem uredništvu. Do tretjega gro rado, vendar takrat iii Slo. Neki mladenič je prišel dno 2(d. julija v zalogo tvrdko Sehnabl v ulici starih pošt št. 12. Seboj je imel listič, na katerem je bilo zapisano, naj se mu izroči 4'20 kgr. svinčene cevi za tvrdko Dc-simon, kar je tudi dobil. Oez tri dni je ravno isti mladenič prišel po 6M>0 kgr. svinčene cevi in še druzega blaga za tvrdko Kooeo. Tudi takrat mu jo bilo izročeno blago. Ko je pa tvrdka Sehnabl poslala tema tvrdkama račune, je doznala, da ni dobila in ne naročila ničesar ni ena ni druga. Kaj da se je zgodilo, je bilo jasno. Včeraj zjutraj jo pozvonil telefonični aparat tvrdko Sehnabl. Halo! Kdo je in kaj želite? Odgovor: Tvrdka Anton Bronzin & C'. Vas prosi, da izročite njenemu težaku, ki pride tjekaj čez 10 minut, (3 kgr. svinčeno cevi in toliko in toliko druzega blaga. Sehnabl je odgovoril; »Je dobro! Na svidenje«. Loj ga, za 10 minut je bil že tu stari znanec. Halia, si je mislil magazinčr. Sedaj ga pa imamo! Naročil je mladeniču naj malo počaka. Mladenič je počakal in je pričakal — redarja, kateri ga je lepo spremil na policijo. Tukaj je priznal sam, da jo prva dvakrat bil on, ki je ošpelmril tvrdko Sehnabl, Potem, ko so na policiji zapisali potrebno in tudi to, da se mladenič imenuje Josip Stržina, da mu je sedaj 10 let in da je kovač, sedaj brez dela ter pristojen v Ljubljano, je bil odveden na pristojno mesto — pod ključ. Krvav čili v Skednju. Včeraj o peti uri popoludne so prejeli delavci plavžev v Skednju svojo mezdo za 20 dnij. Potem • so se razšli po gostilnah. V gostilno Lovrenca Zagorja sta šla 17-letni Bencdik Peric in 19-letni Anton Su-ligoj oba iz Skednja. Oba sta jako strastna igralca igre »Mora« in treba je bilo seveda napraviti partijo. Začetkoma je šlo vse v redu, proti koncu pa ne več, ker sta se sprla. Suligoj je na to vstal ter je, odhajaje, zapretil Periou: »Se vidiva že pozneje!« — Sel je v drugo gostilno in sicer v ono Ivana Sancin-Kotala, Kasneje je prišel tja tudi Peric. Sel je k mizi, kjer so sedeli Suligoj in drugi njiju znanci. V Suligoju je vrelo in ko je jeza prikipela do vrhunca, je začel znova zmirjati Perica z vsakovrstnimi žaljivkami ter ga tudi vleči za jopič. Tudi Peric, ki je bil dolgo miren, je potom reagiral. Znanci so ju skušali pomiriti, kar se ni dalo. V jednom hipu izvil si jo Suligoj leseno runkulo izpod pasu, jo zavihtel se silo in zadel Perica v glavo tako močno, da je hipoma kri kar oškropila vse navzoče. Kri je Pericu odtekala tako močno, da sta bil on in obleka kmalu vsa mokra od krvi. Zbralo so takoj mnogo ljudi. Prihitel jo u:i lice mosta pol. inšpektor, kateri jo dal sprovesti ranjenega na pol. postajo. Takoj je tudi telefoniral po zdravnika, kateri koj došel ter obvezal veliko rano Perica, ki je segala od ušesa do nad očesa. Peric jo bil potom sproveden v bolnišnico v zelo nevarnem stanju. Zgubil je namreč veliko množino krvi. Včerajšnje vesti z zdravniške postaje. 10-letni dečko Adolf Haberman se jo zaletel v služkinjo, ko je ista ravno prenašala krožnik vrele juhe. Juha se je zlila dečku po prsih ter ga je oparila precej hudo. — (58-letna Uršula Meslovič jo zdrsnila včeraj popoludne ter si je nekoliko zvonila desno roko. — .'I l-letni težak Ivan T i raze r se jo zabodel včeraj z železom v levo roko. — H-letni deček Angelj Bavčer je padel na kamenje ter se je ranil na roki in na levem kolenu. Početje nialoprid nežev. Včeraj popoludne je odpeljal kočijaž Ivan N. svojega gospoda v Skedenj. Ko je voznik pričakoval gospodarja, so se mu približali štirje malopridneži ter so zahtevali od njega naj jih prepelje nekam. Ker on toga seveda ni mogel in ni smel storiti, so ga začeli ti ničvred-neži, ki ho bili pijani, pretepati in suvati. Odšli so šole, ko so se približali še drugi ljudje ter jih ozmirjali. Pregrehe zoper sedmo božjo zapoved. Amalija Cestinič jo naznanila policiji, da jej je zmanjkalo za S ghl. blaga ter je menila, da jej je to blago odnesla pred par dnevi odstavljena služkinja. Le ta je bila včeraj odvedena v zapor ter se zove Angeli ja li. Sedaj jej je 2f> let. Njeno ime se, kakor se vidi, ne strinja s tem, kar je ona v resnici. Policijske vesti. Sinoči oh K), uri in polje bil aretiran 22-letni godec Ford. C. iz Trsta, ker je sviral na harmoniko po ulici UoRsetti in ga je spremljalo kerdelcc kakih 50 veseljakov. Znjim v temo je moral tudi njegov pajdaš Fdvard P., dninar iz Trsta. Loterijske številke izžrebane dne 6. t. m.: Gradec......16, (53, 37, 75, HI. Dunaj . .......80, 13, 32, 38, 90. Koledar. l>uues v soboto (i. avgusta: (iospoilovn spromenitev na gori. Jutri v nedeljo 7. avgusta: 10. pob. Kajetan, sp. Solnčni: I Lunin: Izhod ob 4. uri min. Izhod ob H. uri 51 min. Zahod „ 7. „ 41 „ Zahod „ 10. „ 12 „ Ta je 112. teden. Danes je 216. dan tega letu, imuni" torej Se 140 dni. Narodno gospodarstvo. Trgovski podatki. Pt5e Jo«. Uli-ftkar. V. Pe t r o l ej. Tega blaga izvažajo Zjedinjenc države za 45 milijonov dolarjev na leto. Petrolej ali mineralno olje je tekoča parafina in odgovarja kemični formuli Cn H -211+2 in sicer med Ca in Ci5. Niže vrste so plini, više pa trda telesa ali prave parafine. Tekoče parafine se dele po stopinjah (Cel-sius) taki): 1. Eter ali hlapno olje (Kcrsolen), ki vre od 40°—(>0", je čista tekočina in ima nekov poseben dtdi; rabi se za pafumerijc, zlasti pa za proizvajanje duha svežih cvetlic (posebno na Francozkem). Specifična teža 0M>5—0-t>(>. 2. Gazolin je viša vrsta hlapnega olja, ki vre od (50°—HO" ter se vporablja kakor prvi. Spe-eifična teža 0-(i6—0-G8. 3. Benzin (ali navadni bencin) vre od 80°—100°; v poraba tega olja je že znana; specifična teža 0-IJ8—0-70. 4. Ligrijin je viša vrsta benzina; vre od 100°—120°; specifična teža 0-70—0-73. 5. Fino olje za stroje (čisto) vre od 120° do 150° in se rabi za mazanje strojev. Specifična teža 0-73—0-79. (j. Navadni petrolej, vre od 150°—280" in ima s}H*oifierio telo 0-8 (najmanj); boljše vrstil so teže. 7. Solneno olje, vre od 280"—320°, ki se uporablja za svetiljke na železnicah. Splendor je vrsta med boljšim petrolejem in solnčnim oljem. H. Gosto olje za stroje in razno vrste vazelin, ki se rabijo za mazanje. Surov petrolej je temnorujavn, precej gosta tekočina, katero treba destilirati (čistiti ali rafinirati), potem se dobivajo zgoraj navedene vrste tekočih parati n. Navaden petrolej, ki ga rabimo za razsvetljavo, mora imeti prej omenjene lastnosti, lepo, svitlo barvo in mora hiti brez žveplenih spojin. Ce so na gorečo žveplenieo vlije nekoliko petroleja, mora ista ugasniti, ako no ugasne, jo dokazano s tem, da so v petroleju olja niže vrste (benzine in eter). Tak petrolej jo nevaren in eksplodira v sve-tiljkah in no gori lepo in daje neprijeten duh. Kemična sredstva za gašenje vnetega petroleja so: ogljenčeva kislina in kloroformij (kar o požaru nima nikaeega pomena). Najbolj praktično sredstvo pa je prst ali pa droben pesek. O kupovanju petroleja treba torej paziti, da isti nima eksplozivnih snovij, Tovorne ali čistilnice (rafinerije) morajo garantirati eksplozieijsko stopinjo (flashing point), ki jo normalno 25" Cels. Ameriške tvrdko rabijo sledeči izraz »Abel test 70° F.«, kar pomenja, da so petrolej v Abel-evem aparatu za poskušnjo petroleja vžge še le pri 70" Faronheit (21a/.,° C). I Vtrolej, ki se uvaža iz Amerike v Evropo, prihaja večinoma iz Pennsvlvanije (Pittsburg) in iz Kontueky; preko Trsta pa so uvaža Azijatsko in Kumunsko blago. Zadnje vesti. Dlliinj i!. Danes prcdpoUulne so se sešli na posvetovanje radi sklepa nagodbenega provizorija ministerski predsednik grof Thun, finančni minister dr. Kaizl, ministerski predsednik ogorski baron Ban rtv in finančni minister ogerski Lukacs. Posvetovanje se bode nadaljevalo popoludne. Moililkovo 0. Mej informacijami, ki jih je dal slikar Lenbaeh novinarjem o zadnjih dnevih življenja Bismackovcga, je tudi ta, za katere resničnost jamči Lenbaeh, da je rekel IJismarck nekoga dno: »Po svoji smrti načem nikakega pompa, saj so delali dovolj komedije z mojo osebo.« Itiflsko fi. Danes so zaprli patra Stojalov-skega, ker je obdolžen, da jo širil tiskovine, nevarne javnemu miru. Madrid <>. Oficijelna brzojavka iz Santiago de Cuba pravi, da bivanje španskih vojakov v ozkem, sedaj Amerikanom odkazanem taboru, prov-zroča bolezni. Sedaj je bolnih 8000 mož. Wa$liingtoii General Shafter poroča, da je imel dne 3. t. m. 3578 bolnikov, med temi 2(>0t> na mrzlici. Od 31. julija je bilo H slučajev smrti. Siintiago de Cuba 0. General \Vorld ostane tu, da zasede mesto. Zahvala. Podpisano predsednistvo izreka svojo zahvalo najprej g. povovodji Val. Pižonu, ki se je mnogo trudil poučevanjem v petju; za tem zahvaljuje vrle pevko našo; nadalje društvo Slava« od sv. M. M. spodnje na njega lepem sodelovanju na petju in na šaljivi igri, pevski zbor in godbo iz Pobegov, pevski zbor »Primorje« iz Mačkol, pevski zbor iz Ti-njana, godbo spodnjih Škotijccv, pevski zbor i/. Dekani, in slednjič vse slavno občinstvo, ki so jo udeležilo naše veselice — vsem izrekamo iskreno zahvalo, ki so pripomogli do toli lepega vspoha. Vsem dragim bratom kličemo: Živi Bog nas vseh. Predsednistvo društva Straža v Plavijah pri Kopru: Ivan H rova t in, Miha 11 rovati n, tajnik. predsednik. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij 0.1 Viljelma Dalla Torre v Trstu • Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. D^" Moje pohištvo doticse srečo. Pisarja z lepo pisavo išče dr. Truden, odvetnik, \ Trstu. l'tii/./.a PontcrottNo *t. 1. Odvetniškega koncipijenta išcV dr. M atej 1 Vet nor, odvetnik v Trstu. Corso (Piazztt S. (tiacomo stv. I). Mesečna plača 100 jfhl.; vstop 1. oktobra 18(.>H. Emeri so posode za hišo, hlev, vrt, polje, vinograd, delavnieo, tovarno, Indijo i. t. d. namesto škafov, brentaeev, vrče v, putrhov i. t. ti. So zmiraj pripravljene za rabo, so trdne, trajajoče, lične, lahke in bolj pripravno za vsako tlelo nego druge posode. Pobi vajo se na debelo i ti na drobno v delavnici tvrdke Schivitz & Comp. v Trstu, v ulici (onnncrolale (trgovinska ulica) št. ti in na drobno tudi pri raznih trgovcih tu in na deželi. Prospekte z ceniki se razdaja in pošilja rndovoljno brez troškov. Pomada Phdnix. 0<11ik za vnpoh in ti^kodljivust. l.iiinVk 80 ni., (m pnAtl ali pnvzclju BO nO, Hoppe K., Dunaj, I. \ViijplingerRtrHsse 11 OLIA^ Zaloga na debelo in na drobno. Pošiljat ve le od 5 lit. naprej. CENE: OLJE jedilno fino Liter nvč. . . . . 28 „ „ finejše „ „ . . . . 32 „ oljkino . . „ . . . . 36 n »> M n • ■ . . 40 „ namizno „ „ „ . . . . 44 „ „ finejše „ „ . . . . 48 t) i, Extra „ „ . . . . 52, 56 „ Specjalit. „ „ . . . . 64. 72 OLJA za cerkvene svetiljke v vrčih orig. od lit. 15. 20, 25 po zmernih cenah. Posiljatve na debelo namreč za razprodajalce, so da se ni bati nikake konkurence. Za Trst in okolico prosto na dom, pustivši vrč na posodo. ANTON SIRCA Trst. Via Aquedotto št. 9. „Viktorija" moderci IVAN SCHINDLER Dunaj, III. Erdbergstr&ase št. 12. Velik izbor vseli preamstov n pomlati in leto, volneno blago, perkal za obleke in srajce, cefir in oxford, lawn-tennis, satlnets gladki, tiskani in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor čipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov. Velik izbor perila doliva se v mannfaktnrnej zaloti JAKOBA KLEMENCA V TRHTV, — ulica sv. Antonu št v. 1. - V TRSTU Na zahtevanje dopofcljejo uzorci z dotičnimi cenami pofttnine prosto. ruzpoSilju gratis in franko katalog v slo-vensko-hrviitskein jeziku /, več kakor JHM) si i kn mi t> vseb vrstah ti paru to v z;i stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtno in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod. Za reelno postrežbo so garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER ccs. kralj, ^jj^l P^v. lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12. Gostilna I. vrste na Bledu, ležeča na najpripravnejšem kraju ob cesti z velikim prometom se odda v najem ali na račun. Pisma je pošiljati poti naslovom: M^ A. B. štv. 111. Bled, poste restante. Mehanična delavnica ANTONA SKERL-A V TRSTU, VI« S. Lnzzaro Str, 6, nasproti palače Salem. Zaloga originalnih Šivalnih strojev Jiria" iz Budimpešte in koles iz najbolj alovečih notranjih in inozemskih tovarn. mm" Šivalni »trejl se larantitjejs pet let, kolesa eno leto. Izvršujejo se poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. Delamica za briljantno lilklliranje. Zaloga vseh pripadkov za kolesa in šivalne stroje. IC Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev. Prodaja — menja — najem koies. Vsakovrstna popravljanja in naročbe zvrfiujejo »e najaatančneje, brzo, po nizkih cenah. lMKKKKKKKKKKKKKKK>tXB Carl Greinitz Neffen, Na Corsu štev, podružnica Trst. Phizza dolin Legnn -2. - Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo U^T" predmetov za stavbarstvo, traverze. zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, v s* e tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne ineble In pred opjeni varne blagajne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.