Slovenski glasnik.
189
Med 1300 tolmačenimi rumunskimi besedami isterskih Čiribircev je 300 neposredno iz slovanskih jezikov vzetih. Leta 1850. bilo je pr uradnih poročilih v Istri še 2953 Rumuncev, ki so pa že vsi kolikor toliko slovanski govorili. — Dalje je prof. Miklosich dal na svetlo razpravo: Beitrage zur Loutlehre der rumunischen Dialecte. Vocalismus I. VVien 1881, 34 str. Cena 30 kr. V tej knjigi tolmači korenito glasoslovje macedo-, istro- in dako-rumunskega narečja.
Iz Zagreba se nam piše 15. februvarja: V „Ljubljanskega Zvona" poslednjem broji sem rekel, da je „Vienac" najlepši hrvatski leposlovni list; zdaj se mi to več ne zdi. Na Sušaku poleg Reke začela sta namreč gg. Gavro Griinliut in Avgust Harambašič izdavati nov, „Hrvatska Vila" imenovan list, katerega prva številka je te dni prišla med ljudi. Vnanjost novega podjetja je sijajna, zadržaj izboren. r/Hrvatska Vila" je velika ko nemški list „Ueber Land und Meer". Prvega sašitka vsebina je sledeča: „Pozdrav Hrvatskoj Vili" od Avgusta Harambašiča; — „Pavao i Virginija" od I. Hraniloviča; — „Hrvatica Jelka" od I. K. O; — „Sitne pjesme" Tugomilove; — ^Uspavanka" od B. K. — V prozi pisani so ti-le članki: ,,Primorci", roman Jenija Sisolskega, ki je že zdaj na glasu izvrstnega romanopisca; — „0 teoriji novele" od J. Hraniloviča; — „Kuče broj 12" od N. Kokotoviča; - „Nekrolog Avgusta Šenoe" od A. Harambašica; — „Literarni pokret italijanski godine 1881" od Fr. Afriča; — „Rieka" od D. Hirca (s slikami). — Glasba: „Prva ljubav" od Fr. S. Koch-Kuhača. — Literarno i modino poročilo. Vrhu tega prinašala bode vsaka številka po jedno sliko iz biblijske zgodovine kakšnega slavnega slikarja. Prvi številki pridejano je na trdem papirji lepo izvedeno, 4i>!/2 cm visoko 35Va cm široko „Uzačašče Kristovo" od Rafaela. Za premijo prejmo naročniki znani dve Čermakovi sliki „Ranjeni Črnogorac" in ,.Bašibozuci vode Hercegovke na Pazar". Iz vsebine je razvidno, da je novemu podjetju duševne podpore v obilosti na razpolaganje; da se je pak v nekaterih dneh ves prvi natis (2000 eksemplarov) razprodal, to je dokaz, da mu tudi materijalne ne nedostaje. Želim, da ostane „Vila" vedno takšna, kakeršnaje. —Kako silno se je pa začelo hrvatsko občinstvo za literaturo zanimati, razvidno je iz tega, da se bode vsaka knjiga „Matice Hrvatske" letos tiskala v 6000 iztisih! Za tega delj so se tudi knjige za 1881 malo zakasnile. Kakor hrvatske novine poročajo, kani Matica svojim društvenikom sledeče knjige dati: Dr. Boguslav Šulek: ,.Popularna kemija" s slikami, (22 tiskanih pol veliko delo); — Durruy: „Grška zgodovina" preložil in dopolnil dr. Peter Tomič; — J. Jurkovič: ,,Sabrane pripoviesti" (drugi zvezek) in F. Miler: ,,Cvieta i Miljenko. Tragedija iz dubrovačke prošlosti". — Temu spisu dosodila je „Hrv. Matica" Koturjevo nagrado od 300 gld. — Najlepši dar pak bodo gotovo ,,Izabrane pjesme Augusta Šenoe" z uvodom prof. dr. Frana Markoviča. Izdava bode tako sijajna kakor ona Vrazovih pesnij. — Te knjige dobode vsak društvenik. Matica je pa ukrenila tudi zalagati prevode latinskih in grških klasikov. To leto izido ,,I)jela Sallustija" od A. Veberja in ,,Homerova Odvsseja" od Tomislava Maretiča. — Kakor je iz teh vrstic razvidno, izpolnjuje „Hrv. Maf.ca" svoje obljube da bi jih lepše ne mogla. Samo prvega dela Smičiklasove ,,Hrvatske poviesti" še letos ne bode na svetlo, ker je g. pisatelj še ni'utegnil dovršiti. Ako pa tudi še ni izšla celokupna zgodovina  hrvatskega naroda, to moramo vender reči, da
190
Slovenski glasnik.
se gradivo za njo silno marljivo nabira. „Družtvo za poviestnicu jugoslavensko", ki je izdalo 11 knjig „Arkiva", a potem za več let nič, prerodilo se je 1. 1878. Zdaj se zove „Hrvatsko arkeologičko družtvo"; predsednik mu je Ivan Kukuljevič Sakcinski, podpredsednik in urednik društvenega časopisa S. Ljubic.
—   ,,Viestnika", ki ga društvo izdaje, izšli so trije tečaji; te dni zagledal je beli dan četrtega tečaja prvi zvezek, kije še bolj zanimljiv ko prejšnji. — Zgodovinska knjiga je nadalje delo Fra Mije Batiniča: Djelovanje Franjevaca u Bosni i Hercegovini za prvih šest vjekova njihova boravka (1235 — 1517.) I. Cena je 80 kr. Ta knjiga dopolnjuje in izpravlja najnovejše delo prof. Vj. Klaiča: Poviest Bosne.
—  Hrvatsko Društvo sv. Jeronima izdalo je tega pisatelja ,,Opis zemalja u kojih obitavaju Hrvati". To je že drugi zvezek tega, ljudstvu namenjenega dela. V tej knjigi opisuje se dična Dalmacija osobito lepo.
V  „Ljublj. Zvonu" omenil sem že novega, v Zagrebu izhajajočega, nemškim jezikom pisanega ,,Kroatische Revue" zvanega časopisa. Namen temu listu je, tujce, v prvej vrsti Nemce z našimi odnašaji, literarnimi in socijalnimi, upoznati.
—  Izdavatelj in urednik listu, dr. Ivan pl. Bojničič oznanil je nedavno, da bode izdaval list „Siidslavische Revue"' ter da so mu najboljši pisatelji jugoslovanski" svoje sodelovanje obljubili. A kako to, da se imenuje list „Kroatische Revue"? Meni se vid', da si je čestiti gospod doktor hotel samo naročnikov v Slovencih in Srbih dobiti, da bode potem ideje proroka Starčeviča prodajal. — Zadržaj prvega sešitka je sledeči: dr. I Frank: „Kroatien im Gefiige des modernen Rechts-staates; — Fr. Selak: Der slovenische Lvriker X und seine Vorganger (Cf. Zvon II. 2. 125.); — Die Karsterscheinungen im westlichen Theile des Agramer Gebirges von dr. Dragutin Kramberger. — Zur geistigen Kultur in Bosnien von S. Singer. — Der Buchdruck in Kroatien im XVI. und XVII. Jahrhundert von Ivan v. Kukuljevič.
—  Na to slede iz druzih listov pretiskane ali preložene „kritike" in literarne vesti. — S 50 naročniki,   ki  jih  do zdaj list ima,   ne   bode se  menda  vzdržal.
—  Predno svoje poročilo končam, naj bode še povedano, da je dobro znani hrvatski pisatelj gospod Josip Evgen Tomič našemu rojaku g Josipu Geclju dovolil preložiti na slovenski jezik svoj ljudski igrokaz „Baron Franjo Trenk". Gospod Gecelj je delo že zgotovil ter te dni Dramatičnemu društvu v porabo poslal. Onega istega pisatelja nova igra „Matijaš Grabancijaš, djak;' (napisana po stari slovensko-hrvatski igri istega imena) predstavljala se je dne 12. febr. 1882 v Zagrebu. Jedna osoba v tej igri je „Kranjac" in govori „kranjski" in sicer tako brutalno „krajnštinu", da se človeku gnjusi. Nadejemo se, da bode g. Tomič pred tiskom stvar predrugačil.
V  7. dan meseca marcija slavil bode Adam Mandrovič, velezaslužni ravnatelj hrv. narodnega gledališča svojo petindvajsetletnico. Hrvatje prirejajo mnogo slavnostij njemu na čast.
Andrija Palmovid, bivši župnik v Komarevu pri Sisku, jeden najgenijalnejših pesnikov hrvatskih, umrl je v Zagrebu v 10. dan meseca februvarja 1882. v krepki moški dobi.
Srbska književnost. Srbska knjigarna ,,brače Jovanoviča u Pančevu" zbira narodne pesni ter jih urejene po pojedenih junacih ali dogodbah, kakor je to prof. Stojan Novakovič v ,.Kosovu" svetoval, v zvezkih po 15 kr. izdaje. Do sedaj so izšli sledeči sešitki: Miloš Obilic, Car Lazar, Banovič Strahinja, Serdar Jankovič,